Lex localis

Na podlagi 2., 54., 58. in 61. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81,29/86, RS, št. 15/91-I), 2., 16/4., 21. in 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,6/94-odločba US RS, št. 45/94, 57/94 in 14/95) ter 12. člena in drugih Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 8/95) je Občinski svet Občine Piran na seji dne 14.3.1996 sprejel

O PRIOBALNEM PASU IN KONCESIJAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Ta odlok določa meje priobalnega zemljišča (morske obale) in erozijskih območij, način gospodarjenja v njem ter podeljevanje koncesij.

II. PRIOBALNI PAS IN MEJE

Priobalni pas je tisti del zemljišča, ki sega od črte najvišjega vodostaja plime v globino najmanj 10 m, oziroma kolikor je po naravi stvari in konfiguracijo obale potrebno za opravljanje pomorskega prometa in pomorsko – turističnega gospodarstva, za rekreacijo in šport ter za javno rabo kot tudi za vzdrževanje ekosistema morskega okolja.

Priobalni pas in meje priobalnih zemljišč je razviden iz seznama parcel ter grafičnega prikaza, ki sta prilogi tega odloka in njegov sestavni del; ta pas se razteza od slovensko – hrvaške meje do rta Ronek na meji z izolsko občino.

III. STATUS PRIOBALNEGA PASU IN UPRAVLJANJE

Priobalni pas (naravno in grajeno javno dobro) ima status naravnega javnega dobra, s katerim upravlja in gospodari občina v skladu z zakonom, s tem odlokom in s svojim prostorskim ter razvojnim planskim aktom, ki mora biti usklajen s konceptom zelene in turistične občine.

Na naravnem javnem dobru v okviru priobalnega pasu, ki je v lasti občine, ni mogoče pridobiti lastninske pravice niti drugih stvarnih pravic, ne glede na pravni temelj.

Lastniki zemljišč, ki mejijo z obalnim pasom (vplivna zemljišča), morajo v skladu z zakonom omogočiti dostop do priobalnega pasu in do morja.

Osrednji del portoroške obale, od turističnega pomola do pristanišča pri skladišču soli, je v izključni javni rabi kot javno sprehajališče (promenada) in ne more biti predmet nobene koncesije.

Vsakdo lahko uporablja priobalni pas glede na njegovo naravo in namen (javna raba); javna raba pomeni prost in neoviran dostop do obale in morja, za kopanje v morju, za sprehajanje, šport, rekreacijo in počitek.

Javne rabe priobalnega pasu ni mogoče omejiti ali onemogočiti, razen v primerih, kadar to določa ta odlok.

Gospodarsko rabo (posebna raba) in negospodarsko rabo priobalnega pasu dovoljuje Občinski svet s podelitvijo koncesije v skladu z zakonom in s tem odlokom.

IV. ZAVAROVANA OBMOČJA

V priobalnem pasu oziroma v njegovem vplivnem območju se nahajajo naslednja zavarovana območja:

naravni rezervat Strunjan,

naravni spomenik laguna Stjuža,

etnološki in tehniški spomenik Strunjanske soline,

naravni spomenik – jezeri v Fiesi,

naravni spomenik rt Madona,

krajinski park Sečoveljske soline.

V priobalnem pasu se naslednja javna kopališča:

osrednje portoroško kopališče,

kopališče v avtocampu v Seči,

kopališče v portoroški marini,

kopališče od izliva kanala Fazan do portoroškega pomola,

kopališče pred hotelom Riviera,

kopališče pred hotelom Korotan,

kopališče pred hotelom Bernardin,

kopališče pred hotelom Emona,

kopališče od Fornač do vhoda v mesto Piran,

kopališče v Fiesi,

kopališče v zalivu Pacug,

kopališče Salinera v Strunjanu,

kopališče Krka v Strunjanu.

Za urejanje javnih kopališč, za postavitev ali gradnjo stalnih ali začasnih objektov, naprav, kioskov, pomolov ali obalnih zidov, ograj, ovir ali drugačnih zapor v priobalnem pasu izda dovoljenje pristojni upravni organ.

