Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF), 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/14) in 58. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14) je Občinski svet Občine Vodice na 39. redni seji, dne 2.9.2014 sprejel

Odlok

o pomožnih objektih na območju

Občine Vodice

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

Ta odlok določa vrste pomožnih objektov ter pogoje in merila za gradnjo, rabo in oblikovanje pomožnih objektov na območju Občine Vodice.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Neto tlorisna površina je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836.

2. Objekt je stavba ali gradbeni inženirski objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

3. Odlok o OPN Vodice je veljavni odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice s spremembami in dopolnitvami.

4. OPPN je Občinski podrobni prostorski načrt.

5. Pomožni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja in ni objekt z vplivi na okolje.

6. Solarni sistemi so naprave za izkoriščanje sončne energije s pripadajočimi strojnimi elementi, ki se nameščajo na strehe objektov kot so npr. solarni sistemi s pripadajočimi komponentami, fotonapetostni sistemi, sončne elektrarne, ipd.

3. člen

(pomožni objekti)

(1) Pomožni objekti so objekti, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:

– so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja in niso objekti z vplivi na okolje,

– po velikosti in površini ne presegajo velikosti in površin, ki so določene za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z veljavnim državnim predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje,

– niso namenjeni bivanju.

(2) Objekti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnje točke tega člena se uvrščajo med manj zahtevne ali zahtevne objekte.

VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV

4. člen

(vrste pomožnih objektov)

(1) Vrste pomožnih objektov so:

a. Objekti za lastne potrebe (garaža; drvarnica; pokrito skladišče za lesna goriva; nadstrešek; zimski vrt; lopa; uta; senčnica; steklenjak; vetrolov; bazen; grajen ribnik; okrasni bazen; rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto; zbiralnik za kapnico; zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo; mala komunalna čistilna naprava; nepretočna greznica; rezervoar za vodo; utrjena dvorišča; utrjena dovozna pot; ipd.);

b. Ograje (sosedska ograja; varovalna ograja; protihrupna ograja; igriščna ograja; ipd.);

c. Škarpe, oporni in podporni zidovi;

d. Pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti; pomožni žičniški objekti; pomožni energetski objekti; telekomunikacijske antene in oddajniki; pomožni komunalni objekti; pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; pomožni objekti vodne infrastrukture; vrtina ali vodnjak potrebna za raziskave; ekološki otok; protihrupne bariere; pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste; postajališče; bazne postaje; mala komunalna čistilna naprava; priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja; ipd.);

e. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak; gozdna cesta; gozdna učna pot; grajena gozdna vlaka; poljska pot;

ribnik kot vodno zajetje; vrtina ali vodnjak; krmišče; napajalno korito; hlevski izpust; ograje za pašo živine; rastlinjak; kašča; kozolec; senik; kmečka lopa; silos; skedenj; staja; gnojišče; zbirališče gnojnice oz. gnojevke; vodni zbiralnik; betonsko korito; pokrito skladišče za lesna goriva; obora za rejo živali; ograje in opore za trajne nasade; opore za mreže proti toči; ipd.);

f. Začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt; pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor; oder z nadstreškom; pokriti prireditveni prostor; začasna tribuna; kiosk ali tipski zabojnik; začasni objekt namenjen skladiščenju; ipd.);

g. Spominska obeležja (spomeniki; kipi; spominske plošče; kapelice; križi in druge oblike spominskih obeležij);

h. Objekti za oglaševanje;

i. Urbana oprema (nadkrita čakalnica na postajališču; javna kolesarnica z nadstreškom; skulptura; kiosk oz. tipski zabojnik; montažna sanitarna enota; vodnjak ali okrasni bazen; grajena otroška igrala; grajena oprema v parkih in na zelenicah; ipd.);

j. Vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(igrišče na prostem; kolesarska steza; planinska pot; smučišče; sprehajalna pot; športno strelišče; trim steza; ipd.).

k. Vadbeni objekti, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju (vadbišče na prostem; ipd.).

(2) V posamezno vrsto pomožnih objektov poleg zgoraj naštetih objektov spadajo tudi drugi podobni objekti, ki po namenu in ob izpolnjevanju drugih pogojev in meril tega odloka spadajo v posamezno vrsto pomožnih objektov.

POGOJI IN MERILA ZA GRADNJO IN RABO

POMOŽNIH OBJEKTOV

5. člen

(splošni pogoji in merila za gradnjo pomožnih objektov)

(1) Pomožni objekti na območju Občine Vodice se lahko gradijo ob upoštevanju določil veljavnega občinskega prostorskega načrta Občine Vodice.

(2) Za gradnjo in postavitev pomožnih objektov je potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje na podlagi veljavnega državnega predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost.

(3) Za gradnjo pomožnega objekta mora imeti investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt.

