Na podlagi
38. in 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt-1A, Uradni list RS, št. 33/07 in spr.),
Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij
(Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08, 81/09, 54/11) je Občinski svet Občine
Borovnica na 8. izredni seji dne 23. 6. 2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Borovnica.
|
(2) OPN
Občine Borovnica sta izdelali podjetji KALIOPA d.o.o., Ljubljana, in
DOMPLAN d.d., Kranj, pod številko projekta UD/396-82/06, maj 2014.
|
(3)
Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št.: 35409-279/2008,
z dne 30. 9. 2008, je bilo v postopku priprave OPN Občine Borovnica
potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območje (Okoljsko
poročilo in Presojo sprejemljivosti je izdelal OIKOS d.o.o. Domžale, št.
projekta: 719/06, april 2010). |
2. člen |
(namen
OPN) |
OPN določa
cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja
prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja
objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. |
3. člen |
(cilji
OPN) |
Cilj OPN
je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje
razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi
koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne
dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
4. člen |
(vsebina
OPN) |
(1) OPN
vsebuje strateški in izvedbeni del ter je izdelan v digitalni in
analogni obliki. Obsega naslednja poglavja: |
I. Uvodne
določbe; |
II.
Strateški del; |
III.
Izvedbeni del; |
IV.
Prehodne določbe; |
V. Končne
določbe; |
VI.
Grafične priloge strateškega in izvedbenega dela; |
VII.
Obvezne priloge. |
(2)
Tekstualni del OPN vsebuje: |
Strateški
del |
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine; |
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; |
4. Okvirna
območja naselij; |
5. Okvirna
območja razpršene poselitve; |
6.
Usmeritve za prostorski razvoj občine; |
7.
Usmeritve za razvoj v krajini; |
8.
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
zaščite in reševanja; |
9.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
10.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
Izvedbeni
del |
1. Splošne
določbe; |
2. Območja
namenske rabe prostora; |
3. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji; |
4.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji; |
5.
Prehodne določbe; |
6. Končne
določbe. |
(3)
Grafični del OPN vsebuje: |
Strateški
del |
Karta 1:
Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1: 50.000); |
Karta 2:
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1: 50.000); |
Karta 3:
Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene
poselitve (M 1: 50.000); |
Karta 4:
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1: 50.000);
|
Karta 5:
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1: 50.000); |
Karta 6:
Usmeritve osnovne namenske rabe prostora (M 1: 50.000). |
Izvedbeni
del |
1.
Pregledna karta Občine Borovnica z razdelitvijo na liste (M 1: 50.000);
|
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežji GJI (M 1: 50.000); |
3.
Legenda; |
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5.000);
|
5. Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:
5.000). |
(4)
Obvezne priloge so: |
1.
Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; |
2. Prikaz
stanja prostora; |
3.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN; |
4.
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
5.
Obrazložitev in utemeljitev OPN; |
6.
Povzetek za javnost; |
7.
Okoljsko poročilo. |
(5)
Grafični prikazi so prikazani na ZK v merilu 1:5 000, pregledne karte pa
na državni topografski karti v merilu 1:50 000. |
5. člen |
(pomen
kratic) |
CČN:
centralna čistilna naprava; |
ČN:
čistilna naprava; |
EUP: enota
urejanja prostora; |
GJI:
gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne
infrastrukture; |
OPN:
občinski prostorski načrt; |
OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt; |
PNR:
podrobna namenska raba prostora; |
PIP:
podrobni izvedbeni pogoji; |
PM:
parkirno mesto; |
PIA:
prostorski izvedbeni akt; |
TP:
transformatorska postaja; |
UN:
urbanistični načrt; |
ZK:
Zemljiški kataster. |
6. člen |
(pomen
izrazov) |
Primarne
dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. |
Sekundarne
dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo.
|
Terciarne
dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
|
Kvartarne
dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in
rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
|
Ponovna
ali nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, istih gabaritih,
enake namembnosti, z enakimi zmogljivostmi. |
Klet (=K)
je del stavbe katerih prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
|
Pritličje
(=P) je del stavbe kateri prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko
površino ali največ 1,40 m nad njo. |
Nadstropje
(=N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od
pritličja navzgor. |
Mansarda
(=M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem
in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. |
Podstrešje
(=p) je neizkoriščen del stavbe med elementi podstrešja. |
Kota ±0'00
zmeraj predstavlja pohodnico pritličja. |
Frčada je
strešno okno izven nivoja strehe in ne presega več kot 50 % dolžine
strehe. |
Enostavni
objekti so objekti in ureditve za postavitev katerih gradbeno dovoljenje
ni potrebno v skladu s področno zakonodajo. |
Enostanovanjska stavba je stanovanjski objekt z enim ali dvema
stanovanjema. |
Dvojček je
prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski
hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni stavbni zemljišči in
ločena vhoda. |
Vrstna
hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj
treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. |
Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več
stanovanji. |
Kmetijska
stavba je nestanovanjski kmetijski objekt. |
Kmetija je
območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija: stanovanjska stavba z
gospodarskimi poslopji, ki služijo primarnemu kmetijstvu. |
Vas je
zaključeno naselje na podeželju, lahko z minimalnimi centralnimi
dejavnostmi. |
Izjemna
krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin,
izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s
tradicionalno rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in
naravnimi procesi. |
Pretežnost
≥ 51 % nečesa. |
Prednostno
je prva varianta od večih. |
7. člen |
(območje
OPN) |
Z OPN se
ureja celotno območje Občine Borovnica (v nadaljevanju: občina). Meja
območja urejanja OPN poteka po meji občine. |
II.
STRATEŠKI DEL |
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
8. člen |
(izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
(1)
Strategija prostorskega razvoja občine sledi izhodiščem Strategije
prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije.
