Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK1), in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 5. seji, dne 19. marca 2007, sprejel

ODLOK

o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici

I UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za celotno območje urejanja P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki vsebuje:

-           ureditveno območje lokacijskega načrta,

-           umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,

-           zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,

-           rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,

-           rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-           načrt parcelacije,

-           etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,

-           usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z lokacijskim načrtom)

Z lokacijskim načrtom se predvidi prostorska ureditev območja stanovanjske gradnje Budina - ob Rogoznici, s pogoji za uredi-

tev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli lokacijskega načrta)

I   Besedilo

II          Kartografski del, ki vsebuje naslednje grafične načrte:

            1. Načrt namenske rabe prostora

            01        Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela

                        prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega

                        plana za območje Mestne občine Ptuj      1: 5000

            02        Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu

                        dobru    1: 1500

            2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije

            03        Geodetski načrt z mejo ureditvenega območja     1: 1500

            04        Zazidalna situacija         1: 1500

            05        Načrt vplivnega območja            1: 1500

            06        Načrt parcelacije           1: 1000

            3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor

            07        Prometno omrežje         1: 1500

            08        Energetsko in telekomunikacijsko omrežje           1: 1500

            09        Komunalno omrežje       1: 1500

            10        Ukrepi za obrambo ter varstvo    1: 1500

III  Odlok

4. člen

(priloge lokacijskega načrta)

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:

-           povzetek za javnost,

-           izvleček iz strateškega prostorskega akta,

-           obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-           strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki,

-           smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

-           seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacij-

skega načrta,

-           ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, če se financira iz javnih sredstev,

-           spis postopka.

5. člen

(izdelovalec lokacijskega načrta)

Lokacijski načrt je izdelala družba Projekta inženiring

Ptuj, d. o. o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj, pod številko projekta

33-60-18-06, v avgustu 2006.

II UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

6. člen

(ureditveno območje)

Obseg:

Poselitveno območje P11-S14/3 zajema zazidljivo območje južno od gradu Ristovec na zahodni strani potoka Rogoznica (južno od Belšakove ulice na desnem bregu potoka Rogoznica). Površina poselitvenega območja P11-S14/3 meri cca 6,21 ha.

Območje P11-S14/3 meji:

-           na vzhodu na potok Rogoznica (preko potoka, na njegovem levem bregu, so kmetijske površine),

-           na jugozahodu na kmetijske površine,

-           na severozahodu na obstoječo stanovanjsko pozidavo.

Območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 790/68, 786/11, 786/8, 786/7, 786/6, 786/5, del 786/12 (cesta), 785/13 (cesta), 785/21, 785/22, 785/23, 785/28, 785/29, 785/5, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 785/11, 785/12, 785/13, 785/17 (del je cesta), 477, 374, 377/2, 372, 371, 368, 367, 364, 363, 360, 359, 356, 355, 348, 347/1, 338/2, del 836 (potok); vse parcele se nahajajo v k. o. Brstje.

Obseg ureditvenega območja je razviden iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

Meja:

Obodna parcelacija območja P11-S14/3:

