Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt,
Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in
35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 19. redni seji dne 3. 10. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
za
poslovno-stanovanjsko zazidavo »PTZ z.o.o. v Slovenski Bistrici« |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
poslovno-stanovanjsko zazidavo »PTZ z.o.o. v Slovenski Bistrici«, ki ga
je izdelal A. B. – INVEST d.o.o., 2000 Maribor s številko projekta
10/11. |
2. člen |
(sestavni
deli OPPN) |
Občinski
podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del, smernice
in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
3. člen |
(opis
prostorske ureditve) |
Z
občinskim podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko
ureditev in gradnjo objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
Lokacija se nahaja na zahodnem delu mesta Slovenska Bistrica, na območju
severno od regionalne ceste Maribor–Celje. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
4. člen |
(ureditveno območje) |
Ureditveno
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za
poslovno-stanovanjsko zazidavo »PTZ z.o.o. v Slovenski Bistrici«, obsega
zemljiško parcelo 2284/6, k.o. Slovenska Bistrica. |
Ureditveno
območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času
gradnje. Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se
bo vršila tudi na parcelah izven ureditvenega območja. |
5. člen |
(vplivno
območje) |
V času
gradnje bo vplivno območje OPPN zajemalo zemljišče znotraj ureditvenega
območja ter zemljišča, zunaj ureditvenega območja OPPN, ki bodo
namenjena za gradnjo primarne in energetske infrastrukture. |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(opis
vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
Obravnavana gradnja objektov ne bo predstavljala bistvene dodatne
obremenitve na že obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo v
širšem območju. Za potrebe normalne uporabe prostora bo izvedena nova
ustrezno dimenzionirana infrastruktura. Obravnavana gradnja ne bo imela
posebnih negativnih vplivov na podobo krajine, na varnost pred požarom,
na higiensko in zdravstveno zaščito okolja. |
Predvideni
objekti predstavljajo zapolnitev prazne površine med pozidanimi
površinami. |
7. člen |
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin) |
Območje
meri 6.830 m². Razdeljeno je na devet gradbenih parcel. Od tega so tri
gradbene parcele predvidene za gradnjo dveh objektov in nadstrešnice za
parkiranje osebnih vozil, ostale parcele so predvidene za dovozne in
dostopne poti, nepokrita parkirišča ter zelene in igralne površine.
|
Predvideno
število prebivalcev v območju ocenjujemo na 120. |
Cestno
omrežje in parkirne površine potekajo znotraj obravnavanega območja
tako, da omogočajo normalen in neoviran dostop do vsakega objekta za
osebna vozila, dostavo in intervencijo. |
Ureditev
okolice objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in
rastlinjem. Dovozi in dostopi v objekte se tlakujejo ali asfaltirajo.
|
Na obeh
objektih in nadstrešnici za parkiranje osebnih vozil je možna namestitev
napetostnih modulov za potrebe sončne elektrarne. |
8. člen |
(podrobni
prostorski pogoji in usmeritve |
za
projektiranje in gradnjo) |
Lega
objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 4.2 Urbanistični
pogoji. |
Vse
novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je
obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo. |
Predvidena
sta dva objekta in nadstrešnica za parkiranje osebnih vozil, umeščenost
na parcelo je razvidna iz grafičnega dela OPPN. |
V
tekstualnem in grafičnem delu odloka so prikazani maksimalni
horizontalni gabariti, maksimalna etažnost, maksimalne etažne višine in
maksimalne višine objektov. |
1. Pogoji
za oblikovanje objektov: |
objekt 1,
objekt 2: |
– etažnost
K+P+3+M, |
–
orientacija slemena S-J. |
Streha je
lahko simetrična dvokapnica z minimalnim naklonom strešin 10 stopinj ali
enokapnica z minimalnim naklonom strešin 10 stopinj. Mansarda objekta se
lahko izvede tudi kot terasna etaža z ravno streho, katere površina
lahko obsega največ 70 % površine spodnje etaže. Zamik terasne etaže
mora biti najmanj 3,00 m od roba fasade. Ravna streha mora biti
ozelenjena. V primeru dvokapne strehe je možna izvedba strešnih frčad.