Prostorski razvoj občine sloni na uravnoteži rabi prostora, upoštevanju
regionalnih posebnosti ter ohranitvi naravnih in ustvarjenih kvalitet.
|
(2)
Izhodišča prostorskega razvoja občine so: |
– razvoj
Borovnice kot lokalnega središča na obrobju Ljubljanske urbane regije;
|
–
načrtovanje poselitvenega in infrastrukturnega omrežja, ki bo
enakovredno sosednjim občinskim središčem v osrednji regiji;
|
–
okrepitev centralnih, upravnih, gospodarskih in oskrbnih funkcij za
celotno gravitacijsko območje občine; |
–
ohranjanje krajinske pestrosti; |
–
ohranjanje kakovostne kulturne krajine z ohranjanjem kmetijske rabe
prostora ter preprečevanjem razpršene gradnje; |
–
ohranjanje značilnega stavbarstva, kulturne, tehnične in umetnostno
zgodovinske dediščine; |
–
ohranitev zdravega in kakovostnega bivalnega okolja ter |
– na
lokalni ravni zagotavljanje enakomerne infrastrukturne opremljenosti. |
9. člen |
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
(1) Cilji
prostorskega razvoja občine so: |
– skladen
razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z
gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; |
– razvoj
poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali
pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v
omrežju naselij in potreb zaledja – vodilno naselje Borovnica;
|
– vzdržen
prostorski razvoj ostalih naselij, usklajen z razvojnimi in
poselitvenimi potrebami – vitalnost in privlačnost podeželja;
|
–
upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora;
|
–
usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in
zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij;
|
–
povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega
prostora s sosednjimi občinami ter širšim regionalnim prostorom;
|
–
spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj
delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za
športno in kulturno dejavnost ter |
–
upoštevanje omejitev v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega
premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve posledic
naravnih in drugih nesreč. |
(2)
Skladno s cilji bo občina uveljavljala naslednje razvojne interese:
|
–
odpiranje novih delovnih mest, površin namenjenih stanovanjski gradnji,
urejeno infrastrukturo, razvijanje družbenih in socialnih dejavnosti;
|
– dvig
kvalitete življenja in bivanja s prenovo starega dela Borovnice, urbano
prenovo, izboljšanjem dostopnosti in komunalne opremljenosti perifernih
naselij, razvijanjem družbenih, kulturnih in tradicionalnih dejavnosti
kot so šola, vrtec, krajevna in šolska knjižnica, cerkev, kulturni dom,
sedež občine, gostinstvo in drugo; |
–
spodbujanje razvoja gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom
in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti
podeželja; |
–
ohranjati tako naravno kot tudi kvalitetno življenjsko okolje s
prizadevanjem za preprečitev onesnaževanja voda, gozdov, tal in zraka;
|
–
zagotoviti pogoje za kakovostno in sodobno izobraževanje predšolske,
osnovnošolske mladine in odraslih ter obenem zagotoviti pogoje za
kvalitetno preživljanje starosti občanov in dostop do zdravstvenih
storitev v domačem kraju; |
–
ohranjati obdelovalne kmetijske površine in perspektivne kmetije;
|
–
podeželje povezati z obstoječo turistično ponudbo in spodbuditi razvoj
turističnih programov, tudi z obnovo in ohranitvijo kulturne dediščine
in skrbjo za ohranitev naravne dediščine ter spodbudami za nastanek
novih turističnih atraktivnosti v občini; |
–
pospešiti rast, razvoj in medsebojno povezovanje malih in srednjih
podjetij ter s tem omogočiti ustvarjanje novih delovnih mest;
|
–
obstoječim industrijskim obratom omogočiti okoljsko sanacijo proizvodne
dejavnosti ter |
–
zagotavljati delovanje in razvoj društvenega življenja v občini, čim
večjo prepoznavnost občine in njenih projektov znotraj širše Ljubljanske
urbane regije. |
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
10. člen |
(prostorski razvoj občine) |
(1)
Prostorski razvoj občine se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi
in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja
med različnimi rabami, zagotavlja se kvalitetnejše in privlačnejše
bivalno in naravno okolje, ustvarjajo se možnosti za gospodarski razvoj,
krepitev oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter ohranitev
naravnih potencialov za razvoj turistične dejavnosti. |
(2)
Znotraj prostorskega razvoja občine se zagotavlja izboljšanje
infrastrukturne opremljenosti naselij, območij za proizvodnjo ter
območij za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Spodbuja se
povezovanje s sosednjimi občinami znotraj regije, ohranjanje
prepoznavnih značilnosti in naravnih kakovosti ter prenove oziroma
revitalizacije kulturnih značilnosti prostora. |
11. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1)
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so:
|
– območja
obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji
razvoj) ter območja prenove že pozidanih območij v naseljih;
|
–
degradirana območja; |
–
komunalno opremljena zemljišča ter |
–
zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako, da bo načrtovana
stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v
okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in
načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture. |
(2) Pri
umeščanju poselitve je treba: |
–
dopustiti gradnjo novih oziroma selitve obstoječih kmetij na robove
območij naselij, medtem ko se nove kmetije usmerja v zapolnitve
obstoječih območij redkejše poseljenosti na južnem delu občine;
|
–
dopustiti gradnjo manjših obrtnih dejavnosti v naseljih, ob upoštevanju
omejitev pri izboru dejavnosti, ki so nemoteče za okolico; |
– zgostiti
poselitev znotraj stavbnih območij; |
–
preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob
komunikacijah (Dol in Laze z Borovnico, Breg in Pako) ter naselja južno
od občinskega središča; |
– urediti
staro traso železniške proge med Borovnico in naseljem Pako za potrebe
turističnega programa, pri čemer je ob ureditvi in izvajanju programa
potrebno upoštevati vse varovalne režime, ki na trasi veljajo;
|
–
dejavnosti, ki imajo povečane vplive na sosednja območja, usmerjati na
območja, kjer ne bodo negativno vplivala na razvoj drugih dejavnosti ter
|
–
preveriti ali je planirana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in
načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne
opreme. |
12. člen |
(omrežja
naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
Za
enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za
zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev,
oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanja boljšega
standarda, se razvija naslednje tipe naselij v občini: |
(a)
lokalno središče/občinsko središče – Borovnica, |
(b)
naselja na urbaniziranem podeželju – Breg, Pako, Laze in Dol,
|
(c)
naselja z mešano ruralno in stanovanjsko funkcijo – Dražica, Ohonica,
Brezovica pri Borovnici, |
(d)
naselja s poudarjeno ruralno funkcijo – Niževec, Zabočevo, delno
Brezovica pri Borovnici, |
(e)
samotne kmetije, pomembne za ohranitev kulturne krajine – Pristava,
Lašče ter |
(f)
območje Bistra, kot pomembno območje za razvoj turizma širšega območja
kulturne dediščine. |
(a)
Lokalno središče: |
Vodilno
naselje se razvija kot sedež občine ter kulturno in storitveno središče.