Izhodišče je pri mostu preko potoka Rogoznica, na severovzhodnem vogalu območja; tvori ga stičišče zahodne parcelne meje potoka Rogoznica (potok je parcela št. 838/1), južne meje Belšakove ulice (ulica je parcela št. 829/2) in parcele št. 338. Od izhodišča poteka meja, gledano v smeri urinega kazalca, po skupni zahodni meji potoka Rogoznica z vzhodnimi mejami parcel št. 338, 347, 348, 351, 352, 355, 356, 359, 360, 363, 364, 367, 368, 371, 372, 836, 374 in 477. V skupnem stičišču parcel št. 838/1 (potok Rogoznica), 478/6 in 477 se meja ob potoku zaključi in nato poteka po skupni meji parcele št. 477 s parcelama št. 478/6 in 784/1 do skupnega mejnika parcel št. 477, 784/1 in 836. Od tu meja v liniji preči parcelo št. 836 na južni mejnik parcele št. 785/5 ter poteka v smeri severozahoda po jugozahodnih mejah parcel št. 785/5, 785/29, 785/28, 785/22, 785/21, 786/11 in 790/68. Zajame celotno parcelo št. 790/68 (meja poteka po njeni zahodni in severni meji) ter nato poteka po zahodni meji parcele št. 786/8 do parcele št. 786/31; tu se meja obrne proti jugovzhodu in poteka po jugozahodni meji parcele št. 786/31, nato poteka meja proti severovzhodu po jugovzhodni meji parcele št. 786/31, nato proti vzhodu po jugozahodni meji parcele št. 786/30, nato proti severovzhodu po jugovzhodnih mejah parcel št. 786/30, 786/27. V točki, kjer linija podaljšane zadnje meje seka severno mejo parcele št. 786/12, se meja obrne proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 786/12, nato se meja obrne v smer severa po vzhodni meji parcel št. 786/22, 786/18, 786/3 in 786/1. Meja nato poteka po severni meji parcele št. 785/17 do točke, ki jo na vzhodni meji parcele št. 785/33 dobimo kot presečišče v približni smeri zahoda podaljšane južne meje parcele št. 785/31. V tej točki se meja obrne proti vzhodu, preči že formiran del ulice na parceli št. 785/17, nato pa poteka po južni in vzhodni meji parcele št. 785/31, nato po skupni meji parcel št. 785/17 in 785/19 do skrajne severovzhodne točke parcele št. 785/17. Nato poteka meja po vzhodni meji parcele št. 785/19 in po severovzhodnih mejah parcel št. 785/16, 785/18 do parcele št. 829/2 (Belšakova ulica). Dalje poteka meja po južni meji parcele št. 829/2 (Belšakova ulica) v smeri severovzhoda vse do izhodišča pri mostu, kjer se meja območja P11-S14/3 tudi zaključi. Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini Brstje.

Meja ureditvenega območja je analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije in razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "NAČRT PARCELACIJE" (list št. 06).

7. člen

(trajne in začasne ureditve)

Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni.

Ureditve so razvidne iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

8. člen

(vplivno območje)

Vplivno območje v času gradnje in v času uporabe obsega naslednje parcelne številke, ki so znotraj območja lokacijskega načrta P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici:

790/68, 786/11, 786/8, 786/7, 786/6, 786/5, del 786/12 (cesta), 785/13 (cesta), 785/21, 785/22, 785/23, 785/28, 785/29, 785/5, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 785/11, 785/12, 785/13, 785/17 (del je cesta), 477, 374, 377/2, 372, 371, 368, 367, 364, 363, 360, 359, 356, 355, 348, 347/1, 338/2, del 836 (potok); vse k. o. Brstje.

Vplivno območje je razvidno iz kartografskega dela lokacij-

skega načrta "NAČRT VPLIVNEGA OBMOČJA" (list št. 05).

III UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

9. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

Namembnost:

Območje P11-S14/3 je namenjeno stanovanjem (bivanju) in tudi značaju poselitve primernim poslovnim dejavnostim. Na jugovzhodnem delu območja ob potoku Rogoznica je predvidena izgradnja enostavnih nivojskih športnih površin v manjšem obsegu (rokometno igrišče standardnih mer, manjša utrjena površina za rolkanje, plezala, igrala). Te športne površine bodo uporabljali krajani ožjega lokalnega območja.

Ker je na sosednjem območju kar nekaj poslovnih objektov in obrtnih delavnic, je načeloma možno del etaže v posameznem stanovanjskem objektu uporabiti za poslovne prostore.

Zaradi sožitja bivanja stanovalcev in morebitnih poslovnih dejavnosti je zahtevano nehrupno (mirno) okolje. Dovoljene bodo le mirne in ekološko neoporečne poslovne dejavnosti; torej takšne, ki bodo prilagojene značaju poselitve.

Dodaten pogoj je, da so izbrane dejavnosti tudi prometno nemoteče. Niso možne dejavnosti, ki so vezane na nesorazmerne velikosti motornih in drugih vozil, in dejavnosti, ki imajo za posledico pogostnost pojavljanja vozil.