(4) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen pomožni objekt, na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.

(5) Na prostih nepozidanih stavbnih zemljiščih v okviru naselij je v primeru zemljišč namenjenih za gradnjo, ki ne dosegajo pogojev o najmanjši velikosti zemljišča namenjenega za gradnjo iz osmega, devetega in dvanajstega odstavka 60. člena Odloka o OPN Vodice, dopustna gradnja posameznih pomožnih objektov ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

– investitor mora pridobiti ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo,

– investitor mora pridobiti pisna soglasja iz četrtega odstavka tega člena,

– namembnost pomožnega objekta mora biti skladna s namembnostjo enote urejanja prostora, v kateri se gradi,

– pomožni objekt ne sme poslabševati pogojev bivanja okoliških objektov,

– pomožni objekt mora izpolnjevati pogoje glede rabe in oblikovanja iz tega odloka.

(6) Na prostih nepozidanih stavbnih zemljiščih, namenjenih za gradnjo stanovanjskih stavb, je pred gradnjo osnovnega objekta dopustno zgraditi eno stavbo kot objekt za lastne potrebe, pri čemer je dopustna le gradnja garaže, lope ali ute. Tovrstna gradnja je dopustna v okviru naselij v območjih podrobnejše namenske rabe SSs in SKs, ni pa dopustna v območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN ter v območjih, ki se v skladu z Odlokom o OPN Vodice urejajo z urbanističnimi rešitvami, idejnimi zasnovami in drugimi veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti Občine Vodice (OPPN, občinski lokacijski načrti, zazidalni načrti).

6. člen

(podrobnejši pogoji in merila za gradnjo pomožnih

objektov)

(1) Pri gradnji pomožnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavnega občinskega prostorskega načrta Občine Vodice, ki določajo dopustnost gradnje pomožnih objektov na posameznih območjih podrobnejše namenske rabe ter v območjih posameznih enot urejanja prostora.

(2) Podrobnejši pogoji in merila za gradnjo posameznih vrst pomožnih objektov:

a. Objekti za lastne potrebe

– Objekti za lastne potrebe se razen v primeru iz petega in šestega odstavka 5. člena gradijo le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.

– Ob eno- in dvostanovanjskih objektih je dovoljeno zgraditi samo en objekt za lastne potrebe iste vrste.

– Pri izračunu faktorja pozidanosti se seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri so bili zgrajeni, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.

– Dovoljeni so le pritlični objekti, pri katerih višina slemena ne presega 5m, merjeno od kote tlaka do vrha slemena.

– Vetrolovov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.

– Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran.

Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

b. Ograje

– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj.

– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu s predpisi za izvajanje dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo voda.

c. Škarpe, oporni in podporni zidovi

– Škarpe ter oporne in podporne zidove je dovoljeno graditi na gradbenih parcelah, in sicer do višine 1,5 m. Gradnja zidov višjih od 1,5 metra je dopustna, kadar geomehanska oziroma geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena

– Od sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradijo bližje parcelni meji oziroma tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.

d. Pomožni infrastrukturni objekti

– V vseh enotah urejanja prostora je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje enote urejanja prostora ali prečkajo enoto urejanja prostora, vse ob smiselnem upoštevanju pogojev za oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme.

– Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih in na območjih prepoznavnosti kulturne krajine praviloma izvede podzemno, tako v primeru novogradnje kot rekonstrukcije, na območju gozda pa se izvede zračni kabel.

– Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.

– Sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine.

Če ni druge rešitve, je dopustna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je dopustno le, če pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.

– Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ter na podlagi urbanistične in krajinske preveritve in utemeljitve.

– Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.

– Dovoljena je postavitev solarnih sistemov na strehah objektov tako, da ne presegajo višine slemena objekta in ne odstopajo od površine strešne plošče za več kot 50 cm.

– Solarnih sistemov ni dovoljeno nameščati na kulturne spomenike. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, ko se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaze, da bi bilo to sprejemljivo.

– Pomožne infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni

izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater.

– Če objekta ne gradi oseba iz prejšnje alinee, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.

e. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti

– Dovoljeni so le objekti, pri katerih višina slemena ne presega 10 m, merjeno od najnižje točke objekta do vrha slemena.

– Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi v območjih namenske rabe SKs, SKg, IK, A in v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije v tem območju. Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko – gozdarski objekti lahko gradijo tudi v območju 150 m pasu kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine, neustreznih naravnih danosti ali iz drugih utemeljenih razlogov, ki se nanašajo na vsebino dejavnosti kmetije takšnih objektov ni mogoče zgraditi in da se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da so takšni objekti nujno potrebni za obratovanje kmetije.