Staro jedro se poleg prevladujoče stanovanjske namembnosti nameni
atraktivnim centralnim dejavnostim, ki naj bodo enakomerno razporejene
in dostopne. Osrednje območje ob železnici se razvija v poslovni center,
pri čemer se daje prednost visoko tehnološkim, obrtnim in ekološko
sprejemljivim dejavnostim. Ob Borovniščici se proste površine nameni
gostejši stanovanjski pozidavi, pri čemer pa se ohranjajo kvalitete
prostora ob vodotoku ter ustrezni varstveni pas. Severni rob se zaključi
s športno rekreacijskim programom, ki se navezuje na kulturno krajino
Ljubljanskega barja. |
(b)
Naselja na urbaniziranem podeželju: |
Za naselja
severno od Borovnice (Dol, Laze, Breg in Pako) je značilno, da se
prostorsko in programsko združujejo z vodilnim naseljem. V ta naselja je
poleg prevladujoče individualne stanovanjske pozidave usmerjen tudi
razvoj obrtnih dejavnosti. |
(c)
Naselja z mešano ruralno in stanovanjsko funkcijo: |
V pretežno
ruralnih naseljih se razvoj usmerja k zapolnitvi obstoječih prostih
površin znotraj območja naselja ter ohranitvi gručastih naselij.
|
(d)
Naselja s poudarjeno ruralno funkcijo: |
Spodbuja
se revitalizacija in prenova vaških središč ter le izjemoma širitev
naselij za potrebe kmetijske in turistične dejavnosti. Gradnja izven
poselitvenih območij se preverja iz arhitekturno urbanističnega,
krajinskega in okoljskega vidika, pri čemer se zagotovi ustrezna
infrastrukturna ureditev. |
(e)
Samotne kmetije, pomembne za ohranitev kulturne krajine: |
V naseljih
Lašče in Pristava se ohranja poseljenost in tradicionalne dejavnosti,
zlasti sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo z dopolnilno dejavnostjo na
kmetijah. |
13. člen |
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1)
Naselja severno od občinskega središča se bodo še naprej razvijala ob
regionalni cesti, ki je edina cestna povezava s sosednjima občinama
Vrhnika in Brezovica. Občina se bo zavzemala za rekonstrukcijo in
posodobitev regionalne ceste skozi občino, da bo zagotovljena zadostna
propustnost in varnost vseh udeležencev v prometu. |
(2)
Spodbuja se širša uporaba železniškega prometa v obliki javnega
potniškega prometa, ki je premalo izkoriščen. Njena vloga se krepi
zlasti zaradi bližine Ljubljane in vključenosti v evropski prometni
koridor. |
(3) Občina
se bo zavzemala za ureditev medobčinskih rekreativnih povezav
(kolesarstvo, pohodništvo, konjeništvo) v smeri Vrhnike in Ljubljane,
spodbujala pa bo tudi razvoj mreže tematskih in učnih poti z navezavo na
območje Ljubljanskega barja. |
14. člen |
(območja
razvoja dejavnosti v krajini) |
(1)
Ohranja se kmetijsko dejavnost, kot pomemben dejavnik ohranjanja
kulturne krajine in njenih prepoznavnih značilnosti, predvsem z
ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč, ohranitvijo poseljenosti
podeželskega prostora tudi bolj odmaknjenih predelov občine (Pristava,
Lašče). Kmetijsko dejavnost se spodbuja na območjih zaraščanja
kmetijskih površin. Tehnologije pridelave se prilagaja naravnim
razmeram. |
(2)
Spodbuja se sonaravnem način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko
okoljskega programa Republike Slovenije, zlasti na območjih Nature 2000
in vodovarstvenih območjih, in pridelava tržno zanimivih oblik ekološko
pridelane hrane. |
(3)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki bodo omogočale gospodarsko
aktivno podeželje, obogatile turistično ponudbo in krepile prepoznavnost
občine v širšem prostoru. |
(4) Gozd
se ohranja kot naravni vir, kjer se zagotavlja sonaravno gospodarjenje,
zlasti v gozdovih, ki so znotraj posebnih varstvenih območij (Nature
2000) in vodovarstvenih območij. Gozdne površine so velik potencial za
razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se jih razvija na
obstoječem razvojnem območju Pekla ter prednostno na obstoječih gozdnih
poteh. |
(5) Na
območju občine sta dva samo sanirana kopa (Ohonici in Zabočevem).