Zazidalna zasnova:

Predvideni so prostostoječi stanovanjski objekti - enodružinske hiše, ocenjeno število je 52 objektov; etažnost P+M ali P+1N+M, s skupno površino etaž od 180 m2 do 350 m2. Zemljiške parcele so lahko različnih velikosti, s površino od 600 m2 do 1120 m2. Kleti zaradi visoke podtalnice niso pred-

videne oziroma je njihova izvedba pogojevana z ustreznimi tehničnimi rešitvami. Stanovanjske hiše naj bodo pritlične ali enonadstropne, z možnostjo izkoristitve podstrešja. Ena ali več garaž za osebni avtomobil je v sklopu objekta. Postavljanje gospodarskih objektov in samostojnih garaž v tem območju ni predvideno.

Upoštevati je potrebno vse običajne zahteve glede umestitve objekta v prostor, poenotenja smeri slemen in naklonov strešin. Oblikovanje objektov in izbira materialov mora biti podrejena krajevnim značilnostim (nakloni streh, strešna kritina, proporci oken in ostalih odprtin, les, omet in izbira materialov sploh). Končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja naj bo usklajena.

Zasnova zunanje ureditve:

Individualna obhišna zasaditev mora biti izvedena z avtohto-

nimi drevesnimi vrstami sadnega in drugega drevja. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami so lahko zasajene žive meje.

Rekreacijske športne površine bodo locirane in izvedene v skladu z normativi za tovrstne objekte. Ker je obvodna lokacija vedno atraktivna, bo morda bližina vodotoka narekovala še posebno skrbno razmestitev dejavnosti. Možna je tudi izvedba manjše brvi, namenjene pešcem, za prečenje potoka Rogoznica.

Zeleno območje za otroška igrala je odprta površina z ureje-

nimi prostori za igro, potmi, obodno zasajenimi drevesi in nizko ograjo.

Zazidalna zasnova je razvidna iz kartografskih delov lokacij-

skega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

10. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)

Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:

-           objekti za lastne potrebe: bazen za kopanje, uta oziroma senčnica, zimski vrt;

-           urbana oprema: objekti za oglaševanje.

Umestitev enostavnih objektov v prostor je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

Oblikovni princip, izbor materialov in barv je pri vseh objektih usklajen. Fasade objektov so zasnovane kot klasična zvočno izolativna fasada z vmesnim prezračevalnim slojem. Konstrukcija balkonov objektov ter pergol oziroma senčil na terasah objektov je leseno-kovinska.

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

Zunanji prostor je zasnovan kot:

-           ulični prostor za varno gibanje pešcev in nemoten motorni promet ter mirujoči promet,

-           skupna parkovna površina s športnim igriščem in otroškimi igrali,

-           interni vrtovi na notranji strani parcel.

Ulični prostor je zasnovan kot interni krožni in dostavni prometni prostor za stanovalce soseske in pri objektih z mirno obrtjo tudi za stranke obrtnih programov. Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice za infrastrukturo.

Zeleno območje za športno igrišče in otroška igrala je odprta površina z urejenimi prostori za igro, potmi, obodno zasaje-

nimi drevesi in nizko ograjo.

Vrtovi individualnih stanovanjskih hiš so v notranjostih parcel med stanovanjskimi hišami in ograjami parcel, ki so lahko žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane).

Ureditev zunanjih površin je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ZAZIDALNA SITUACIJA" (list št. 04).

13. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Tlorisni gabariti objektov:

tlorisna velikost 9 m x 12 m, z možnostjo širitve oziroma njenega povečanja do 11 m x 16 m.

Višinski gabariti objektov:

Etažnost: (K) + P + M oziroma (K) + P + 1N + M.

(Klet se izvede le tam, kjer bo to zaradi visokega nivoja podtalnice sicer mogoče).

Najvišja absolutna kota slemena je 226,20 metrov nadmorske višine.

Višinske kote terena in vhodov:

Vhod in uvoz na severu ureditvenega območja P11-S14/3 se izvedejo na 219,45 metrih nadmorske višine. V ostalem delu območja se te kote prilagodijo višinski ureditvi prometnih povezav.