Pristojni upravni organ mora pri režimu stalnih ali začasnih objektov, naprav, kioskov, pomolov ali zidov upoštevati urbanistične akte in pogoje ter namen lokacije, pri čemer izhaja iz načela, da mora obala ostati čim bolj odprta in naravna; nujno potrebne ograje, ovire ali zapore morajo biti usklajene z naravnim mediteranskim ambientom.

Pristojni občinski upravni organ določi celostno podobo priobalnega pasu, ki lahko zajema tudi elemente turistične ponudbe.

Način in urnik uporabe javnih kopališč (javni red) določa župan.

Gradnja oziroma postavljanje kakršnihkoli objektov na ohranjenih naravnih delih obalnega pasu je mogoča le izjemoma in ob predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe.

Upravljavec javnega kopališča z županovim potrdilom določa seno vstopnine za uporabno kopališča glede na nudene kvalitete storitev.

Izven rednega urnika obratovanja v sezonskem času morajo biti vsa javna (morska) kopališča kot tudi vsa sprehajališča v priobalnem pasu odprta in dostopna za javnost za sprehajanje, rekreacijo ali počitek najmanj do polnoči, izven sezonskega časa pa brez omejitve.

Lastniki psov morajo na sprehodu v priobalnem pasu voditi svoje pse na vrvici in poskrbeti za odstranitev pasjih iztrebkov.

VI. NEUREJENE PLAŽE

Kopanje je dovoljeno na lastno odgovornost kopalcev tudi na vseh ostalih delih morske obale, razen na območju solin od reke Dragonje do ustja Jernejevega kanala, v Velikem in Malem jezeru v Fiesi, v kanalih, v akvatorijih pristanišč, mandračev ter ob glavnih pomolih, ki so predvedeni za morski promet.

VII. PRISTANIŠČA, MARINE IN MANDRAČI

V priobalnem pasu so naslednja pristanišča, marine in mandrači:

pristanišče v Piranu,

turistično pristanišče v Portorožu,

pristanišče ob skladišču soli,

mandrač v kanalu Fazan.

Vsa pristanišča in mandrači morajo biti dostopni za javnost; pomoli, ki so predvideni za mednarodni potniški promet, so lahko za javnost zaprti le v času, ki je potreben za policijsko in carinsko kontrolo potnikov.

Pravni režim v pristaniščih, marinah in mandračih določijo upravljavci (koncesionarji) s svojimi splošnimi pravili poslovanja, za katere daje soglasje občinski upravni organ.

Občinski svet lahko podeli fizičnim in pravnim osebam koncesijo za posebno rabo dela obale v priobalnem psu, ki je v lasti občine, in sicer izključno na podlagi javnega razpisa, razen če zakon ne določa drugače.

Predmet koncesije na naravnem javnem dobru v priobalnem pasu je lahko samo pravica do njegovega upravljanja, rabe oziroma izkoriščanja.

Koncesija vsebuje zlasti:

opredelitev dela obalnega pasu, na katerem se daje koncesija,

opredelitev, ali gre za negospodarsko ali gospodarsko rabo,

predmet in obseg koncesije in morebitne izključenosti iz koncesije,

začetek in čas trajanja koncesije,

način upravljanja, rabe in izkoriščanja naravne dobrine,

navedbo dejavnosti, ki jo lahko koncesionar opravlja v okviru podeljene koncesije in ki mora biti v skladu z dovoljeno dejavnostjo koncesionarja,

pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,

morebitna javna pooblastila koncesionarja,

določitev okolje varstvenih pogojev in ekoloških kriterijev,

višino oziroma način nadomestila za koncesijo,

pooblastilo občine za nadzor nad izvajanjem koncesije,

razloge in način prenehanja koncesije oziroma odvzem koncesije,

dolžnosti koncesionarja glede sanacije in vzpostavitve prejšnjega stanja obalnega pasu ob poteku ali odpovedi koncesije,

druge pogoje, ki jih določi Občinski svet glede na splošne pogoje gospodarjenja z obalnim pasom

druge pogoje in zahteve za zaščito javnega interesa, ki jih določa ta odlok.

Občinski svet praviloma podeli koncesijo za dobo enega leta, kadar gre za rabo manjšega dela obale in za dobo pet let, kadar gre za rabo večjega dela obale, ki vključuje tudi grajeno javno dobro.