Na streho stavbe je možno namestiti fotovoltaične elemente in sončne
kolektorje. |
Natančna
oblika strehe se določi v projektni dokumentaciji. Možna je tudi
kombinacija streh. |
Višina
objekta je določena z višino posamezne etaže, in sicer je pritličje
maksimalne višine 3,60 m, klet, pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje
in 3. nadstropje maksimalno 3,00 m. V primeru izvedbe terasne etaže je
maksimalna višina le-te 3,20 m. V primeru izvedbe enokapne ali dvokapne
strehe je maksimalna višina stavbe ob upoštevanju dovoljenih posameznih
etažnih višin 17,00 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko
maksimalno 0,30 m nad koto finalne ureditve okolja okoli objektov.
Etažnost objektov je lahko tudi manjša od predvidene v OPPN. Odmik med
zunanjima zidovoma objekta 1 in objekta 2 mora biti minimalno 15,00 m.
|
Tlorisna
velikost objektov je v grafičnem delu zarisana načelno. Možna je tudi
drugačna oblika in velikost vsakega objekta, kar se določi v projektni
dokumentaciji, vendar je potrebno upoštevati gradbeno linijo, ki je
obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo in minimalni odmik med objekti. Čez gradbeno linijo lahko
segajo balkoni, nadstreški, napušči in zunanje stopnice oziroma ter
zunanje klančine. Osnovni masi objektov je možno tudi dodajat ali
odvzemat gradbene mase, tako da se doseže večja plastičnost objekta in
razgibanost fasad. |
Dostopi do
in v objekta se načrtujejo brez arhitektonskih ovir. Med objektoma je
možno izvesti ograje višine do 1,2 m. |
nadstrešnica za parkiranje osebnih vozil |
– etažnost
P, |
–
orientacija slemena S–J. |
Nadstrešnica mora biti pokrita z enokapno streho. Maksimalna kapna
višina je 2,50 m, maksimalna višina pa 3,00 m. |
Tlorisna
velikost objekta je v grafičnem delu zarisana načelno. Možna je tudi
drugačna velikost objekta, kar se določi v projektni dokumentaciji,
vendar je potrebno upoštevati gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno
mejo, ki je objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika. |
2. Vrste
dopustnih gradenj: |
– gradnja
novih objektov in naprav, |
–
adaptacija, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in odstranitev objektov
in naprav, |
– gradnja
objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
|
– ureditev
otroških in parkovnih površin, |
– urejanje
in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
– gradnja,
ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost
ljudi in objektov, |
– tekoča
vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
3. Vrste
dopustnih objektov: |
–
stanovanjski objekti, |
–
stanovanjsko-poslovni objekti, |
–
nezahtevni objekti za lastne potrebe, |
–
enostavni objekti za lastne potrebe, |
– objekti
in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
|
4. Vrste
dopustnih dejavnosti: |
Stanovanjska, poslovna, obrtna dejavnost: (trgovina na drobno,
slaščičarne in kavarne, banka, zavarovalniške storitve, računalništvo,
podjetništvo in poslovno svetovanje, pisarniške in spremljajoče poslovno
storitvene dejavnosti, dejavnost turističnih agencij in druge strokovne
in tehnične dejavnosti. |
5. Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe: |
Dovoljena
je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe glede na
Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Gradnja
le-teh je dovoljena tudi izven gradbene linije in meje, vendar izven
varovalnih pasov vodotokov. Odmik objektov od parcelnih meja tujih
lastnikov mora biti minimalno 4,00 m ali manj ob pridobitvi pisnega
soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
9. člen |
(pogoji za
prometno urejanje) |
Prometno
se prostorska ureditev navezuje na obstoječo dostopno cesto na JZ strani
poslovnega objekta (parc. št. 2284/7, k.o. Slovenska Bistrica), ki se
preko križišča navezuje na regionalno cesto Maribor–Celje.
Priključevanje prostorske ureditve na cesto je predvideno preko
obstoječega 4-krakega križišča z levim zavijalnim pasom, v katerega se
ne bo posegalo. |
Za
napajanje novih poslovno-stanovanjskih objektov je treba urediti glavno
dovozno cesto. Gabarit glavne ulice je predviden v širini min. 6,00 m in
pločniki za pešce širine min. 1,5 m. |
Odvodnjavanje cestnih površin je predvideno preko vtočnih jaškov z
rešetko opremljenih s peskolovi in z iztokom preko iztočne glave v
vodotok na vzhodni strani. |
Priključek
glavne dovozne ceste je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno
signalizacijo. |
Priključek
dovozne ceste na obstoječo dovozno cesto je 6,00 m, priključni radiji je
min. 6,00 m. |
Mirujoči
promet se ureja s parkiranjem na predvidenih nepokritih parkiriščih (63
PM) in na predvidenih pokritih parkiriščih (nadstrešnica za 26 PM).