– Izven zgoraj navedenega 150 m pasu se na kmetijskih zemljiščih lahko gradijo naslednji pomožni kmetijsko – gozdarski objekti:

– čebelnjak,

– poljska pot,

– ribnik, vodno zajetje, vrtina ali vodnjak do 30 m globine;

– krmišče,

– napajalno korito,

– hlevski izpust,

– ograje za pašo živine do višine 2 m,

– rastlinjak dimenzij do 150 m2,

– kašča,

– kozolec,

– senik,

– kmečka lopa,

– silos,

– skedenj,

– gnojišče,

– zbiralnik gnojnice in gnojevke,

– vodni zbiralnik vkopan v tla,

– betonsko korito,

– obora za rejo divjadi.

– Izven 150 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev enakih dimenzij na istih lokacijah oz. se jih lahko prestavi v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.

– Gradnja navedenih objektov, razen poljskih poti, rastlinjaka, čebelnjaka, vodnega zajetja, vrtine ali vodnjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, krmišča in napajalnega korita, izven 150 m pasu je dopustna pod pogojem, da se kmetijske površine v velikosti najmanj 1 ha nahajajo izven 150 m pasu, kar mora investitor v postopku dokazati z ustreznimi listinami, in pod pogojem, da se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.

– Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu z usmeritvami gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov.

– Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih pomožnih objektov je mogoča v skladu z usmeritvami lovskih načrtov.

– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe in registrsko številko stojišča čebelnjaka.

– Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.

– Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine ter fizičnega varovanja in ograjevanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.

f. Začasni objekti

– Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna.

Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor.

Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.

– V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko začasni objekti načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine.

– Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij.

– Začasni objekt, namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih, kjer se začasno opravlja dejavnost in sicer najdlje za čas opravljanja dejavnosti.

– Pokrit razstavni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru se lahko postavi v okviru gospodarske cone ob pogoju, da po velikosti izpolnjuje kriterije za pomožni objekt.

– Kioske, razen za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljeno postaviti le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev.

– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, umeščeni stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.

– Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Vodice, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.

– Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.

– Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.

g. Spominska obeležja

– Postavljajo se na mestih spomina na nek zgodovinski dogodek, v čast neke osebe ali drugega simbolnega pomena, ipd.

– Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje, ki jo izdela pooblaščeni projektant, tako da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira prometa. Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa.

– V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.

h. Objekti za oglaševanje

– Pri umeščanju in postavitvi objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati določila veljavnega občinskega prostorskega načrta Občine Vodice ter določila občinskega predpisa, ki ureja oglaševanje na območju Občine Vodice.

i. Urbana oprema

– Urbana oprema mora biti v prostor umeščena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, da ne zastira pogledov ter ne ovira vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

– Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom.

– Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt. Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno, izjemoma le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.

– Gradnja kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah.

j. Vadbeni objekti

– Pri vadbenih objektih so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja.

– Igrišča na prostem je dovoljeno postavljati na vseh stavbnih zemljiščih, razen na zemljiščih z namensko rabo ZK, ZD, P, E, O ter G in K.

– Kolesarsko in sprehajalno pot se lahko uredi na vseh zemljiščih, razen na vodnih zemljiščih.

k. Drugi objekti

– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov in na fasade kulturnih spomenikov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaze, da bi bilo to sprejemljivo.

7. člen

(pogoji za rabo pomožnih objektov)

(1) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju.

(2) Objekti za lastne potrebe, ki so navedeni v 4. členu tega odloka ne sodijo med objekte za lastne potrebe, če so namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti.

(3) Sprememba namembnosti pomožnih objektov je dopustna le v primeru pomožnih objektov, ki so zgrajeni v območju stavbnih zemljišč in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

– nova namembnost mora biti skladna z namembnostjo enote urejanja prostora, v kateri se nahaja obstoječi pomožni objekt,

– izpolnjeni morajo biti prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v enoti urejanja prostora, v kateri se nahaja obstoječi pomožni objekt,

– investitor mora pridobiti pisna soglasja četrtega odstavka 5. člena tega odloka,

– investitor mora za spremembo namembnosti pridobiti ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo,

– sprememba namembnosti ne sme poslabševati pogojev bivanja okoliških objektov.

(4) Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč kmetije, v bivalni ali poslovni objekt ni dopustna.

8. člen

(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) Pomožni objekti praviloma nimajo samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Izvedba samostojnih priključkov pomožnih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je dopustna le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

– pomožni objekt ni namenjen bivanju ali izvajanju poslovne dejavnosti razen kmetijske dejavnosti,

– za izvedbo samostojnega priključka na gospodarsko javno infrastrukturo mora investitor pridobiti predhodno mnenje pristojnega organa Občine Vodice, ki je sestavni del vloge za pridobitev soglasja pristojnega upravljavca za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo.