Občinski svet izjemoma podeli koncesijo za dobo od deset do dvajset let, kadar je (oziroma če bo) koncesionar vložil svoja investicijska sredstva na podlagi zakonitega pravnega naslova v infrastrukturo priobalnega pasu in ima taka investicija za občino javni interes ali splošen pomen.

Koncesija se lahko podeli samo tistim koncesionarjem, ki so registrirani in usposobljeni za upravljanje, rabo in izkoriščanje naravnega javnega dobrega, ki je predmet koncesije.

Pri podelitvi koncesije v okviru zavarovanega območja je potrebno upoštevati tudi pogoje pristojne naravovarstvene službe k programu gospodarjenja oziroma upravljanja (management plan), ki ga predložijo kandidati za koncesijo, in predhodno soglasje ali mnenje pristojnega državnega organa, če tako določa zakon.

Višina nadomestila za podelitev koncesije je soodvisna od splošne in ekonomske pomembnosti javne dobrine, ki je predmet pogodbe, in ekonomske donosnosti ter konkurenčnosti koncesionarja.

Pri pridobitvi koncesije v priobalnem pasu lahko kandidati uveljavljajo prednostno pravico, če izpolnjujejo zakonske pogoje in pogoje po tem odloku in so na naravni dobrini izvršili zakonite investicije, ki so koristne za javni ali občinski interes ali pa so lokacijsko povezani z oddajnim delom priobalnega zemljišča. Tako prednost imajo kandidati le dokler niso njihove investicije (do višine koristnosti za javni oziroma občinski interes) amortizirane, kompenizrane s koncesijskimi dajatvami ali kako drugače povrnjene.

V primeru negospodarske rabe imajo lahko prednostno pravico tudi pravne ali civilnopravne osebe oziroma institucije, če se njihova dejavnost financira iz občinskega proračuna in je posebnega pomena za lokalni javni interes.

Finančna sredstva, pridobljena od koncesijskih nadomestil po tem odloku, so prihodek proračuna in se praviloma namenijo financiranju obalne infrastrukture.

Če koncesionar kakorkoli prekrši koncesijsko pogodbo in določila tega odloka, izgubi prednostno pravico po tem odloku.

V primeru, da na razpis konkurira več kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, ima prednost pri izbiri tisti kandidat, ki nudi večja jamstva za umno in racionalno rabo priobalnega zemljišča in za dosego vseh ali čim več pogojev in kriterijev za zaščito javnega in občinskega interesa.

Na podlagi sklepa Občinskega sveta o izbiri koncesionarja župan sklene in podpiše koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba mora vsebovati vse elemente, ki jih določa ta odlok.

Koncesionar ne sme koncesijskih pravic prenesti na drugega izvajalca ali osebo.

Vsaka kršitev koncesijske pogodbe in določil tega odloka s strani koncesionarja, s katero se omejuje javni interes, določen s tem odlokom, ali enostransko odvzame koncesijo.

IX. EKOLOGIJA MORSKE OBALE

V priobalnem pasu ni dovoljeno odlagati ali metati smeti, odpadkov, odpadnih materialov in odvajati odplak; prav tako ni dovoljeno prati motornih vozil ali drugih predmetov.

Za vzdrževanje čistoče, vključno z naplavinami na obrežnem pasu, je odgovoren koncesionar oziroma upravljavec obale, če le tega ni, pa javno podjetje OKOLJE d.o.o. Piran.

Upravljavec oziroma koncesionar je tudi dolžan skrbeti za splošno urejenost obale in objektov na njej v okviru koncesijske pogodbe in določb tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski Urad za komunalni nadzor in pristojni Urad inšpekcijske službe posameznih ministrstev.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

Z denarno kaznijo od 5.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, kadar gre za kršitve tega odloka iz členov 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 34.

Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, kadar gre za kršitve iz členov 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 19, 20, 33 in 34; za iste kršitve pa se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.

Komunalni inšpektor lahko kaznuje storilca prekrška iz tega člena odloka mandatno, na kraju samem z denarno kazijo 10.000 SIT kadar je storilec fizična oseba, in z denarno kaznijo 20.000 SIT kadar je storilec pravna oseba.