Potrebno število parkirnih mest je potrebno zagotoviti v skladu s
Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih
površin (FAGG, leto 1991). |
Iz
projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
10. člen |
(pogoji za
komunalno in energetsko urejanje) |
Stanje
komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Vsi
komunalni in energetski vodi so predvideni kot novi po smernicah
soglasodajalcev. |
Predmet
komunalne opremljenosti so: |
– vodovod
in hidrantno omrežje, |
– meteorna
in fekalna kanalizacija, |
– elektro
omrežje, |
–
telekomunikacijsko omrežje + CTV, |
–
ogrevanje, |
– odvoz
smeti. |
Dopustne
so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora,
če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če
prestavitve ne spreminjajo koncepta predmetnega OPPN. |
11. člen |
(vodovod
in hidrantno omrežje) |
Na
obravnavanem območju ni cevovodov, ki bi zadoščali potrebam po pitni
vodi in bi istočasno zagotavljali požarno varnost, zato je potrebno
predvideti cevovod iz nodularne litine DN 150 mm, ki se priključi na
obstoječi cevovod DN 150 mm pred jaškom z vgrajenim vodomerom za
trgovski center Hofer. |
Pred
objekti se vgradijo vodomerni PVC termo izolacijski jaški z vgrajenimi
vodomeri na daljinsko upravljanje, in sicer za vsako poslovno oziroma
stanovanjsko enoto posebej ali betonski jaški z možnostjo vgradnje več
vodomerov. |
Za potrebe
požarne varnosti je potrebno predvideti zadostno število nadzemnih
hidrantov DN 80 mm. |
Pri
izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je
horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so
cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti,
je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako
stran križanja. |
V naselju
Slovenska Bistrica je urejeno hidrantno omrežje. Gasilski dom Slovenska
Bistrica je oddaljen cca 2 km. |
12. člen |
(meteorna
in fekalna kanalizacija) |
Na
obravnavanem območju bo zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu za odvod
padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Gradnja greznic ni dovoljena.
Komunalne odpadne vode se priključijo na obstoječi fekalni kanal javne
kanalizacije z oznako 400 oziroma obstoječa revizijska jaška J400A/7 ali
J400A/5, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. |
Padavinske
odpadne vode je potrebno priključiti preko peskolovov in lovilcev olj
(SIST EN 858-2). Odpadne meteorne vode se odvajajo v vodotok na vzhodni
strani. Pred iztokom je potrebno izvesti razbremenilnik, njegovo
kapaciteto pa v projektni dokumentaciji računsko dokazati. Na iztoku v
vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z žabjim pokrovom, v območju
iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z
lomljencem. |
Na južni
strani območja OPPN je obstoječ vodotok speljan pod lokalno cesto (PR8)
s cevnim propustom fi 120 cm. Na vtoku v propust fi 120 cm je nameščena
dušilka fi 60 cm. dušilko na vtoku v prepust fi 120 cm, ki prečka
lokalno cesto (PR8) je treba takoj odstraniti, prepust fi 120 pa
zamenjati z novim prepustom fi 160. |
V primeru
ureditve podzemnih garaž v kleti objektov, morajo biti tla v podzemnih
garažah načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa
morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca
olj in usedalnika v interno kanalizacijo za odpadne vode. |
13. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
Na
obravnavanem območju ni elektrenergetskih vodov in objektov v lasti
Elektro Maribor d.d.. |
Za
napajanje predvidenega območja z električno energijo bo potrebno
zgraditi: |
– ustrezni
nizkonapetostni kabelski razvod iz transformatorske postaje TP Hofer
(t-686 OE Slovenska Bistrica) do razdelilne omarice za napajanje
objektov; |
– zgraditi
ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek od razdelilne omarice do
predvidenih objektov; |
–
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo
nizkonapetostnega razvoda in nizkonapetostnega kabelskega priključka za
napajanje predvidenih objektov; |
– urediti
služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal nizkonapetostni
razvod in kabelski priključki. |
Ostali
pogoji: |
– pred
pričetkom gradbenih del, se morajo izvajalci seznaniti z natančno
lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo
kablov pri OE Slovenska Bistrica; |
– na
mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi
in napravami bo potrebno gradbena dela prilagoditi sledečim pogojem:
|
– zaradi
posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika
oporišč. |
–
medsebojne razdalje (razmak se meri med bližnjimi zunanjimi robovi
inštalacij) na mestih približevanj oziroma križanj elektroenergetskih
kablov ter ozemljil z vodovodno cevjo so: |
–
minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi poleg
elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 0,5 m;
|
–
energetski kabel mora biti do hidranta ali ventilske komore oddaljen
najmanj 1,5 m; |
– navpični
svetli razmak med kablom in cevjo pri križanju, mora biti najmanj 0,5 m
oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda; |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi poleg
elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable
zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo; |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi s kablom ne bo mogoče
doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati
vsaj za 3 m na vsako stran križanja; |
– pri
izkopu jarka za polaganje cevi, globljega od paralelno položenega
energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje
zemlje pod energetskimi kabli; |
–
prestavitev hidrantov in revizijskih jaškov nad kable in ozemljila ter
poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je predpisano, ni dovoljena;
|
–
minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda
poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1,5
m; |
– navpični
svetli razmak pri križanju med kablom in cevjo plinovoda, mora biti
najmanj 0,5 m; |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi plinovoda
poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable
zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo; |
– v
primeru, da minimalnih razmakov pri križanju cevi plinovoda s kablom ne
bo mogoče doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora
segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja; |
– pri
izkopu jarka za polaganje cevi plinovoda, globljega od paralelno
položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati
posedanje zemlje pod energetskim kablovodom. |
14. člen |
(javna
razsvetljava) |
Ob
načrtovani dovozni se predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne
razsvetljave. Ta infrastruktura javne razsvetljave se po izgradnji
prenese v lastništvo Občine Slovenska Bistrica s katero upravlja njen
pooblaščeni upravljavec. |
Medsebojna
oddaljenost svetilk naj bo približno 25–30 m. Višina namestitve svetilk
in izvedba svetilk se izdela na podlagi usmeritev pooblaščenega
upravljavca oziroma njihovega projektanta za področje javne
razsvetljave. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo
preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z
določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). |
15. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne
organizacije. Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne
opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se
do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK
kabelska kanalizacija: |
– po
Ljubljanski cesti do OPPN dve cevi Ø 110 s pripadajočimi kabelskimi
jaški, dimenzije 1,2 x 1,2, 1,2 m. |
– do
posameznih objektov ena cev Ø 110, ki se zaključi pred novogradnjo v
pomožnem prehodnem kabelskem jašku dimenzije 0,6 x 0,6 x 0,6.
|
– Prenosni
mediji pa bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe
investitorjev. Priključna točka za predvideno zazidavo je na Ljubljanski
cesti 86. |
Obstoječe
TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti
in razširiti na osnovi projektne rešitve na stroške investitorja.
|
Vsa dela v
zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom
Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov,
zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). |
Pri
načrtovanju objekta je potrebno upoštevati, da se za objekt, kjer bo
izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti
le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora
biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja
telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske
instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva
minimalna dimenzija instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v
notranji TK omarici. V notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x
400 x 120), je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno
nameščena vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
16. člen |
(KTV
omrežje) |
CATV
omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije.
