Na podlagi 21.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB2 in
21/2006 – Odl. US), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 39/2006 – UPB in Skl.US: U-I-51/06-5, 49/2006-ZmetD, 66/2006 Odl.
US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I- 40/06-10, 33/2007-ZPNačrt), 7.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993
in 30/1998), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
3/2007 - UPB in 139/2006 Odl.US: U-I- 69/06-16, 29/2007 Odl. US:
U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US:U-I-34/05-9) in 16. člena
Statuta Občine
Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 02/2009 – UPB1) je
Občinski svet Občine Komenda na svoji 34. seji, dne 02.09.2010, sprejel |
ODLOK
|
O ODVAJANJU KOMUNALNE
ODPADNE IN PADAVINSKE VODE |
|
I. SPLOŠNA DOLOČILA |
1. člen |
(namen odloka) |
|
Ta odlok določa pogoje
odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode ter pravice, dolžnosti in
odgovornosti lastnika, upravljavca in uporabnikov javne kanalizacije. |
|
2. člen |
(pomen pojmov) |
|
Pojmi, uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
Javna kanalizacija so omrežje, objekti in naprave, ki služijo odvajanju
komunalne odpadne vode ter s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje
komunalne odpadne vode iz stavb. Objekti in naprave javne kanalizacije
so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega
javnega dobra. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter
nepretočne greznice niso objekti javne kanalizacije. |
2.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta lokalne gospodarske
javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih
o graditvi objektov. |
3.
Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških
naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne vode od mesta nastanka do
izpusta v javno kanalizacijsko omrežje. |
4.
Odpadna voda
je voda, ki se po uporabi odvaja in je lahko industrijska odpadna voda,
padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda. |
5.
Industrijska
odpadna voda je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti
podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti ali drugi storitveni
dejavnosti vsebuje snovi, ki jih določa uredba. Industrijske odpadne
vode so tudi izcedne in druge odpadne vode, ki se zbirajo in odtekajo iz
objektov za obdelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov. |
6.
Komunalna
odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi
rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih
gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja
v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku
in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. |
|
Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki
nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali
drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po
uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15
m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja
zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo
emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod, letna količina ni presežena.
|
7.
Padavinska
odpadna voda je voda, ki se kot posledica meteorskih padavin odvaja iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin. |
8.
Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota
obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri
povprečni porabi vode. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno
vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu. |
9.
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in
jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi,
lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in
podobnih, ki se rabijo za odvajanje komunalne odpadne vode v naselju ali
njegovem delu in so vključeni v primarno kanalizacijsko omrežje.
Sekundarno kanalizacijsko omrežje se konča 1m v parceli z revizijskim
jaškom. |
10.
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi
povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za
prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki se rabijo
za odvajanje komunalne odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za
odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih
obratov, ki so na območju takšnega naselja in o priključeni na čistilno
napravo. |
11.
Ločen
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, tehnološka ali mešanica komunalne in tehnološke odpadne vode
odvaja ločeno od padavinske vode. |
12.
Vir
onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima
enega ali več iztokov, po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo. |
13.
Obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v
času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in
vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to
določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev. |
14.
Pretok
odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in
je lahko izražena kot povprečni pretok v m3/leto, m3/mesec, m3/dan,
m3/uro ali kot trenutni pretok v m3/sekundo. |
15.
Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka. |
16.
Mersko
mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri
količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo
odvedene odpadne vode. |
17.
Kanalizacijski priključek je spoj objekta z javno kanalizacijo, ki je v
lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo
do prvega revizijskega jaška na parceli uporabnika. |
18.
Nepretočna greznica je neprepustni zbiralnik komunalne odpadne vode, iz
katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža na čiščenje. |
19.
Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez
odzračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela
skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda delno anaerobno
razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato,
preostanek pa odteka v vodotok ali podtalje. |
|
3. člen |
(lastnik) |
|
Občina Komenda je na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih
službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98) lastnica javnega
kanalizacijskega omrežja na območju občine Komenda. Občina Komenda s
posebno pogodbo pooblasti upravljavca za gospodarjenje z objekti in
napravami, ki služijo odvajanju komunalne odpadne vode. |
|
4. člen |
(upravljavec) |
|
Upravljavec javne
kanalizacije je pravna oseba, s katero po tem odloku sklene Občina
Komenda pogodbo o upravljanju javne kanalizacije. Upravljavec mora biti
ustrezno tehnično opremljen in strokovno usposobljen ter mora imeti
pridobljena vsa ustrezna dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. |
5. člen |
(uporabnik) |
|
Uporabnik javne
kanalizacije je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta
ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska
voda, ki odteka v javno kanalizacijo. |
|
II. POSEGI V PROSTOR |
6. člen |
(projektni pogoji) |
|
Za vsak poseg v
prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba
odvajanja odpadne vode, mora investitor pridobiti projektne pogoje
upravljavca. |
Uporabnik si mora pridobiti soglasje občine tudi za vse kasnejše
rekonstrukcije in adaptacije objekta, ki v času gradnje neposredno
posegajo v vplivno območje kanalizacijskega omrežja oziroma vplivajo na
spremembo količine ali kakovosti odpadne vode. |
Upravljavec in občina sta dolžna izdati projektne pogoje in soglasje
najkasneje v roku 15 dni od dneva prejema popolne vloge. |
7. člen |
(soglasje) |
|
Občina izdaja soglasja k: |
-
osnutkom prostorskih izvedbenih aktov, |
-
priključitvi zgradb na kanalizacijsko omrežje, |
-
priključitev
vseh odpadnih vod na javno kanalizacijo (mešani sistem kanalizacije, |
-
drugim posegom v prostor. |
|
Za industrijske
odpadne vode izdajo soglasje vsi upravljavci primarnega kanalizacijskega
omrežja.in CČN. |
|
Za že obstoječe
zgradbe občina izda odločbo o priklopu na kanalizacijsko omrežje po
uradni dolžnosti. |
|
8. člen |
(pristojnosti upravljavca) |
Upravljavec izdaja: |
a.
projektne pogoje, |
b.
mnenje k projektnim rešitvam, |
c.
mnenje v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. |
|
Upravljavec v
projektnih pogojih navede pogoje, pod katerimi je dovoljen poseg v
prostor oziroma priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
|
|
Vsi stroški, povezani z izdajo pogojev in mnenj bremenijo investitorja
oziroma uporabnika, ceno storitve pa določi občina. |
|
9. člen |
(priloge vloge) |
|
K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora predložiti: |
a.
idejno zasnovo, |
b.
podatke o vrsti in količini odpadne vode, ki se bo odvajala v javno
kanalizacijsko omrežje, |
c.
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
|
10. člen |
|
K vlogi za pridobitev soglasja k projektni rešitvi (gradnji) mora
investitor predložiti: |
a.
projektno dokumentacijo (PGD), |
b.
projekt priključka. |
11. člen |
(gradnja objektov) |
|
Gradnjo objektov in
naprav kanalizacije lahko izvaja vsak usposobljen izvajalec, posege v
obstoječi sistem javne kanalizacije pa izvaja upravljavec ali
usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca. Vgrajene materiale z
internim aktom predpiše občina. |
Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij se predvidi
ločen sistem kanalizacije z vodotesnimi kanalizacijskimi vodi. |
12. člen |
|
Novozgrajena javna kanalizacija mora biti vodotesna. V novozgrajeno
javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažne vode, podtalnice in
vode odprtih vodotokov ter meteorne vode. |
13. člen |
(vzdrževanje kanalizacijskega priključka) |
|
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo lahko vzdržuje izključno
upravljavec. |
Vzdrževanje kanalizacijskega priključka obsega: |
-
kontrolo stanja priključka, |
-
popravilo okvar na priključku v območju javnih površin, |
-
popolno ali delno obnovo priključka v območju javnih površin. |
|
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV TER UPRAVLJAVCEV |
|
14. člen |
(lastništvo objektov) |
|
Objekti in naprave, namenjene odvajanju komunalne odpadne vode, so lahko
v javni ali zasebni uporabi in lasti. |
15. člen |
|
Upravljavec in uporabniki so dolžni zagotavljati nemoteno delovanje
sistema odvajanja odpadne vode. |
16. člen |
(objekti in naprave javne kanalizacije) |
|
Naprave in objekti
javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko
omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami so: |
-
primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški, |
-
sekundarni vodi z revizijskimi jaški, |
-
odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega
telesa, |
-
črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in