Kršitve določb odloka po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena predstavljajo vznemirjanje javnosti in s tem kršenje javnega reda in miru ter varnosti. Kršitelju navedenih določb odloka delavec Urada za komunalni nadzor odredi takojšnjo odstranitev oziroma ureditev. Ker gre v tem primeru za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, se v primeru, da zavezanec ravna po odredbi, ta odredba izvrši takoj po preteku roka, ki ga je določil delavec Urada za komunalni nadzor.

O primeru iz 4. odstavka tega člena odloča Urad za komunalni nadzor v skrajšanem postopku z ustno določbo.

Prisilna izvršba, vzpostavitev v prejšnje stanje, hramba zaseženih premetov ipd., se opravlja kot javna služba, če Občinski svet ne določi druge službe ali podjetja.

Delavec Urada za komunalni nadzor zaprosi za asistenco policije pri zgoraj navedenem postopku, če je to potrebno.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

S tem odlokom se ne posega v zakonito pridobljene lastninske pravice in pravice uporabe rabe ali upravljanja na družbeni lastnini v priobalnem pasu, s tem da so imetniki pravice uporabe na družbeni lastnini dolžni upoštevati pravni režim, predviden v členih 7 in 15 tega odloka.

S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o določitvi meja priobalnih zemljišč in morske obale ter o načinu gospodarjenja na teh zemljiščih (Uradne objave, št. 32/81).

Št.: 355-1/96
Piran, 14.marca 1996
Podpredsednik Občinskega sveta Občine Piran
RAFAEL DODIČ, l.r.