|
Za potrebe
objektov je potrebno za dopolnitev komunalne opreme upoštevati, da se do
stavbe po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi CTV kabelska
kanalizacija, pri tem je potrebno upoštevati: |
– zunanji
razvod CATV omrežja od mesta priključitve na obstoječe omrežje do
objektov, |
– notranje
razvode CATV omrežja v samih objektih. |
Zunanji
razvodi se izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo ustreznih
povezovalnih alcaten cevi in cevi do novega objekta in namestitvijo
kabelskih jaškov in prostostoječih CATV omaric v križiščih razvoda pred
objektom. |
Notranji
razvodi CATV omrežja v samem objektu, predstavlja ustrezno namestitev
omarice za dovod zunanjega razvoda do objekta s povezavo do kabelske
kanalizacije. V tej omarici je pri projektiranju potrebno predvideti NN
vtičnico in ozemljitev. Povezavo do končnih porabnikov je potrebno
predvideti v smislu, da iz izhodiščne omarice do vsake končne vtičnice
poteka svoj kabel v sistem zvezda – ne predvideti prehodnih vtičnic. |
17. člen |
(prenosno
plinovodno omrežje) |
Ureditveno
območje se nahaja v nadzorovanem pasu (2 x 100 m) plinovoda R14, od M1 v
38+358-MRP Impol (premer 100 mm, tlak 50 bar, Občina Slovenska
Bistrica). Poslovno-stanovanjski objekt je predviden v odmiku 15,00 m
(vhod v objekta) od prenosnega plinovoda. Prenosni plinovod prečkajo
načrtovane prometne površine. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati
navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v
pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m), katere opredeljuje
Energetski zakon in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar in
Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. Pri nadaljni
obdelavi je treba upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina
z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in
pridobiti soglasje družbe Geoplin plinovodi d.o.o.. V 2 x 5 m pasu
plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. |
18. člen |
(plinovodno omrežje) |
Predvideno
območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem
območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim mestnim plinom iz plinovodnega
omrežja. Plinovodno omrežje se predvidi na dostopni cesti, vendar so
možni tudi drugi koridorji. Pri projektiranju nove komunalne
infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom
in drugimi komunalnimi vodi. |
Pred
gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda
pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma
priključnih plinovodov. |
Plin se
lahko uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode,
tehnologijo in hlajenje. |
19. člen |
(ogrevanje) |
Dopusten
je individualen način ogrevanja. Kot gorivo se lahko uporablja kurilno
olje, zemeljski mestni plin, utekočinjen naftni plin, električna
energija, oziroma vsi alternativni viri ogrevanja (toplotne črpalke –
zrak voda ipd.) |
Skladišča
goriv morajo biti v kletnih prostorih ali vkopana ter izvedena v skladu
z veljavnimi tehničnimi in požarno varstvenimi predpisi, ki veljajo za
to področje. |
20. člen |
(odvoz
smeti) |
Po Odloku
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na
centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti
opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko
pooblaščene organizacije. Ureditev ekološkega otoka za ločeno zbiranje
odpadkov je možna na severovzhodnem vogalu območja. |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
21. člen |
(varovanje
okolja) |
Pri
načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno
upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. |
Vplivi v
času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo
primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice
območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje
objektov. |
Območje
urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
22. člen |
(varstvo
naravne in kulturne dediščine) |
Na območju
OPPN se ne nahaja nobena enota kulturne dediščine, vendar pa se v
njegovi bližini nahaja enota kulturne dediščine EŠD 6891 Slovenska
Bistrica – Rimska cesta Celeia – Petovio, na širšem območju pa se varuje
tudi enota kulturne dediščine EŠD 6876 Cigonca – Rimska cesta Celeia –
Petovio, ki je s prejšnjo smiselno povezana. Obe enoti sta razglašeni za
kulturni spomenik (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in
nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine
Slovenska bistrica, Uradni list RS, št. 21/92). |
23. člen |
(usmeritve
za izboljšave človekovega okolja) |
Načrtovana
raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale
okolje, saj gre le za gradnjo stanovanjskih oziroma
stanovanjsko-poslovnih objektov (mirna dejavnost), zato posebni
varovalni ukrepi niso predvideni. |
24. člen |
(varstvo
voda) |
Komunalne
odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno priključiti po
vodotesni kanalizaciji na fekalni kanal. |
Vsak
objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke,
odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
|
Padavinske
odpadne vode je potrebno priključiti preko peskolovov in lovilcev olj
(SIST EN 858-2). Na iztoku v vodotok je treba načrtovati iztočno glavo z
žabjim pokrovom, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko
zavarovanje dna in brežine z lomljencem. |
25. člen |
(varstvo
plodne zemlje in vegetacije) |
Graditelji
posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje,
jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja
objektov. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
26. člen |
(varstvo
pred požarom) |
V okviru
varstva pred požarom se upoštevajo predpisi s področja zagotavljanja
požarne varnosti. Izvedejo se naslednji ukrepi: |
– Ukrepi
za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo
biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene
površine ob objektih; |
– Pri
projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za
omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne
ločitve objektov, in sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti
določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja;
|
– Prometne
in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru
manipulativnih in parkirnih površin; |
– Pri
projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za
intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN
14090; |
–
Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje; |
– Pri
projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo
zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev
širjenja in učinkovito gašenje požara; |
– Pri
projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo
zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za
ljudi, premoženje in okolje. |
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
27. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Upoštevane
morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
|
– Vsi
objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno
območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici. Objekti morajo biti
projektirani potresno varno, za projektni pospešek tal (v g) 0,1.