Strehe:

Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu od 35 - 45 stopinj, z možnimi izvedbami podstrešnih oken (frčad).

Kapacitete območja:

Število stanovanjskih enot: do 52 objektov.

Predvidena skupna bruto etažna površina nad nivojem terena: 13.728 m2.

Predvidena skupna bruto etažna površina garaž: 1.248 m2.

Dimenzije objektov so razvidne v kartografskem delu lokacij-

skega načrta "NAČRT PARCELACIJE" (list št. 06).

IV ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE,

ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE

GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

14. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Splošni pogoji:

Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem. Minimalni osni radij vozišč na javnih ulicah je 9,25 m, minimalni radij uvozov je 4,0 m. Glavni dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori ter ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

Prometna ureditev je razvidna v kartografskem delu lokacij-

skega načrta "PROMETNO OMREŽJE" (list št. 07).

Motorni promet:

Motorni promet je urejen dvosmerno in poteka po vseh petih novonastalih ulicah in lokalni cesti, ki se mora razširiti na potrebno širino, razen po Satlerjevi ulici, ki se uredi v eno-

smerno ulico in sicer v smeri od Severjeve ulice proti novonastali stanovanjski soseski.

Predvideni prečni prerez novonastalih ulic je:

-           5,50 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet in peš promet,

-           1,00 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ulice.

Mirujoči promet:

Površine za mirujoči promet so za potrebe novogradnje pred-

videne za stanovanjske in morebitne stanovanjsko-poslovne objekte na lastnih utrjenih površinah. Število parkirnih mest je določeno na podlagi prostorskih možnosti pred objekti. Za večje potrebe se širijo parkirne površine na lastno parcelo investitorja. Izvede se parkirni prostor za potrebe obstoječe obrti na prostoru ob objektu obrti.

Kolesarski in peš promet

Površine za kolesarje in pešce potekajo po ulicah stanovanjske soseske.

15. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

Splošni pogoji:

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

-           načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljavcev;

-           vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav;

-           v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;

-           gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

-           dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posamez-

nega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za ureditveno območje;

-           obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

Kanalizacijsko omrežje:

Kanalizacijsko omrežje je ločenega sistema za fekalne in

meteorne vode.

Trasa fekalne kanalizacije je predvidena v cesti med objekti in se navezuje na jaške obstoječe fekalne kanalizacije, ki je v nadaljevanju speljana proti čistilni napravi mesta Ptuj. Fekalna kanalizacija je predvidena iz cevi DN 200 (PVC ali PE). Revizijski jaški premera 800 mm so predvideni tako, da je nanje možno priključiti posamezne objekte. Na parcelah posameznih objektov so predvideni hišni revizijski jaški, v katere se navezujejo odplake iz objektov. Priključki fekalne kanalizacije posameznih objektov so iz cevi DN 150 (PVC ali PE). Začetna globina fekalne kanalizacije bo najmanj 1,00 m pod urejenim terenom. Padec fekalne kanalizacije naj bo mi-

nimalno 0,3 % - 0,5 %, priključki pa morajo ustrezati padcu najmanj 2,0 %.

Metorna kanalizacija obsega odvod meteornih vod s strešin objektov. Strešne vode z objektov se vodijo preko strešnih vertikal in peskolovilcev v ponikalnice. Talni odtoki iz garaž in odtoki iz parkirišč morajo biti speljani preko lovilcev olj. Meteorne vode cest se vodijo preko cestnih požiralnikov z lovilci olj v ponikalnice. Padec meteorne kanalizacije je najmanj 0,5 %, pri profilu cevi DN 200 (PVC ali PE).

Vodovodno omrežje:

Za predvideno območje je predvidena izgradnja zunanjega vodovodnega omrežja za oskrbo pozidave s požarno in sanitarno vodo. Na trasi novega cevovoda je predvidena vgrad-

nja sedmih nadzemnih hidrantov v medsebojni oddaljenosti okrog 100 m. Za vsak stanovanjski objekt je predviden hišni priključek vode za sanitarne potrebe z vgradnjo zunanjega tipskega vodomernega jaška na robu parcele.