padavinske vode, |
-
razbremenilniki visoke vode, |
-
zadrževalni bazeni visoke vode, |
-
peskolovi, |
-
lovilci olj, |
-
drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije. |
|
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav zaradi rednega vzdrževanja in kontrole ne glede na to, kdo je
lastnik zemljišč, na katerih so objekti in naprave javne kanalizacije. |
Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer
poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti upravljavec v zemljiški
knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave
javne kanalizacije, zgrajene po veljavnosti tega odloka. |
Upravljavec mora po opravljenem delu na javni kanalizaciji vzpostaviti
zemljišče v prejšnje stanje. V primeru nastanka škode, le-to oceni sodni
cenilec ustrezne stroke. |
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na
javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 50 m in je objekt
možno priključiti v tej razdalji. |
|
17. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
|
Objekti in naprave
uporabnikov so: |
-
kanalizacijski priključek, ki poteka od revizijskega jaška uporabnika do
priključnega mesta na javno kanalizacijo, |
-
interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali
izven njega (kanali, navpični vodi, jaški za odvod odpadne vode v
objektu ter lokalne čistilne naprave ali njihovi deli), vključno z
revizijskim jaškom, napravami in objekti za predčiščenje odpadne vode (maščobniki,
peskolovi, oljni lovilci, čistilne naprave ipd.), |
-
pretočna in nepretočna greznica. |
Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno
nemoteno odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. |
Za stanje in vzdrževanje interne kanalizacije in priključka na javno
kanalizacijo je odgovoren uporabnik. |
Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek. |
|
-
člen
|
(kanalizacijski priključek) |
|
Kanalizacijski priključek poteka od zbirnega jaška uporabnika do
priključnega mesta na javno kanalizacijo. |
Revizijski jašek uporabnika mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi
kontrole kvalitete odpadne vode. |
|
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO
KANALIZACIJO
|
|
-
člen
|
(odločba o priključitvi) |
|
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja,
opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo. |
|
20. člen |
(pogoji priključitve) |
|
Kjer je javna
kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna
za vse lastnike objektov. Priključitev obstoječih objektov na javno
kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega
odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije. |
Uporabniku se pred priključitvijo na javno kanalizacijo izda odločba po
uradni dolžnosti. |
Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje
izpolnjevati pogoje občine in poravnati obveznosti do lastnika javnega
kanalizacijskega omrežja. |
|
21. člen |
(izvedba priključkov) |
|
Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalni ali začasni. |
Stalni priključek na
javno kanalizacijo: |
Upravljavec je dolžan omogočiti uporabo kanalizacijskega priključka
najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje za
priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do
Občine Komenda in upravljavca v zvezi s priključitvijo. Upravljavec sme
priključiti uporabnika na javno kanalizacijo šele, ko je preveril, da je
uporabnik izpolnil pogoje soglasja. |
Začasni priključek na javno kanalizacijo: |
Upravljavec lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo le za
gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti
pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben
dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno
kanalizacijo. Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik
vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Upravljavec
lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno
dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo
začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika
in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. |
Kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej,
izjemoma ima lahko en objekt več priključkov. Kanalizacijski priključek
je del objekta in je last uporabnika. |
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se lastnika objekta vpiše
v evidenco uporabnikov javne kanalizacije. Če se kanalizacijsko omrežje
zaključi s čistilno napravo, se uporabnika vpiše tudi v evidenco
priključenih uporabnikov na čistilno napravo. |
22. člen |
(spremembe na priključkih) |
|
Sprememba dimenzije
priključka, trase, izvedba dodatnega dela priključka ali ukinitev
priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski
priključek. |
Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih
rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen
priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljavcu v
pisni obliki. |
Prekinitev priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika.