Morebitno ponovno izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja le ob
pridobitvi rudarske pravice in preveritvi z vidika veljavne zakonodaje s
področja vplivov na okolje. |
15. člen |
(območja
prepoznavnih naravnih kvalitet) |
(1)
Naravne kakovosti na območju občine zagotavljajo pogoje, kjer se ohranja
in razvija naravi prijazne dejavnosti, predvsem sonaravno kmetijstvo,
gozdarstvo in prostočasne dejavnosti. Zaradi izjemnih naravnih kakovosti
Ljubljanskega barja je severni del občine primeren za razvoj
naravoslovnega turizma z označenimi potmi in drugimi ureditvami, kot so
opazovalnice za ptice, izobraževalni panoji ipd. |
(2)
Skladno s priporočili pristojne službe za ohranjanje narave se varuje
naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja
ter ohranja biotsko raznovrstnost. |
16. člen |
(območja
ustvarjenih kvalitet in prepoznavnosti prostora) |
(1)
Območje kulturne krajine Ljubljansko barje zaradi izjemnih naravnih in
ustvarjenih kakovosti predstavlja večje potenciale za razvoj
prostočasnih dejavnosti (sprehajanje, opazovanje ptic, kolesarjenje,
jahanje idr.) v povezavi s kmetijsko dejavnostjo. Ohranja se kulturno
dediščino znotraj celotnega območja kulturne krajine Ljubljansko barje,
vključno s kulturno dediščino znotraj naselij. |
(2) Na
prehodu iz ravninskega Ljubljanskega barja v hribovito zaledje
Krimsko-Mokrškega hribovja in Menišije se ohranja kmetijska kulturna
krajina s kulturnimi terasami, obvodnimi prostori Borovniščice in
Prušnice s pritoki, gozdnimi robovi na prehodih v pobočja ter strnjeno
gručasto poselitvijo. |
(3)
Območje Krimsko-Mokrškega hribovja in Menišije predstavlja gozdnat višji
svet, ki po južnem in zahodnem delu obkroža Ljubljansko barje. Ohranja
se gozdnato krajino, s kvalitetno razpršeno poselitvijo hribovitega
sveta. |
17. člen |
(površinske vode) |
1) Varuje
se ohranjena naravna morfologija strug ter obrežna vegetacija. Na delih
vodotokov, kjer so bile naravne značilnosti vodotokov razvrednotene, se
spodbuja sonaravne obnove vodotokov in obvodnih prostorov. |
2)
Upravljanje z vodami je osnovni pogoj za ohranitev večine habitatov na
območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, v sklopu katerega se
ohranja nivo podtalnice, poplavne in vlažne površine, preprečuje
nasipavanje zemljišč in zasipavanje kanalov ter sonaravnost vodotokov.
|
3) Pri
urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upošteva
omejitve posegov v priobalno zemljišče, kot jih določajo predpisi s
področja urejanja voda. |
18. člen |
(vodovarstvena območja) |
(1) V
naseljih znotraj vodovarstvenih območij se prednostno ureja in dogradi
kanalizacijsko omrežje, odpadne vode pa se čisti na CČN. Kjer to ni
mogoče, se spodbuja ureditev rastlinskih in bioloških čistilnih naprav
ali nepretočnih greznic ter druge ukrepe za čiščenje odpadnih voda. Na
območjih varstva vodnih virov mora biti kmetijska dejavnost omejena pri
uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih
odpadkov, zato se temu prilagodi tudi tehnologije v kmetijstvu.
|
(2) Posegi
v vodovarstvenih območjih se dopuščajo le ob upoštevanju omejitev in
pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju
vodnih virov. |
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
19. člen |
(splošne
določbe) |
GJI se
razvija tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna
komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in
prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in
komunalnega standarda med poselitvenimi območji. Katastri in druge
evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob
vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij
ter so razvidne iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno
zakonodajo. |
20. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Na
območju občine poteka odsek regionalne ceste RIII-642
Vrhnika–Borovnica–Podpeč. Občina se bo zavzemala za njeno rekonstrukcijo
z razširitvijo, preplastitvijo in izboljšanjem cestne opreme
(razsvetljavo v naselju) ter ureditvijo pločnikov znotraj naselij.
|
(2)
Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot
državne ceste. Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC),
javne poti (JP) in ne kategorizirane občinske ceste. V naselju Borovnica
pa so razvrščene v ulični sistem z zbirnimi (LZ) in krajevnimi cestami
(LK). V naseljih se zaradi večje varnosti pešcev zgradi pločnike, uredi
robove cestišč in bankin ter določene dele razširi. Treba je urediti
parkirišča za tovorna vozila na lokaciji ob železnici. Za izboljšanje
prometnega standarda in predvidenih dopolnilnih dejavnosti zaledne
poselitve se rekonstruira javna pot Ohonica–Pristava in Lašče.
|
(3) Občina
je vključena v regionalni projekt Zasnova mreže kolesarskih povezav v
Ljubljanski urbani regiji. Kolesarske poti se povezuje s turistično
ponudbo. Kolesarjenje se prednostno usmerja tudi na obstoječe ceste,
kolovoze, javne in gozdne poti. |
(4)
Pomemben prometni koridor na območju občine predstavlja železniška
povezava Ljubljana–Trst, ki je hkrati tudi edina železniška povezava
Ljubljane s primorsko regijo in del V. čez evropskega prometnega
koridorja. Dolgoročno je predvidena rekonstrukcija glavne železniške
proge Ljubljana–Sežana za hitrosti do 160 km/h in posodobitev železniške
postaje Borovnica za primestno železnico. Za zmanjševanje potreb po
osebnem prevozu se spodbuja uporabo železniškega javnega potniškega
prometa, ki v občini predstavlja veliko prednost. Železnica naj bi
postala pomemben nosilec potniškega in tovornega prometa v občini.
Dolgoročno naj bi prevzela primarno vlogo v primestnem potniškem prometu
na relaciji Borovnica–Ljubljana. Občina bo v naravovarstvenem interesu
aktivno sodelovala pri usmeritvah posodabljanja železniškega koridorja.
|
(5) Treba
je izboljšati javni potniški promet na relaciji Vrhnika–Borovnica in
Borovnica–Ljubljana, saj bi se s tem zmanjšala tako obremenjenost
regionalne ceste proti obema krajema, kot tudi znotraj same občine. Da
bi dosegli večjo učinkovitost potniških vlakov v občini, se spodbuja k
večji rabi železnice, zlasti z ureditvijo ustreznih parkirnih površin ob
železniški postaji. To je lahko priložnost za boljše zveze za občane,
turiste in dnevne obiskovalce, kar bi pomenilo manjšo obremenitev cestne
infrastrukture. Smiselno bi bilo povezati cestni in železniški javni
potniški promet ter omogočiti parkiranje osebnih vozil in koles, ki so
vključena v kombinirane prevoze. |
(6) V
občini primanjkuje območij za mirujoči promet. Nova parkirišča so
predvidena ob trgovskem centru Mercator, vendar se v prihodnje išče
dodatna območja za tovrstne potrebe. Prouči se možnosti za parkiranje v
bližini centra Borovnice ter se s tem zmanjša promet v samem jedru.