Razvodno omrežje je predvideno iz PE 125 mm vodovodnih cevi za pritisk 10 bar, ki bi se priključilo

-           enkrat na obstoječi vodovodni cevovod PE 125 mm na Belšakovi ulici,

-           in enkrat preko potoka Rogoznica do obstoječega vodovodnega cevovoda PE 110 mm, ter priključitev na le-tega.

S tem bo izvedena krožna povezava vodovodnih cevovodov.

Plinovodno omrežje:

Območje P11-S14/3 Budina je možno oskrbeti z zemeljskim plinom z razširitvijo plinovodnega omrežja ter navezavo na javno distribucijsko omrežje zemeljskega plina (veja R313-PE90 delovnega tlaka 3,5 bar do največ 4 bar), ki poteka po Belšakovi ulici.

Za obravnavano območje se predvidi izvedba razvodnega plinovodnega omrežja PE premera 90 mm/3,5 bar v obliki zanke, ki se priključi na obstoječe distribucijsko omrežje R313-PE90-2x (zanka). Plinovodno omrežje naj bo položeno v nepovoznih površinah - bankinah.

Zemeljski plin bo za predvidene objekte služil kot energent ogrevanja in za pripravo tople sanitarne vode. Do posameznega objekta je predviden hišni priključek plina, ki zajema cevovod premera 32 mm/ 4 bar, podometno plinsko omarico na fasadi objekta z vgrajeno požarno pipo, regulatorjem tlaka, plinomerom in pripadajočo armaturo.

Komunalna ureditev je razvidna v kartografskem delu lokacij-

skega načrta "KOMUNALNO OMREŽJE" (list št. 09).

Elektroenergetsko omrežje:

Nizko napetostni razvod:

Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno:

-           zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči, locirano zunaj območja lokacijskega načrta,

-           zgraditi 20 kV kablovod od obstoječe transformatorske postaje TP Brstje-1, za vključitev nove transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje,

-           zgraditi nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje za napajanje posameznih stanovanjskih hiš,

-           pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo, sicer locirano izven območja lokacijskega načrta,

-           pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za izgradnjo nove transformatorske postaje, priključni 20 kV kablovod in za nizkonapetostni razvod,

-           pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa priključnega 20kV kablovoda in nizkona-

petostnega razvoda.

Objekti na območju P11-S14/3 Budina ob Rogoznici se bodo napajali iz NN omare, nameščene v novi transformatorski postaji. Predvidita se dva izvoda z zemeljskim kablom 150 mm2 Al. Skupna priključna moč objektov je ocenjena na 150 kW. Za dva ali štiri stanovanjske objekte se predvidi prosto stoječa priključna omara (PMO), s priključnim (razvodnim) in merilnim poljem.

Na mestih križanj in približevanj obravnavanega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno, pri izdelavi lokacijskega načrta in kasnejši izdelavi projektne dokumentacije ter izvedbi, upoštevati predpisane pogoje. Električna instalacija v objektih mora izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačitev potencialov.

Zunanja razsvetljava:

Predvidena je zunanja razsvetljava s cestnimi svetilkami Na 125 W, nameščenimi na kandelabre višine 7-8 m, ali pa ulične svetilke 80 - 120 W, prav tako montirane na ustrezne kandelabre, višine 4-5 m.

Razsvetljava se napaja s kabli PP 00-A 4x25 mm2, položenimi v zemljo. Po celotni dolžini nad kablom se položi nerjaveč valjanec Rf 30x3,5 mm. Lokacija krmilno merilne omare (RJR) se določi v sodelovanju z upravljalcem.

Telekomunikacijsko omrežje:

TK razvod:

Za izvedbo TK omrežja oziroma priključka je na razpolago rezerva v obstoječem TK kablu KKB 08 v KJ 60 (spojka S.13) na Ormoški cesti 52. Uporabimo rezervo R.8-35. Predvidimo izgradnjo kabelske kanalizacije s PVC in PE cevmi, ter betonskimi in PVC jaški. Predvidimo različne kapacitete kablov, ki se razdelijo v posameznih spojkah in se zaključijo v kabelskih omaricah na Krone letvice z varovali.