Upravljavec uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo upravljavca in na
lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru
spremenjenih pogojev odvajanja odpadnih in padavinskih voda. |
Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev
priključevanja na javno kanalizacijo. |
|
23. člen |
(dostop do priključkov) |
|
Kanalizacijski
priključek mora biti za kontrolo upravljavca vedno dostopen. Vanj ni
dovoljeno posegati brez soglasja upravljavca. |
24. člen |
(greznice) |
|
Pred priključitvijo na
novozgrajeno javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, je
lastnik objekta dolžan greznico opustiti. Opuščeno greznico pregleda
upravljavec javne kanalizacije |
Na območju, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je objekt možno
nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic. |
25. člen |
(industrijske odpadne vode) |
|
V javno kanalizacijo
se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki so določene v
soglasju za kanalizacijski priključek in ustrezajo veljavnim predpisom o
emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno
kanalizacijo. |
Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno
kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim
predpisom. |
Upravljavec lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi
uporabniku obveznost zgraditi kontrolni merilni jašek in opravljati
periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške
uporabnika. V tem primeru mora uporabnik redno dostavljati upravljavcu
poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi. V času
vzorčenja upravljavec lahko zahteva svojo prisotnost. Upravljavec lahko
na tem jašku izvaja tudi svoje meritve. |
|
26. člen |
(padavinska voda) |
|
Lastnik ali
upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta,
zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke ali ponikanje v tla, kadar je
to izvedljivo. |
Na območjih, kjer
teren dopušča ponikanje in je na razpolago ustrezen prostor, je
ponikanje čistih meteornih vod obvezno. |
Novi uporabnik je
dolžan zgraditi lastno ustrezno dimenzionirano ponikovalnico, odvajanje
meteornih vod v ponikovalnice pri obstoječih objektih pa mora biti
izvedeno v enem letu od uveljavitve tega odloka. |
Če teren ponikanja ne
dopušča, je potrebno za nova zazidalna območja predvideti izgradnjo
ločene kanalizacije z urejenim izpustom meteornih voda v površinski
odvodnik. |
Za posamezne objekte,
kjer je obstoječa kanalizacija zgrajena v mešanem sistemu, je možna
priključitev vseh odpadnih vod na javno kanalizacijo v odvisnosti od
prevodnosti javne kanalizacije in z dovoljenjem upravljavca
kanalizacije. |
|
Pri obnovi in
rekonstrukciji kanalizacijskega omrežja, pri obnovi cestišč v ulicah
naselja Komenda je potrebno padavinske vode speljati v ponikovalnico
oziroma v potok v kolikor so za to podane tehnične možnosti. |
|
V. ODVAJANJE KOMUNALNE
ODPADNE IN PADAVINSKE VODE NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
27. člen |
(pretočne in nepretočne greznice) |
|
Na območjih, kjer še ni urejene javne kanalizacije, je obvezna izgradnja
in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadne vode (pretočne ali
nepretočne greznice, |
Upravljavec je dolžan zagotoviti prevzem blata iz pretočnih greznic
najmanj enkrat na štiri leta in redno praznjenje nepretočnih greznic. |
Praznjenje nepretočnih greznic upravljavec izvaja periodično, oziroma po
potrebi. |
|
28. člen |
(praznjenje greznice) |
|
Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice
prazniti upravljavec javne kanalizacije s posebnimi vozili za
praznjenje, vsebino pa odvažati na jašek javnega kanalizacijskega
omrežja. Tehnične pomanjkljivosti greznice upravljavec javi lastniku
javne kanalizacije in pristojni inšpekcijski službi. |
Upravljavec javne kanalizacije lahko odda praznjenje greznic pogodbenim
podizvajalcem, vendar pod enakimi pogoji za uporabnika. |
Praznjenje greznic se redno izvaja po planu izvajalca in izredno na
osnovi naročila uporabnikov. |
Uporabniki morajo za potrebe odvoza omogočiti dostop do greznic s
posebnimi vozili. |
|
29. člen |
|
Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali
kmetijske površine. Če uporabnik tega ne upošteva, pristojni
inšpekcijski organ, na predlog upravljavca javne kanalizacije ali po
uradni dolžnosti, izda ukrep iz tega odloka. |
|
30. člen |
(odvod padavinskih voda) |
|
Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti
v vodotoke, ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo. |
V naseljih, kjer je zgrajena meteorna kanalizacija, je prepovedano
spuščati vanjo odpadne vode in prelive iz greznic ali vode iz gnojišč. |
31. člen |
(opustitev greznice) |
|
Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik
dolžan greznico opustiti in se v roku 6 mesecev priključiti na javno
kanalizacijo. Po priključitvi na javno kanalizacijo mora uporabnik
greznico na lastne stroške v roku 3 mesecev izprazniti in očistiti ter
omogočiti pregled opuščene greznice upravljavca javne kanalizacije in
inšpekcijske službe. |
Na območju, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je uporabnik preko
greznice priključen na javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan greznico
opustiti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PLAČEVANJE STORITEV |
|
32. člen |
(viri) |
|
Viri financiranja javne službe so: |
1.