(3) V primeru izvedbe samostojnega priključka pomožnega objekta na gospodarsko javno infrastrukturo izda pristojni občinski upravni organ odločbo o odmeri komunalnega prispevka.

(4) Pri odmeri komunalnega prispevka se smiselno upoštevajo določila veljavnega občinskega odloka, ki je podlaga za odmerjanje komunalnega prispevka na območju, kjer je predvidena gradnja pomožnega objekta.

(5) Odločba se izda na podlagi uradnega obvestila pristojnega upravljavca komunalne opreme, na katero se pomožni objekt priključuje.

(6) Odločba se izda v roku tridesetih dni po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.

(7) Plačilo komunalnega prispevka je pogoj za priključitev na komunalno opremo.

(8) Ob odstranitvi pomožnega objekta, za katerega je bil v skladu s tem odlokom izveden samostojni priključek na gospodarsko javno infrastrukturo se le-ta ukine.

POGOJI IN MERILA ZA OBLIKOVANJE

POMOŽNIH OBJEKTOV

9. člen

(splošni pogoji in merila glede oblikovanja

pomožnih objektov)

(1) Pomožni objekti, ki se gradijo k obstoječim stavbam morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo.

(2) V primeru gradnje pomožnih objektov, ki se ne gradijo k obstoječim stavbam je treba pri oblikovanju upoštevati merila in pogoje za oblikovanje, ki veljajo na območju najbližje enote urejanja prostora. To določilo velja v primeru:

– gradnje pomožnih objektov iz petega odstavka 5. člena tega odloka,

– gradnje pomožnih objektov iz šestega odstavka 5. člena tega odloka,

– gradnje pomožnih objektov na nepozidanih stavbnih zemljiščih v območjih namenske rabe SKs, SKg, IK, A in v drugih območjih stavbnih zemljišč za potrebe delovanja obstoječe kmetije na teh območjih,

– gradnje pomožnih objektov na kmetijskih zemljiščih.

10. člen

(podrobnejši pogoji in merila glede oblikovanja

pomožnih objektov)

a. Objekti za lastne potrebe

– Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha pomožnega objekta za lastne potrebe izvede v istem materialu in naklonu kot streha osnovnega objekta ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, je streha dvokapna in sleme strehe praviloma v smeri daljše stranice. Pri prizidkih ali na prostostoječih objektih je dopustna tudi izvedba ravne pohodne strehe kot terase ali zelene strehe (streha pokrita z vegetacijskim slojem).

– Dopustne so simetrične dvokapnice v naklonu 35°– 45°, enokapnice v enakem naklonu kot streha osnovnega objekta ali ravne strehe. Vrtne ute in paviljoni imajo lahko šotorasto streho.

– Dopustni so tudi nadstreški, v enakem naklonu kot je

naklon osnovne strehe. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami.

Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.

–– Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek dopusten le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.

b. Ograje

– Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite. Biti morajo nižje od 2,2 m, kar ne velja za igriščne ograje. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov.

c. Škarpe, oporni in podporni zidovi

– Škarpe, oporni in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani, z upoštevanjem kvalitetnih principov gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. Zid naj bo na vidni strani intenzivno ozelenjen z avtohtonimi rastlinami.

– Oporni in podporni zidovi do višine 1,5 m so dovoljeni le, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.

d. Pomožni infrastrukturni objekti

– Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v pogledih s ceste in iz objektov. Če ekološki otok meji na travnato površino, se ga zakrije s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno za območje naselja.

V območjih namenske rabe ZS, ZK in ZD so ekološki otoki dopustni le za potrebe dejavnosti na zelenih površinah, s tem da je tlorisna površina do 50 m2.

– Protihrupne bariere (protihrupne ograje, nasipi in podobno) se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 2,20 m od nivelete ceste. Pri ureditvi protihrupne bariere je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.

e. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti

Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha pomožnega kmetijskogozdarskega objekta izvede v istem materialu in naklonu kot streha osnovnega objekta ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha ali ravna streha. Če je pomožni kmetijskogozdarski objekt prostostoječ, je streha dvokapna in sleme strehe praviloma v smeri daljše stranice.

f. Začasni objekti

– Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize.

– Nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu.

g. Objekti za oglaševanje

– Pri oblikovanju objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati določila veljavnega občinskega prostorskega načrta Občine Vodice ter določila občinskega predpisa, ki ureja oglaševanje na območju Občine Vodice.

h. Urbana oprema

– Urbana oprema na območju občinskega prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.

KONČNE DOLOČBE

11. člen

(uporaba predpisa)

V primeru dvoma o pogojih in merilih za gradnjo, rabo in oblikovanje pomožnih objektov po tem odloku v povezavi z Odlokom o OPN Vodice se upoštevajo določila tega odloka.

12. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.

13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Vodice, 3.9.2014

Številka: 011-08/2010-199