|
(7) Vožnja
na območju gozdov, izven kategoriziranih cest in gozdnih cest (po
gozdnih poteh in vlakah), v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih, ni
dovoljena. Vožnja s kolesom brez motorja in ježa sta dovoljeni na
označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, ki se
jih določi v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta za
gozdnogospodarsko območje Ljubljana. |
21. člen |
(komunikacijska infrastruktura) |
(1) V
občini je izvedena telefonska povezava večjih naselij. Predvidena je
povezava z optičnim kablom iz smeri Podpeči in ureditev omrežja kabelske
televizije v naseljih Borovnica, Breg, Dol in Pako. Razvoj
telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s
sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do
interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne
telefonije. |
(2) Pri
razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih
storitev v prostor se izhaja iz ohranjanja naravnih in krajinskih
kvalitet prostora, predvsem z namenom manjše vidne izpostavljenosti
novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Objektov in naprav za
sisteme brezžičnih zvez ni dopustno postavljati na objekte kulturne
dediščine ter na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi,
naravo ali okolje. |
(3) V
strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter
sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo
komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij
in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v
sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja
tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb, z namenom posodobitve
omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
22. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1)
Distribucijsko omrežje, po katerem se zagotavlja oskrba odjemalcev z
električno energijo, se na celotnem območju občine v normalnem
obratovalnem stanju napaja preko DV 20 kV Grosuplje iz RTP 20 kV
Vrhnika. |
(2)
Vzporedno z izgradnjo DV 20 kV in vključitev v novo RTP 110/20 kV
Vrhnika, poteka priprava za ojačitev obstoječega DV 20 kV Grosuplje v
obliki KB 2x20 kV od RTP 110/20 kV Vrhnika do odcepa za Rakitno, ki se
nahaja v kraju Dol. Pri tem je en sistem prevzel napajanje odjema v
smeri Borovnice, drug sistem pa je namenjen oskrbovanju odjemalcev v
smeri Podpeči. Do izgradnje omenjenih ojačitev bo priključitev novih
objektov v elektroenergetsko omrežje možna do zapolnitve prenosnih
kapacitet v SN omrežju. Po letu 2015 je predvidena še izgradnja ENP
Borovnica s konično odjemno močjo 4 MW, za kar bo treba, v povezavi z že
omenjeno ojačitvijo izvoda DV 20 kV Grosuplje, predvideti še dodatni
neposredni kabelski povezavi od RTP 110/20 kV Vrhnika do načrtovane
napajalne postaje. |
(3)
Predvidena je izgradnja desetih TP 20/0,4 kV v okviru novogradenj na
distribucijskem omrežju v naseljih Borovnica, Breg, Laze in Dol. Nazivna
moč transformacije v predvidenih transformatorskih postajah bo v razponu
od 50 kVA do 250 kV, izjemoma do 1000 kVA v primeru novogradenj na
območjih visoke gostote. Interpolacija predvidenih TP v SN omrežje je
namenjena napajanju tako novih manjših zazidalnih kompleksov, kot tudi
obrtnim conam in razbremenitvam obstoječega omrežja. |
(4) Na
območjih, kjer so slabe napetostne razmere, je priključevanje novih
odjemalcev na električno omrežje omejeno, do izgradnje nove
transformatorske postaje z ustreznimi priključnimi vodi. Za vsak poseg v
koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je treba pridobiti
soglasje upravljavca. |
(5)
Premišljeno se v prostor umešča objekte in naprave, zaradi katerih bi
lahko povzročili moteče posege v krajinsko zgradbo, relief, gozdni rob,
naravne kakovosti ter na bivalno okolje. |
(6)
Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne
energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v
vseh razvojno usmerjenih območjih. Oskrba in proizvodnja električne
energije se lahko zagotavlja tudi iz obnovljivih virov energije z
visokim izkoristkom. |
23. člen |
(učinkovita raba energije) |
Skladno z
nacionalnim energetskim programom je tudi na območju Občine Borovnica
predvidena uporaba obnovljivih virov energije. Izgradnja energetske
infrastrukture zasleduje sledeče cilje: |
–
kontinuirano posodabljanje elektroenergetskega sistema, predvsem
industrijskih in poslovnih kompleksov; |
– uvedba
daljinskega ogrevanja, kjer gostota poselitve upraviči ekonomske in
tehnične pogoje za investicije ter |
–
spodbujanje soproizvodnje električne in toplotne energije s kombinacijo
uporabe drugih goriv. |
24. člen |
(komunalno
in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja) |
(1) Javni
kanalizacijski sistem je zgrajen v naselju Borovnica in se zaključuje s
CČN. Obstoječi mešan sistem se rekonstruira v ločen sistem. V zadnjih
letih se gradijo ločeni kanali za meteorno in sanitarno odpadno vodo, ki
se pred izpustom v Borovniščico očisti na CČN Borovnica. |
Na
obstoječo CČN se predvideva priključitev še ostalih bližnjih naselij. V
napravo se trenutno iztekajo komunalne odplake iz gospodinjstev,
industrijskih odplak ni prisotnih. Zgrajen kanalizacijski sistem v
Borovnici je gravitacijski, tako da v omrežju ni nobenega črpališča.