	Na podlagi 2., 54., 58. in 61. člena Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81,29/86, RS, št. 15/91-I), 2., 16/4., 21. in 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,6/94-odločba US RS, št. 45/94, 57/94 in 14/95) ter 12. člena in drugih Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 8/95) je Občinski svet Občine Piran na seji dne 14.3.1996 sprejel
	ODLOK
	O PRIOBALNEM PASU IN KONCESIJAH
	I. SPLOŠNE DOLOČBE
	1.člen
	Ta odlok določa meje priobalnega zemljišča (morske obale) in erozijskih območij, način gospodarjenja v njem ter podeljevanje koncesij.
	II. PRIOBALNI PAS IN MEJE
	2.člen
	Priobalni pas je tisti del zemljišča, ki sega od črte najvišjega vodostaja plime v globino najmanj 10 m, oziroma kolikor je po naravi stvari in konfiguracijo obale potrebno za opravljanje pomorskega prometa in pomorsko – turističnega gospodarstva, za rekreacijo in šport ter za javno rabo kot tudi za vzdrževanje ekosistema morskega okolja.
	3.člen
	Priobalni pas in meje priobalnih zemljišč je razviden iz seznama parcel ter grafičnega prikaza, ki sta prilogi tega odloka in njegov sestavni del; ta pas se razteza od slovensko – hrvaške meje do rta Ronek na meji z izolsko občino.
	III. STATUS PRIOBALNEGA PASU IN UPRAVLJANJE
	4.člen
	Priobalni pas (naravno in grajeno javno dobro) ima status naravnega javnega dobra, s katerim upravlja in gospodari občina v skladu z zakonom, s tem odlokom in s svojim prostorskim ter razvojnim planskim aktom, ki mora biti usklajen s konceptom zelene in turistične občine.
	5.člen
	Na naravnem javnem dobru v okviru priobalnega pasu, ki je v lasti občine, ni mogoče pridobiti lastninske pravice niti drugih stvarnih pravic, ne glede na pravni temelj.
	Lastniki zemljišč, ki mejijo z obalnim pasom (vplivna zemljišča), morajo v skladu z zakonom omogočiti dostop do priobalnega pasu in do morja.
	6.člen
	Osrednji del portoroške obale, od turističnega pomola do pristanišča pri skladišču soli, je v izključni javni rabi kot javno sprehajališče (promenada) in ne more biti predmet nobene koncesije.
	7.člen
	Vsakdo lahko uporablja priobalni pas glede na njegovo naravo in namen (javna raba); javna raba pomeni prost in neoviran dostop do obale in morja, za kopanje v morju, za sprehajanje, šport, rekreacijo in počitek.
	Javne rabe priobalnega pasu ni mogoče omejiti ali onemogočiti, razen v primerih, kadar to določa ta odlok.
	8.člen
	Gospodarsko rabo (posebna raba) in negospodarsko rabo priobalnega pasu dovoljuje Občinski svet s podelitvijo koncesije v skladu z zakonom in s tem odlokom.
	IV. ZAVAROVANA OBMOČJA
	9.člen
	V priobalnem pasu oziroma v njegovem vplivnem območju se nahajajo naslednja zavarovana območja:
	naravni rezervat Strunjan,
	naravni spomenik laguna Stjuža,
	etnološki in tehniški spomenik Strunjanske soline,
	naravni spomenik – jezeri v Fiesi,
	naravni spomenik rt Madona,
	krajinski park Sečoveljske soline.
	V. KOPALIŠČA
	10.člen
	V priobalnem pasu se naslednja javna kopališča:
	osrednje portoroško kopališče,
	kopališče v avtocampu v Seči,
	kopališče v portoroški marini,
	kopališče od izliva kanala Fazan do portoroškega pomola,
	kopališče pred hotelom Riviera,
	kopališče pred hotelom Korotan,
	kopališče pred hotelom Bernardin,
	kopališče pred hotelom Emona,
	kopališče od Fornač do vhoda v mesto Piran,
	kopališče v Fiesi,
	kopališče v zalivu Pacug,
	kopališče Salinera v Strunjanu,
	kopališče Krka v Strunjanu.
	11.člen
	Za urejanje javnih kopališč, za postavitev ali gradnjo stalnih ali začasnih objektov, naprav, kioskov, pomolov ali obalnih zidov, ograj, ovir ali drugačnih zapor v priobalnem pasu izda dovoljenje pristojni upravni organ.
	Pristojni upravni organ mora pri režimu stalnih ali začasnih objektov, naprav, kioskov, pomolov ali zidov upoštevati urbanistične akte in pogoje ter namen lokacije, pri čemer izhaja iz načela, da mora obala ostati čim bolj odprta in naravna; nujno potrebne ograje, ovire ali zapore morajo biti usklajene z naravnim mediteranskim ambientom.
	Pristojni občinski upravni organ določi celostno podobo priobalnega pasu, ki lahko zajema tudi elemente turistične ponudbe.
	12.člen
	Način in urnik uporabe javnih kopališč (javni red) določa župan.
	13.člen
	Gradnja oziroma postavljanje kakršnihkoli objektov na ohranjenih naravnih delih obalnega pasu je mogoča le izjemoma in ob predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe.
	14.člen