cena
za odvajanje odpadnih voda, |
2.
občinska taksa za priklop na javno kanalizacijo, |
3.
okoljska dajatev za obremenjevanje vode, |
4.
sredstva določena z občinskim proračunom, |
5.
sredstva fizičnih in pravnih oseb, |
6.
sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
7.
druga sredstva. |
33. člen |
(cena) |
|
Ceno odvajanja komunalne odpadne vode na predlog upravljavca in v skladu
z veljavnimi predpisi določi Občinski svet Občine Komenda s sklepom. |
34. člen |
(okoljska dajatev) |
|
Občinski svet Občine Komenda lahko uvede tudi okoljsko dajatev, kot je
določeno v 111. členu Zakona o varstvu okolja. Okoljska dajatev je
namenjena pokrivanju stroškov rekonstrukcije obstoječe komunalne
infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje
kapacitete ali višjega standarda oskrbe ter gradnje kanalizacijskega
omrežja, ki jih pogojujejo zahteve uporabnikov ali nova okoljska
zakonodaja. |
|
35. člen |
(osnova za obračun) |
|
Odvajanje komunalne odpadne vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna
voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne
vode ali pa se odvaža iz greznic in čisti na centralni čistilni napravi. |
Osnova za obračun je količina porabljene vode. |
V primeru okvare vodomera, ko ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode,
upošteva upravljavec pri obračunu povprečno količino porabljene vode v
obdobju 12-tih mesecev pred nastankom okvare. |
Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire
in nimajo vgrajenih vodomerov se obračuna po povprečni porabi m3 vode na
osebo s prebivališčem v občini Komenda. |
36. člen |
(storitve in dejavnosti) |
|
Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v
izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja
neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta
delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja odpadnih voda ter takse
za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji: |
1.
da
se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom, |
2.
da
razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je
za ta objekt pridobil tudi potrebna dovoljenje in soglasja. |
Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko ob izpolnjevanju določila iz prve
alineje tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov kanalščine in
takse za obremenjevanje vode z zahtevkom na predpisanem obrazcu. |
|
37. člen |
(večji onesnaževalci) |
|
Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne
vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z
merilcem pretoka. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene
institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim
inšpekcijskim službam vedno na vpogled. |
|
38. člen |
(mersko mesto, merilnik pretoka) |
|
Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati
uporabnik storitve. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka
mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca. |
39. člen |
(kontrola točnosti) |
|
Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti. |
Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške
preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec kanalizacije. |
40. člen |
(povprečna količina) |
|
V primeru okvare merilnika pretoka se za čas do odprave napake zaračuna
povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. |
Če uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku osmih dni,
jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti
upravljavec kanalizacije. |
|
41. člen |
|
Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s
pogoji tega odloka v roku 12 mesecev od sprejetja tega odloka, če
povprečna količina odvedene odpadne vode presega 100 m3 na dan, oziroma
v roku 24 mesecev, če je povprečna količina odvedene odpadne vode večja
od 15 m3 in ne presega 100 m3 na dan. |
|
42. člen |
(mesečni obračun) |
|
Količina odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo se meri v kubičnih
metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru oz. skladno z obračunom
porabljene vode. Upravljavec opravi odčitanje najmanj enkrat letno. Na
posebno zahtevo uporabnika lahko upravljavec opravi izredni odčitek.