KTV razvod:

Iz obstoječe KTV omarice se napajata novi predvideni omarici dimenzij 600x500 mm, na ustreznem temelju. Povezava omar je izvedena z distribucijskim kablom QR 540 v dvoplastni rebrasti cevi premera 110 mm, z vmesnimi kabelskimi jaški premera 60 cm, globine 80 cm, z LTŽ pokrovi. Do posameznih stanovanjskih enot pa je predviden kabel PRG11 položen v cevi premera 50 mm.

Ureditev energetske infrastrukture je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "ENERGETSKO IN TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE" (list št. 08).

V REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

16. člen

(varovanje okolja)

Splošno:

V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

Varstvo vode in podtalnice:

Ureditveno območje lokacijskega načrta leži izven vodo-

varstvenega območja. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati ukrepe varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje obdelave in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča. Varovalni pas znaša pri vodotokih 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Potok Rogoznica je vodotok

2. reda.

Pri izvedbi poti ob vodotoku Rogoznica bo upoštevan izdelan projekt "Rogoznica - presoja vodnega režima ob predvidenem poselitvenem območju P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici", ki ga je pod številko 100/06-ZZ izdelalo podjetje Drava VGP Ptuj.

Pri načrtovanju objektov ob vodotoku Rogoznica je potrebno upoštevati odmik 5,00 m od pete načrtovanega visokovodnega nasipa; pred izgradnjo visokovodnega nasipa je potrebno pridobiti vodno soglasje.

Za obravnavano območje se načrtuje ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne vode iz objektov. Za odvodnjo komunalnih odpadnih voda se načrtuje vodotesna kanalizacija, ki naj bo navezana na obstoječo kanalizacijo. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

Padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se naj speljejo direktno v tla s ponikanjem; odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj.

Na iztoku v vodotok je potrebno načrtovati AB iztočno glavo v območju iztoka in predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.

Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.

Varstvo zraka:

Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.

Varstvo pred hrupom:

V ureditvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi.

Za zmanjšanje obremenitev okolja in objektov v območju urejanja pred hrupom je treba uporabiti aktivne in pasivne protihrupne zaščite.

Osončenje:

Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje.

Odstranjevanje odpadkov:

Komunalni odpadki bodo zbirani ločeno po vrstah v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Odvažali se bodo v skladu z mestnim odlokom. Kosovni odpadki bodo zbrani v kesonu, ki bo občasno na obračališču. Posebnih odpadkov na območju lokacijskega načrta ni dovoljeno skladiščiti.

17. člen

(ohranjanje narave)

Na ureditvenem območju ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.

18. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na območju predvidene pozidave P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici ni objektov varovane kulturne dediščine.

VI REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

19. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Splošne določbe:

Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. Za zaščito pred poplavami je treba predvideti ukrepe varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje obdelave in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.

Zaščita pred požarom:

Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

-           pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

-           odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

-           prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

-           vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.

Intervencijske poti in površine:

Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.

Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencij-

skih poti mora biti najmanj 3,5 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m utrjene površine in 2 m površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 m do 9 m. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.

Dovoljene so zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi, na medsebojni razdalji večji od 8 m in visokimi največ 6 m. Intervencijske poti potekajo po novonastalih ulicah.

Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je raz-

vidno iz kartografskega dela lokacijskega načrta "OBRAMBA IN ZAŠČITA" (list št. 10).

VII NAČRT PARCELACIJE

20. člen

(načrt parcelacije)

Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

Površine parcel smejo odstopati do 5 %.