|
– Območje
ni poplavno ogroženo, prav tako ni opaznih ali zazanih erozij terena.
|
– V
objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča, v vseh novih
objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
28. člen |
(stabilnost terena) |
Vsi posegi
na območju OPPN se morajo izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o
sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
29. člen |
(načrt
parcelacije) |
Parcelacija zemljišča je določena v grafičnem predlogu parcelacije. V
območju obravnave je predvidena parcelacija na 9 gradbenih parcel (enot
sta 2)., 7 parcel je predvidenih za cestne, nepokrite parkirne in
pokrite parkirne površine ter komunalni koridor. Natančna velikost
parcel bo določena z izvedeno parcelacijo. Določene so z lomnimi
točkami, ki so v GAUS-Krügherjevem sistemu. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE |
30. člen |
Izvajanje
OPPN je možno v večih fazah oziroma etapah. Najprej je potrebno zgraditi
infrastrukturo (povozne, pohodne in parkirne površine in komunalne
priključke), ki jo v celoti izvede investitor. Gradnja objektov in
nadstrešnice za parkiranje osebnih vozil je možna v več fazah, pri čemer
mora biti vsaka faza oziroma izveden objekt zaključena celota. V isti
fazi je potrebno ob objektu tudi urediti okolje (zelenice, igrišča). |
IX.
TOLERANCE |
31. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
1.
Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo: |
V
grafičnih prilogah so določeni gradbena linija, gradbena meja in
višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od parcelnih meja,
vplivno območje vodotokov, odmike od prometnic in med objekti. Kot
tolerance so dovoljene: |
–
Dimenzije in oblike objektov v grafičnih prilogah so orientacijske.
Možne so spremembe tlorisnih dimenzij objektov in oblike iz risbe –
urbanistični pogoji ob upoštevanju gradbene meje in gradbene linije;
ulični niz mora biti ohranjen; |
– Ureditev
kleti je možna v večjih tlorisnih gabaritih kot nadzemne etaže objektov,
možna je tudi izvedba enotne kleti pod objektoma; |
– V kleti
je možno urediti tudi parkirišča. Dovozno klančino z nadstrešnico je
možno urediti izven območja gradnje ob južni stranici objekta 2;
|
–
vertikalni gabariti ne smejo presegati etažnosti K+P+3+M. |
2.
Tolerance pri parcelaciji: |
Glede na
dokončne tlorisne gabarite objekta 1 in objekta 2 je možno parcelne meje
parcelirati tudi drugače. |
3.
Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju: |
Dopustne
so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to
pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne
spreminjajo koncepta prostorske umestitve. |
Spremembe,
dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti
v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na
posege v prostor in varovanje okolja. |
Odstopanja
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. |
X.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
PRI
IZVAJANJU OPPN |
32. člen |
(splošne
obveznosti) |
Poleg
zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci
občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati: |
– Pred
pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno
obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati,
zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev; |
–
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično
neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer
na sosednjih območjih; |
– V
primeru, da se pri posegih odkrijejo elementi kulturne dediščine, morajo
investitor in izvajalci nemudoma ustaviti gradnjo in o tem obvestiti
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine; |
– Plodno
zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za
ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje
gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj
ureditvenega območja; |
– Pri
izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci
upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta; |
– Če se
pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega
načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je
potrebno le-tega novelirati. |
33. člen |
(posebne
obveznosti) |
Kompleksno
se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska
infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo
ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna
dovoljenja izhajajoč iz zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve
objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno
ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. |
Prav tako
mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse
infrastrukture in jo izgraditi. |
XI. NADZOR |
34. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
35. člen |
(prenehanje veljavnosti nekaterih veljavnih |
prostorskih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu preneha
veljati v tem ureditvenem območju Odlok o začasnih prostorskih
ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in
mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02,
108/08 in 26/10). |
36. člen |
Občinski
podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska
Bistrica. |
37. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
9000-5/2013-19/14 |
Slovenska
Bistrica, dne 3. oktobra 2013 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|