Stroški dodatnega odčitka bremenijo uporabnika. |
V primeru, da pooblaščeni predstavnik upravljavca ni mogel odčitati
vodomera, je uporabnik po prejemu obvestila dolžan sporočiti upravljavcu
stanje vodomera najkasneje do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec. |
43. člen |
(obračunski vodomer) |
|
V objektih z več uporabniki upravljavec izda račun za odvod odpadne vode
le za obračunski vodomer. Uporabniki morajo z medsebojnim dogovorom
določiti predstavnika uporabnikov, ki sprejema in plačuje račune za
odvod odpadnih vod iz objekta ter ga posredovati upravljavcu.
|
Interna delitev in zaračunavanje odpadne vode posameznemu uporabniku v
objektu ni obveznost upravljavca, temveč obveznost lastnika oziroma
predstavnika uporabnikov. |
V objektih, kjer so poleg gospodinjstev prijavljeni tudi uporabniki, ki
opravljajo pridobitno dejavnost in je izveden samo en priključek, se
obračuna odvod odpadne vode za uporabnike ki opravljajo pridobitno
dejavnost, po ceni določeno za gospodarstvo sorazmerno po deležih porabe
vode. V kolikor so izpolnjeni tehnični pogoji, si morajo uporabniki, ki
opravljajo pridobitno dejavnost, vgraditi svoje obračunske vodomere. |
|
44. člen |
(mesečni račun) |
|
Upravljavec vsem uporabnikom izstavlja mesečne račune. Uporabnik je
dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti obveznosti. |
45. člen |
|
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. |
|
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku
15 dni od prejema ugovora. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v
sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat
uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina začasno
onemogoči odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda v javno
kanalizacijo. |
|
VII. ZAČASNA PREKINITEV OPRAVLJANJA STORITVE |
|
46. člen |
(prekinitev odvajanja) |
|
Upravljavec lahko, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, onemogoči
odvajanje odpadnih komunalnih voda v javno kanalizacijo, če s tem
ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega
kanalizacijskega omrežja: |
a)
če je
bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja
upravljavca ali v nasprotju z njim ali če uporabnik brez soglasja
upravljavca spremeni način izvedbe priključka, |
b)
če
uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje,
zamenjavo in pregled merilca pretoka, |
c)
če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na merilcu pretoka
ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, |
d)
če
uporabnik odvaja meteorno vodo v kanalizacijsko omrežje, |
e)
uporabnik upravljavcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del, |
f)
če
je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako
zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode, |
g)
če
uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne
opreme, |
h)
če
uporabnik z odvodom odpadne vode ogrozi kvaliteto pitne vode, |
i)
če
kvaliteta odpadne vode ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, |
j)
če
uporabnik v fekalni sistem nedovoljeno odvaja meteorno, drenažno ali
izvorno vodo, |
k)
če
uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne predloži
analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen
laboratorij, |
l)
če
se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s pogoji tega
odloka, |
m)
če
uporabnik ne plača računa niti v roku 15 dni po prejemu pisnega opomina. |
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot
posledica prekinitve. |
47. člen |
(redna vzdrževalna dela) |
|
V primeru obnove in izvedbe rednih vzdrževalnih del ima upravljavec
pravico brez povračila škode začasno prekiniti odvajanje odpadne ter
padavinske vode. |
Če prekinitev traja več kot 16 ur in vzrok prekinitve ni višja sila,
uporabnik lahko zahteva, da mu upravljavec uredi začasno odvajanje
odpadne vode. |
|
48. člen |
(višja sila) |
|
Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja
na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa,
zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada
električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru
mora upravljavec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take
primere. |
49. člen |
(obveščanje javnosti) |
Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja odpadne vode mora upravljavec o
tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete
uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja
prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice
v primeru neupoštevanja tega navodila. Prav tako je dolžan obvestiti
tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno
kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko pretrpele morebitno škodo. |
|
50. člen |
(odgovornost za škodo) |
|
Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v
javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in
posredno škodo, ki bi |
nastala s tem dejanjem. |
|
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKA JAVNE KANALIZACIJE |
|
51. člen |
|
Storitve javne službe se morajo zagotavljati na območju celotne lokalne
skupnosti v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo področje
odvajanja odpadnih in padavinskih voda. |
|
52. člen |
(obveznosti upravljavca) |
|
Upravljavec ima pri
odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda
obveznosti, da: |
1.
skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
|
2.
redno vzdržuje vse objekte in naprave javne kanalizacije, |
3.
obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja
odpadnih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja, |
4.
vodi
kataster objektov in naprav javne kanalizacije in vodi kataster greznic, |
5.
izdaja pogoje in mnenja k projektni in ostali dokumentaciji za
priključitev in omogoča priključitev na javno kanalizacijo, |
6.
kontrolira ustreznost interne kanalizacije pred priklopom na javno
kanalizacijo, |
7.
po
potrebi opravi nadzor interne kanalizacije, |
8.
izvaja kontrolo novozgrajenih priključkov, ob tehničnem pregledu objekta
da izjavo za pridobitev uporabnega dovoljenja, |
9.
izvaja kontrolo greznic in o tem obvešča lastnika (občino) in pristojno
inšpekcijsko službo, |
10.
sistematično pregleduje kanalizacijsko omrežje s ciljem odkrivanja
morebitnih nepravilnosti in skrbi za obnovo obstoječega kanalizacijskega
omrežja, |
11.
organizira odvajanje odpadne komunalne vode v primeru višje sile in o
nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom, |
12.
pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve
kanalizacijskega sistema, skrbi za razvoj dejavnosti, |
13.
sodeluje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja, |
14.
po
pridobitvi uporabnega dovoljenja prevzame v upravljanje novo zgrajene
objekte in naprave. |
53. člen |
(odgovornost za škodo) |
|
Upravljavec je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in
objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega, malomarnega vzdrževanja
kanalizacijskega sistema , nedopustnega izliva odpadnih voda. Ni pa
odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica višje sile. |
54. člen |
(vzdrževanje in čiščenje) |
|
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
-
čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah. |
|
55. člen |
(praznjenje) |
|
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju
ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo
ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti
redno praznjenje nepretočnih greznic. |
Pri uporabnikih, ki niso priključeni na kanalizacijo in uporabljajo
greznice oz. male čistilne naprave plačajo prevzem blata upravljavcu
kanalizacije stroške na podlagi specifikacije po opravljeni storitvi. |
|
56. člen |
(obveznosti uporabnika) |
|
Uporabnik ima
naslednje obveznosti: |
1.
na
javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem/odločbo občine, |
2.
na
že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6
mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno
z navodili upravljavca, kolikor je priključek tehnično možno izvesti, |
3.
redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami
(kanalizacijski priključek), |
4.
omogočiti upravljavcu dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo
sestave odpadne vode, |
5.
omogočiti upravljavcu javne kanalizacije pregled greznice, |
6.
odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne
prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov, |
7.
urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno
kanalizacijo skladno z veljavnimi normativi, |
8.
redno plačevati prejete račune za odvajanje odpadnih voda, |
9.
pisno obveščati upravljavca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s
priključitvijo na javno kanalizacijo, |
10.
javiti
vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije
upravljavcu, |
11.
pridobiti soglasje upravljavca za povečanje odvajanja dogovorjene
količine vode, |
12.