	Upravljavec javnega kopališča z županovim potrdilom določa seno vstopnine za uporabno kopališča glede na nudene kvalitete storitev.
	15.člen
	Izven rednega urnika obratovanja v sezonskem času morajo biti vsa javna (morska) kopališča kot tudi vsa sprehajališča v priobalnem pasu odprta in dostopna za javnost za sprehajanje, rekreacijo ali počitek najmanj do polnoči, izven sezonskega časa pa brez omejitve.
	16.člen
	Lastniki psov morajo na sprehodu v priobalnem pasu voditi svoje pse na vrvici in poskrbeti za odstranitev pasjih iztrebkov.
	VI. NEUREJENE PLAŽE
	17.člen
	Kopanje je dovoljeno na lastno odgovornost kopalcev tudi na vseh ostalih delih morske obale, razen na območju solin od reke Dragonje do ustja Jernejevega kanala, v Velikem in Malem jezeru v Fiesi, v kanalih, v akvatorijih pristanišč, mandračev ter ob glavnih pomolih, ki so predvedeni za morski promet.
	VII. PRISTANIŠČA, MARINE IN MANDRAČI
	18.člen
	V priobalnem pasu so naslednja pristanišča, marine in mandrači:
	pristanišče v Piranu,
	turistično pristanišče v Portorožu,
	pristanišče ob skladišču soli,
	mandrač v kanalu Fazan.
	19.člen
	Vsa pristanišča in mandrači morajo biti dostopni za javnost; pomoli, ki so predvideni za mednarodni potniški promet, so lahko za javnost zaprti le v času, ki je potreben za policijsko in carinsko kontrolo potnikov.
	20.člen
	Pravni režim v pristaniščih, marinah in mandračih določijo upravljavci (koncesionarji) s svojimi splošnimi pravili poslovanja, za katere daje soglasje občinski upravni organ.
	VIII. KONCESIJE
	21.člen
	Občinski svet lahko podeli fizičnim in pravnim osebam koncesijo za posebno rabo dela obale v priobalnem psu, ki je v lasti občine, in sicer izključno na podlagi javnega razpisa, razen če zakon ne določa drugače.
	Predmet koncesije na naravnem javnem dobru v priobalnem pasu je lahko samo pravica do njegovega upravljanja, rabe oziroma izkoriščanja.
	22.člen
	Koncesija vsebuje zlasti:
	opredelitev dela obalnega pasu, na katerem se daje koncesija,
	opredelitev, ali gre za negospodarsko ali gospodarsko rabo,
	predmet in obseg koncesije in morebitne izključenosti iz koncesije,
	začetek in čas trajanja koncesije,
	način upravljanja, rabe in izkoriščanja naravne dobrine,
	navedbo dejavnosti, ki jo lahko koncesionar opravlja v okviru podeljene koncesije in ki mora biti v skladu z dovoljeno dejavnostjo koncesionarja,
	pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
	morebitna javna pooblastila koncesionarja,
	določitev okolje varstvenih pogojev in ekoloških kriterijev,
	višino oziroma način nadomestila za koncesijo,
	pooblastilo občine za nadzor nad izvajanjem koncesije,
	razloge in način prenehanja koncesije oziroma odvzem koncesije,
	dolžnosti koncesionarja glede sanacije in vzpostavitve prejšnjega stanja obalnega pasu ob poteku ali odpovedi koncesije,
	druge pogoje, ki jih določi Občinski svet glede na splošne pogoje gospodarjenja z obalnim pasom
	druge pogoje in zahteve za zaščito javnega interesa, ki jih določa ta odlok.
	23.člen
	Občinski svet praviloma podeli koncesijo za dobo enega leta, kadar gre za rabo manjšega dela obale in za dobo pet let, kadar gre za rabo večjega dela obale, ki vključuje tudi grajeno javno dobro.
	Občinski svet izjemoma podeli koncesijo za dobo od deset do dvajset let, kadar je (oziroma če bo) koncesionar vložil svoja investicijska sredstva na podlagi zakonitega pravnega naslova v infrastrukturo priobalnega pasu in ima taka investicija za občino javni interes ali splošen pomen.
	24.člen
	Koncesija se lahko podeli samo tistim koncesionarjem, ki so registrirani in usposobljeni za upravljanje, rabo in izkoriščanje naravnega javnega dobrega, ki je predmet koncesije.
	25.člen
	Pri podelitvi koncesije v okviru zavarovanega območja je potrebno upoštevati tudi pogoje pristojne naravovarstvene službe k programu gospodarjenja oziroma upravljanja (management plan), ki ga predložijo kandidati za koncesijo, in predhodno soglasje ali mnenje pristojnega državnega organa, če tako določa zakon.
	26.člen
	Višina nadomestila za podelitev koncesije je soodvisna od splošne in ekonomske pomembnosti javne dobrine, ki je predmet pogodbe, in ekonomske donosnosti ter konkurenčnosti koncesionarja.
	27.člen
	Pri pridobitvi koncesije v priobalnem pasu lahko kandidati uveljavljajo prednostno pravico, če izpolnjujejo zakonske pogoje in pogoje po tem odloku in so na naravni dobrini izvršili zakonite investicije, ki so koristne za javni ali občinski interes ali pa so lokacijsko povezani z oddajnim delom priobalnega zemljišča. Tako prednost imajo kandidati le dokler niso njihove investicije (do višine koristnosti za javni oziroma občinski interes) amortizirane, kompenizrane s koncesijskimi dajatvami ali kako drugače povrnjene.