Zemljišče sestavljajo parcele:

P 1 - s površino 730 m2

P 2 - s površino 710 m2

P 3 - s površino 730 m2

P 4 - s površino 780 m2

P 5 - s površino 780 m2

P 6 - s površino 850 m2

P 7 - s površino 770 m2

P 8 - s površino 760 m2

P 9 - s površino 630 m2

P10 - s površino 640 m2

P11 - s površino 660 m2

P12 - s površino 660 m2

P13 - s površino 580 m2

P14 - s površino 540 m2

P15 - s površino 570 m2

P16 - s površino 870 m2

P17 - s površino 880 m2

P18 - s površino 890 m2

P19 - s površino 910 m2

P20 - s površino 650 m2

P21 - s površino 640 m2

P22 - s površino 890 m2

P23 - s površino 900 m2

P24 - s površino 950 m2

P25 - s površino 1230 m2

P26 - s površino 970 m2

P27 - s površino 860 m2

P28 - s površino 900 m2

P29 - s površino 930 m2

P30 - s površino 880 m2

P31 - s površino 870 m2

P32 - s površino 890 m2

P33 - s površino 910 m2

P34 - s površino 880 m2

P35 - s površino 890 m2

P36 - s površino 890 m2

P37 - s površino 870 m2

P38 - s površino 930 m2

P39 - s površino 960 m2

P40 - s površino 1100 m2

P41 - s površino 1170 m2

P42 - s površino 700 m2

P43 - s površino 750 m2

P44 - s površino 750 m2

P45 - s površino 810 m2

P46 - s površino 880 m2

P47 - s površino 790 m2

P48 - s površino 750 m2

P49 - s površino 780 m2

P50 - s površino 900 m2

P51 - s površino 980 m2

P52 - s površino 920 m2.

Parcelacija je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "NAČRT PARCELACIJE" (list št. 06).

21. člen

(javno dobro)

Javno dobro so novonastale ulice in obsegajo dele zemljišč parcelnih številk 790/68, 786/5, 786/7, 786/8, 785/5, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 785/11, 785/12, 785/13, 785/17, 372, 374, 836, 367, 364, 363, 360, 359, 356, 355 in 785/15, ki je že obstoječa cesta; vse v k. o. Brstje.

Javno dobro je tudi športno igrišče z igrali za otroke, ki obsega dele zemljišč parcelnih številk 477, 374, 372, 785/5, 785/6, 785/7, 785/8, 785/9, 785/10, 836; vse v k. o. Brstje.

Ureditev javnega dobra je razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta "NAČRT PRIKAZA JAVNEGA DOBRA" (list št. 02).

VIII ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

22. člen

(etapnost gradnje)

Izvedba lokacijskega načrta je možna v eni sami ali v več medsebojno neodvisnih etapah, pri čemer je prva etapa izgradnja javne gospodarske infrastrukture - komunalno opremljanje zemljišč. Posamezni etapi komunalnega opremljanja zemljišč sledi gradnja objektov na tem območju, lahko tudi v medse-

bojno časovno neodvisnih etapah.

Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Vendar stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih hiš ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega dovoljenja.

Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in pro-

storske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

23. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje)

V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-           pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

-           zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotov-

ljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-           promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

-           sprotno kultivirati območje velikih posegov (morebitni nasipi ali vkopi),

-           v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

-           zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

-           v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

-           v primeru nesreče zagotoviti takojšnjo intervencijo pristojnih usposobljenih služb,

-           vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa ima funkcijo zaščite pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,

-           zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov (izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja),

-           sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja pro-

stora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

24. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

Kapacitete: število stanovanjskih parcel ne sme biti večje od 52.

Tlorisni gabariti objekta: širina vseh objektov lahko odstopa do +/- 2,0 m, vendar le v smeri od predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje.

Višinski gabariti objekta: odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.

Višinska regulacija terena: odstopanja so lahko do +/- 0,50 m.

Komunalni vodi, objekti in naprave: dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, vendar le s pisno privolitvijo soglasodajalcev.

IX KONČNE DOLOČBE

25. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev

po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta)

Po izvedbi vseh z lokacijskim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

26. člen

(vpogled v lokacijski načrt)

Lokacijski načrt je na vpogled v času uradnih ur pri Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj.

27. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 350-05-417/2005        

Datum: 19. 3. 2007

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

župan Mestne občine Ptuj