ne sme
dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca. |
Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan
poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta
nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova
odpadna voda. |
Uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki
ne povzroča mehanskih ali kemičnih poškodb omrežja ter ne zavira ali
poruši operacij na čistilni napravi. |
Uporabnik mora v primeru malomarnega dejanja oziroma zaradi izpusta
neustreznih komunalnih voda povrniti stroške odprave posledic
upravljavcu. |
Uporabnik ne sme odvajati padavinske vode v fekalni sistem. |
|
57. člen |
(prepovedi) |
|
Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom
in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko
omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene
vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. |
V kanalizacijo je tako strogo prepovedano odvajati: |
a)
strupene snovi, |
b)
snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice, |
c)
jedke
snovi (kisline, alkalije in soli), |
d)
maščobe in odpadno olje, |
e)
trdne
snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke,
trupla poginulih živali, mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako,
steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete, |
f)
radioaktivne snovi, |
g)
kužne
snovi. |
Škoda pri morebitnih nedopustnih izlivih je na strani povzročitelja
dogodka. |
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano
odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno
kanalizacijo pa industrijsko in fekalno odpadno vodo. |
|
58. člen |
(kontrola vsebnosti) |
|
Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno
kontrolo vsebnosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo
usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega državnega
organa. Rezultate meritev mora redno posredovati upravljavcu. |
Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno s predpisi, ki določajo
vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode. |
Vsi stroški, povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode, bremenijo
uporabnika oziroma povzročitelja onesnaženja. |
59. člen |
(vrnitev v prvotno stanje) |
|
Investitorji oziroma
izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po
zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih omrežij (na primer: elektro, telefon, plinovod,
toplovod in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb
morajo naročiti popravila pri upravljavcu na lastne stroške. |
|
IX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE |
|
60. člen |
(prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v last občine) |
|
Obstoječa kanalizacija, ki ima značaj javne kanalizacije in ni v
upravljanju upravljavca ter ni last Občine Komenda, se prenese v last
Občine Komenda v smislu določil 76. člena Zakona o gospodarskih javnih
službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98). |
|
X. NADZOR |
61. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
|
Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na
odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine
Komenda nadzirajo pristojne inšpekcijske službe. |
Če inšpektor pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je
kršen ta odlok, mora z odločbo odrediti odpravo pomanjkljivosti in
nepravilnosti. V ureditveni odločbi določi rok v katerem je treba
odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti. |
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
62. člen |
(upravljavec) |
|
Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavec: |
a)
če
odvaža komunalno odpadno vodo v nasprotju z 29. členom tega odloka |
b)
če ne
izpolnjuje obveznosti iz 52. člena tega odloka |
c)
ne
zagotovi vzdrževanja iz 54. člena tega odloka |
d)
ne
zagotovi redno praznjenje nepretočnih greznic iz 55. člena tega odloka |
Z globo 200,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če
stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
63. člen |
(uporabnik) |
|
Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik:
|
a)
če v
nasprotju z 28. členom tega odloka sam prazni greznico. |
b)
če
odvaja meteorno vodo v nasprotju s 46. členom tega odloka, |
c)
če ne
izpolni obveznosti iz 1. in 2. točke iz 56. člena tega odloka, se
priključi na kanalizacijo brez soglasja/odločbe lastnika in se ne
priključi v določenem roku na javno kanalizacijo, |
d)
če v
nasprotju z 59. členom tega odloka po zaključenih delih ne vzpostavi
kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje. |
|
Z globo 750,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik, ki ne izpolni
obveznosti iz ureditvene odločbe. |
|
Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje uporabnik |
a)
če
ne izpolni obveznosti iz 3. do 12. točke 56. člena tega odloka |
b)
ravna v nasprotju z 2., 3. in 4. odstavkom 56. člena, ter v nasprotju z
57. in 58. členom tega odloka. |
|
Z globo 3.000,00 EUR se kaznuje pravna oseba za prekrške navedene v 56.,
57., 58. in 59. členu tega odloka. |
|
Z globo 100,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe
uporabnika, če ravna v nasprotju s 56., 57., 58. in 59. člena tega
odloka. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
64. člen |
|
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok – koncesijski akt za
podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odvajanje
komunalnih, odpadnih in padavinskih vod v občini Komenda z izgradnjo
kanalizacijskega omrežja (Uradne objave Glasila občine Komenda, št.
07/2000). |
65. člen |
|
Upravljavec javne
kanalizacije po poteku 5 let po uveljavitvi tega odloka pregleda vse
greznice, ki jih ni bilo mogoče priključiti na javno kanalizacijo.
Občina Komenda po izvedenem pregledu greznic sprejme sklep o plačevanju
kanalščine iz greznic. |
|
66. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Glasila
občine Komenda. |
|
Številka:
354-0019/2007-17
|
Datum: 02.09.2010
|
Tomaž Drolec,l.r.
|
Župan |