|
Usmeritve
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
–
zagotavljati čiščenje odpadnih voda; |
–
dograjevati omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih
brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja; |
–
zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na
vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve; |
– ureditev
čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke
čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so
oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, ter |
– sanacija
obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih
površin. |
Glavni vir
oskrbe s pitno vodo je zajetje Borovniški vršaj, ki oskrbuje s pitno
vodo občini Vrhnika in Borovnica. Upravljanje in tehnično vzdrževanje
vodovoda je s higienskega vidika ustrezno. Nevarnost onesnaženja
Borovniškega vršaja je največja ob robu Ljubljanskega barja. Del
prebivalstva se oskrbuje iz 7 lokalnih vodovodnih sistemov: Izber,
Šumnik, Brezovšek, Gadovec, Pristava in Malence. |
(2)
Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na tri varstvene pasove:
|
– Cona I –
najožji varstveni pas, ki je v lasti upravljavca vodovoda ali občine in
je fizično zavarovano ter ima najstrožji režim zaščite; |
– Cona II
– ožji varstveni pas s strogim režimom zaščite ter |
– Cona III
– širši varstveni pas. |
Usmeritve
za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so: |
–
varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov; |
–
dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja;
|
–
izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja,
prioritetno na odsekih, kjer so salonitni cevovodi ter |
–
dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov. |
Posegi na
vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev
in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju
vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa. |
(3)
Zbiranje odpadkov poteka prek odvoza po gospodinjstvih in podjetjih in
je v pristojnosti Komunalnega podjetja Vrhnika. Urejen je tudi sistem
ločenega zbiranja odpadkov, urejeni so ekološki otoki. Na področju
ravnanja z odpadki se bo: |
–
razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi
frakcijami komunalnih odpadkov – zbiralnica odpadkov; |
–
sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z
odpadki ter |
–
preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru, se
evidentiralo vsa nelegalna odlagališča odpadnega materiala ter se ta
območja ustrezno saniralo. |
(4)
Usmeritve za varstvo zraka so: |
– spodbuja
se priključevanje stavb na ekološko čiste vire energije; |
– spodbuja
se doseganje standarda energetsko varčnih stavb; |
–
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
stavb. |
(5)
Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaženje okolja, naj bodo
obravnavane kot prednostne. Varovanju naravnega okolja je treba
prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast, zlasti kot prilagoditve v
okviru urejanja komunalne in okoljske infrastrukture. Z večanjem
družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve
po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in
zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je treba
zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj
stanovanjskih območij, manjša oskrbna središča, zadostno število
parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost
okolja. |
4. Okvirna
območja naselij |
25. člen |
(določitev
naselij) |
(1) Namen
urejanja naselij je doseči humano in funkcionalno bivalno okolje, kar je
možno le ob celostnem načrtovanju območij. Nova poselitev se usmerja v
občinsko središče, ostala naselja se zgoščajo znotraj obstoječe
strukture z zapolnitvami prostih površin za gradnjo in zaokrožitvami na
robovih naselij. |
(2)
Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja
zazidljivosti in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo
potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so: Borovnica, Breg,
Pako, Dol, Laze, Dražica, Niževec, Zabočevo, Brezovica pri Borovnici in
Ohonica. |
5. Okvirna
območja razpršene poselitve |
26. člen |
(določitev
okvirnih območij razpršene poselitve) |
(1)
Območje razpršene poselitve se ohranja izven strnjenih območij naselij,
kjer gre za avtohtono ali prepoznano kvalitetno obliko poselitve na
podeželju, s prednostno funkcijo ohranjanja kulturne krajine.
|
(2) Pri
urejanju teh območij je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko
funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja
grajenih struktur. |
6.
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
6.1.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
27. člen |
(splošne
določbe za razvoj naselij) |
(1)
Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje se zagotavlja z
notranjim razvojem naselij, celovito prenovo in širitvijo naselij.
|
(2)
Naselja se razvijajo skladno s svojo vlogo in funkcijo v omrežju naselij
ter ob upoštevanju omejitev v prostoru, kot so varstveni režimi,
reliefne razmere idr. |
(3)
Naselja se prednostno razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih,
opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski
presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in se jih ne ohranja kot dele
zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo kot območja za
kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo
pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih
zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na
podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se
zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč. |
28. člen |
(notranji
razvoj naselij) |
(1)
Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo
izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge
proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih
preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali
neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z
ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.
|
(2) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi
izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju
(storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim
okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno
tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej
strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti. Dopustno je
tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju
kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V
podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za
razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
|
(3) Kjer
zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter
morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim
kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega,
prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo
zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo
omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. |
(4) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se
izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so
prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji
prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji
meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost
zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter
raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za
prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo
javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s
stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
|
(5) Vodni
in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine
biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot
integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja
zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov,
kmetijskih površin in obvodnih prostorov. |
(6)
Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami
ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote
pozidave, tako na novih razvojnih območjih, kot na območjih obstoječih
naselij. |
(7)
Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in
dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se
spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih
objektov. |
29. člen |
(prenova
naselij) |
(1)
Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se
poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se
omeji širjenje naselja. |
(2)
Zagotovi se prenova naselja Borovnica, ki je po merilih varstva kulturne
dediščine opredeljena kot zavarovano vaško jedro oziroma naselbinska
dediščina. Prenova se bo urejala z OPPN, katerega sestavni del mora biti
tudi konservatorski načrt. |
(3)
Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se
prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene
površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne
komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. |
(4)
Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s
kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v
naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto
naselja ali dela naselja in okoliške krajine. |
(5)
Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter
programsko najpomembnejše točke in predeli ter deli naselij, ki so
degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru
zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi
nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij,
dominante, pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge
prostorske prvine, ki krepijo identiteto naselja, se varujejo, tako da
se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti
utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo. |
30. člen |
(širitve,
zaokrožitve in zgostitve pozidave) |
(1)
Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami,
zaokrožitvami in zgostitvami naselij. |
(2) Nove
površine za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer je možno zagotoviti
dostopnost, organizirano infrastrukturno ureditev, ustrezno varovanje
naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
|
(3)
Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika
urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju
širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in
izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor,
njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov. |
31. člen |
(razvoj
dejavnosti po naseljih) |
(1)
Nadaljnji razvoj naselij temelji na obstoječem omrežju naselij tako s
funkcionalnega kot tudi gravitacijskega vidika. Poudarek je na
kvalitetnem razvoju znotraj naselij. Pri umeščanju novih dejavnosti se
upošteva omejitve v prostoru, predvsem varstvo zajetij pitne vode,
poplavna območja, naravne in kulturne kakovosti ter infrastrukturno
opremljenost. |
(2) Z
organizacijo omrežja naselij so podane globalne usmeritve za razvoj
dejavnosti v naseljih: |
– enote
malega gospodarstva se usmerja predvsem v območja gospodarskih con;
|
– manjše
obrate se lahko odpira v ostalih območjih naselij, ob upoštevanju
omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti, prilagoditev tehnologij
glede na lokalno okolje, možnosti umestitve objektov v prostor, ter ob
zagotovitvi, da ne povzročajo večjega osebnega in tovornega prometa;
|
– površine
za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja se zagotavljajo v
centrih naselij; |
– osnovna
usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj
kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije prostora ter na tej
osnovi tudi dopolnilne dejavnosti, povezane s turizmom na podeželju in
drobnim gospodarstvom; |
–
prestrukturiranje degradiranih in opuščenih območij; |
–
dejavnost turizma se spodbuja na območjih, kjer naravne danosti to
dopuščajo. |
(3)
Usmeritve razvoja dejavnosti za občinsko središče Borovnica:
|
–
funkcijsko dopolnjevanje jedra naselja z novimi centralnimi dejavnostmi;
|
–
navezovanje stanovanjskih območij na zelene površine naselja ter širše
območje kulturne krajine Ljubljanskega barja ter hribovitega zaledja
občine ter |
– urejanje
zelenih površin v naselju, kjer se ohranja obvodni prostor ob
Borovniščici ter razvija športne in rekreacijske dejavnosti.