	V primeru negospodarske rabe imajo lahko prednostno pravico tudi pravne ali civilnopravne osebe oziroma institucije, če se njihova dejavnost financira iz občinskega proračuna in je posebnega pomena za lokalni javni interes.
	28.člen
	Finančna sredstva, pridobljena od koncesijskih nadomestil po tem odloku, so prihodek proračuna in se praviloma namenijo financiranju obalne infrastrukture.
	29.člen
	Če koncesionar kakorkoli prekrši koncesijsko pogodbo in določila tega odloka, izgubi prednostno pravico po tem odloku.
	30.člen
	V primeru, da na razpis konkurira več kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, ima prednost pri izbiri tisti kandidat, ki nudi večja jamstva za umno in racionalno rabo priobalnega zemljišča in za dosego vseh ali čim več pogojev in kriterijev za zaščito javnega in občinskega interesa.
	31.člen
	Na podlagi sklepa Občinskega sveta o izbiri koncesionarja župan sklene in podpiše koncesijsko pogodbo.
	Koncesijska pogodba mora vsebovati vse elemente, ki jih določa ta odlok.
	32.člen
	Koncesionar ne sme koncesijskih pravic prenesti na drugega izvajalca ali osebo.
	33.člen
	Vsaka kršitev koncesijske pogodbe in določil tega odloka s strani koncesionarja, s katero se omejuje javni interes, določen s tem odlokom, ali enostransko odvzame koncesijo.
	IX. EKOLOGIJA MORSKE OBALE
	34.člen
	V priobalnem pasu ni dovoljeno odlagati ali metati smeti, odpadkov, odpadnih materialov in odvajati odplak; prav tako ni dovoljeno prati motornih vozil ali drugih predmetov.
	Za vzdrževanje čistoče, vključno z naplavinami na obrežnem pasu, je odgovoren koncesionar oziroma upravljavec obale, če le tega ni, pa javno podjetje OKOLJE d.o.o. Piran.
	Upravljavec oziroma koncesionar je tudi dolžan skrbeti za splošno urejenost obale in objektov na njej v okviru koncesijske pogodbe in določb tega odloka.
	X. NADZOR
	35.člen
	Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski Urad za komunalni nadzor in pristojni Urad inšpekcijske službe posameznih ministrstev.
	XI. KAZENSKE DOLOČBE
	36.člen
	Z denarno kaznijo od 5.000 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, kadar gre za kršitve tega odloka iz členov 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 34.
	Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, kadar gre za kršitve iz členov 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 19, 20, 33 in 34; za iste kršitve pa se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.
	Komunalni inšpektor lahko kaznuje storilca prekrška iz tega člena odloka mandatno, na kraju samem z denarno kazijo 10.000 SIT kadar je storilec fizična oseba, in z denarno kaznijo 20.000 SIT kadar je storilec pravna oseba.
	Kršitve določb odloka po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena predstavljajo vznemirjanje javnosti in s tem kršenje javnega reda in miru ter varnosti. Kršitelju navedenih določb odloka delavec Urada za komunalni nadzor odredi takojšnjo odstranitev oziroma ureditev. Ker gre v tem primeru za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, se v primeru, da zavezanec ravna po odredbi, ta odredba izvrši takoj po preteku roka, ki ga je določil delavec Urada za komunalni nadzor.
	O primeru iz 4. odstavka tega člena odloča Urad za komunalni nadzor v skrajšanem postopku z ustno določbo.
	Prisilna izvršba, vzpostavitev v prejšnje stanje, hramba zaseženih premetov ipd., se opravlja kot javna služba, če Občinski svet ne določi druge službe ali podjetja.
	Delavec Urada za komunalni nadzor zaprosi za asistenco policije pri zgoraj navedenem postopku, če je to potrebno.
	XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	37.člen
	S tem odlokom se ne posega v zakonito pridobljene lastninske pravice in pravice uporabe rabe ali upravljanja na družbeni lastnini v priobalnem pasu, s tem da so imetniki pravice uporabe na družbeni lastnini dolžni upoštevati pravni režim, predviden v členih 7 in 15 tega odloka.
	38.člen
	S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o določitvi meja priobalnih zemljišč in morske obale ter o načinu gospodarjenja na teh zemljiščih (Uradne objave, št. 32/81).
	Št.: 355-1/96 Piran, 14.marca 1996 Podpredsednik Občinskega sveta Občine Piran RAFAEL DODIČ, l.r.