|
(4)
Usmeritve razvoja dejavnosti za naselja na urbaniziranem podeželju (Dol,
Laze, Breg in Pako): |
–
navezovanje stanovanjskih območij na kulturno krajino Ljubljanskega
barja; |
–
funkcijsko dopolnjevanje jeder naselij z novimi centralnimi dejavnostmi;
|
– znotraj
obstoječih prostih površin za gradnjo povečevanje deleža površin s
strnjeno enodružinsko poselitvijo ter |
–
vzpostavljanje stanovanjskih območij na površinah, ki omogočajo
funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselja. |
(5)
Usmeritve razvoja dejavnosti za mešano stanovanjsko – agrarna naselja
(Dražica, Brezovica pri Borovnici – delno in Ohonica): |
–
razvijanje dejavnosti za zadovoljevanje lokalnih potreb, zlasti
kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v povezavi s turizmom in
prostočasnimi dejavnostmi; |
–
izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij; |
–
ohranjanje in vzpostavljanje simbolnega pomena središča naselja ter
|
–
ohranjanje prepoznavnih robov naselij, kot so kmetijske površine,
visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi na pobočjih ter obvodnih pasov
ob Borovniščici in Prušnici. |
(6)
Usmeritve razvoja dejavnosti za naselja z agrarnim značajem (Niževec,
Zabočevo, Brezovica pri Borovnici – delno): |
–
ohranjanje gručaste zasnove naselij s prepoznavnimi silhuetami in
dominantami; |
–
ohranjanje in vzpostavljanje simbolnega pomena središča naselja;
|
–
izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij; |
– razvoj
naselja navznoter z obnovo obstoječih objektov, ponovno gradnjo ali
zapolnitvami prostih površin za gradnjo ali zaokrožitvami robov naselij;
|
–
ohranjanje kmetijskih in razvoj dopolnilnih dejavnosti znotraj naselij,
pri čemer se izjemoma umešča kmetije tudi izven naselij, pod pogojem, da
je zagotovljena dostopnost, infrastrukturna opremljenost ter je
sprejemljivo z urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika ter
|
–
ohranjanje zelenih robov naselij, kot so kulturne terase, visokodebelni
sadovnjaki, členjen gozdni rob na pobočjih itd. |
(7)
Usmeritve razvoja dejavnosti za samotne kmetije (Pristava in Lašče):
|
–
izboljšanje dostopnosti in infrastrukturne opremljenosti naselij ter
|
–
ohranjanje kmetijstva in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
32. člen |
(usmeritve
za sanacijo razpršene gradnje) |
(1)
Razpršena gradnja zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem ali
tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali
opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to z
urbanističnega, okoljskega in krajinskega vidika sprejemljivo in če je v
skladu z usmeritvami državnega strateškega prostorskega načrta.
|
(2)
Prepreči se nadaljnja gradnja, obstoječe objekte se evidentira ter
dovoljuje le obnovo obstoječega stavbnega fonda. Gradnja novih objektov
ni dovoljena. Dovoljena je rekonstrukcija in investicijsko vzdrževanje v
okviru obstoječih gabaritov zakonito zgrajenih objektov. |
33. člen |
(ohranjanje območij razpršene poselitve) |
(1) Na
območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni
poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in
funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo. Možna je gradnja
novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke,
morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
|
(2) Pri
načrtovanju objektov se upošteva vzorec obstoječe razporeditve objektov
in njihova velikost. |
(3) Pri
gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske
dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih
območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in
izkoriščanja drugih naravnih virov, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter gospodarske javne infrastrukture, se ohranja skladnost med
funkcijami območja. Obstoječo grajeno strukturo se oblikovno dopolnjuje
na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja se
smotrno rabo prostora in umešča objekte v bližino naselij oziroma na
vidno manj izpostavljene površine. |
(4)
Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti
naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo,
predvsem kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva. Prav tako ne
sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne
dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega
razvrednotenja prostora. |
34. člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1)
Usmeritve za območje urejanja lokalnega središča: |
–
dopolnitev manjkajočih centralnih funkcij znotraj občinskega središča,
pri čemer se zagotavlja izboljšanje razmer za delo in bivanje;
|
–
ohranjanje morfologije naselja, zlasti vaškega jedra, ki se bo urejalo z
OPPN ter v skladu s konservatorskim načrtom za prenovo; |
–
navezovanje stanovanjskih območij na zelene površine naselja;
|
–
vzpostavljanje stanovanjskih območij na površinah, ki omogočajo
funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselja; |
–
varovanje grajenih in naravnih prostorskih dominant in smeri pogledov
nanje; |
–
ohranjanje in urejanje površin, namenjenih športu in prostočasnim
dejavnostim; |
– z
ureditvijo pešpoti se povezuje odprte površine naselja s sistemom
zelenih površin, ki se jih navezuje na Ljubljansko barje. |
(2)
Usmeritve za naselja na urbaniziranem podeželju: |
–
ohranjanje lokalne morfologije naselij in vzpostavljanje njihove
prepoznavne podobe; |
–
funkcijsko dopolnjevanje vaških jeder z novimi centralnimi, storitvenimi
in oskrbnimi dejavnostmi; |
–
ohranjajo se grajene in naravne prostorske dominante ter glavne smeri
pogledov nanje. |
(3)
Usmeritve za redko poseljena območja – območja razpršene poselitve:
|
–
ohranjanje aktivne vloge podeželja, z namenom ohranjanja poselitve,
obdelovalnih kmetijskih površin in značilnosti kulturne krajine;
|
– razvoj
za potrebe turizma in prostočasnih dejavnosti. |
35. člen |
(prenova
naselij) |
Prenova
naselij se usmerja na način zagotavljanja ustreznega bivalnega standarda
s sanacijo negativnih vplivov in odpravo omejitev za urbani razvoj, kot
so hrup, poplavna in plazovita območja. Prenova temelji na izhodišču, da
se z urejanjem zagotovi višjo kakovost bivalnega okolja tudi z urejanjem
javnih in zelenih površin v naselju ter navezavo odprtih površin na
zaledje naselij. Prenova naselij se zagotavlja tudi s prenovo cestne in
druge gospodarske javne infrastrukture. |
7.
Usmeritve za razvoj v krajini |
36. člen |
(usmeritve
za prostorski razvoj kmetijstva) |
(1)
Spodbuja se kmetijsko dejavnost, zlasti v funkciji ohranitve kmetijske
proizvodnje, zagotavljanja primernega dohodka za kmetije, vzdrževanja in
oblikovanja kulturne krajine ter ohranitve poseljenosti odprtega
prostora. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim
potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Pri
nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje
naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik
pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna
kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi
reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje
krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih
vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni
otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno, se
regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi. |
(3) Na
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana
ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene
ukrepe (sonaravna ureditev vodnih teles, ohranjanje obvodnega pasu ob
vodotokih in kanalih idr.) ali izravnalne ukrepe (sonaravno urejeni
zadrževalniki za vodo idr.). |
(4) Na
območjih varstva vodnih virov mora biti kmetijska dejavnost omejena pri
uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih
odpadkov, zaradi česar so ponekod potrebne tudi prilagoditve tehnologij
v kmetijstvu. |
(5) Na
zaraščajočih kmetijskih površinah se spodbuja košnja in živinoreja v
takšnem obsegu, ki ne presega nosilnosti tal. Zaraščanje se preprečuje
tudi z odstranjevanjem zarasti, s čimer se ohranja ekstenzivne travnike.
|
(6) Na
območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se spodbuja sonaravne oblike
kmetovanja – uveljavljanje pozne košnje (po 15. juliju), ekološko
kmetovanje, integrirana pridelava, upoštevanje kmetijsko okoljskega
programa. |
(7) Na
območju Ljubljanskega barja se znotraj objektov bivših Ljubljanskih
mlekarn ohranja kmetijska dejavnost z možnostjo programske povezave s
Krajinskim parkom Ljubljansko barje. |
37. člen |
(usmeritve
za prostorski razvoj gozdarstva) |
(1)
Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, ohranja se sklenjenost
gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov. V kmetijski krajini
se ohranja gozdne otoke in koridorje ter členjene gozdne robove na
prehodih v strmejša pobočja. |
(2) Na
gozdnih zemljiščih se ohranja ekološke, proizvodne in socialne funkcije
gozda. |
(3)
Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot, ohranjanje
biotske raznovrstnosti in varstvo vodnih virov. |
(4) Na
območjih varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali
vegetacijo, še posebno kadar bi to spodbudilo erozijske procese ali
zavrlo sposobnosti obnavljanja zarasti. Na teh območjih so izjemoma
dopustni posegi in ukrepi, ki so določeni z gozdnogospodarskimi ukrepi.
|
(5)
Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih
značilnosti (strmina, osojna lega) manj primerna za druge rabe.
|
(6) Na
območjih koridorjev ogroženih vrst in območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in
druge krajinske elemente v čim bolj naravnem stanju. |
(7) Lovska
dejavnost se izvaja na način, da se ohranja stabilne populacije velikih
zveri in divjadi ter skladno z lovsko-gojitvenimi načrti. |
(8)
Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI,
narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis. |
(9) Za
omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno proizvodno
funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z
gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi
načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na
lastnosti terena, na erodibilnih terenih, na večjih nagibih se uredi
odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že
obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske
preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi,
ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak,
skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se
režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja
in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave
in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati
ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest v okviru
razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev. |
38. člen |
(usmeritve
za prostorski razvoj upravljanja z vodami) |
(1) Varuje
se ohranjena naravna morfologija strug ter obrežna vegetacija. Na delih
vodotokov, kjer so bile naravne značilnosti vodotokov razvrednotene, se
spodbuja sonaravne obnove vodotokov in obvodnih prostorov. |
(2)
Upravljanje z vodami je osnovni pogoj za ohranitev večine habitatov na
območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Usmerja se v ohranjanje
nivoja podtalnice, ohranjanje vseh poplavnih in močvirnatih površin,
preprečevanje nasipavanja zemljišč in zasipavanja kanalov. |
(3)
Mokrišča na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se ohranjajo z
vzdrževanjem nivoja podtalnice ter obnovo nekdanjih meandrov strug
vodotokov, kjer je to mogoče. Ohranja se tudi obvodne pasove vegetacije,
ki so velikega pomena za obvodno in vodno favno in floro ter
samočistilno sposobnost vodotokov. |
(4)
Zagotavlja se neškodljiv dostop in splošna raba vodnega dobra, razen v
primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o
vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati
objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem
dobru. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v
prostor, razen posegov, ki jih dovoljuje zakon s področja urejanja voda
ter s soglasjem pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
(5)
Urejanje vodotokov upošteva naravno dinamiko porečja ter se izvaja s
sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne
rečne dinamike. Ohranja se zakonsko predpisane priobalne pasove ob
vodnih telesih, ki so določeni v zakonu o vodah. Zemljišče, ki
neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih
voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč v urbanih območjih sega na vodah
1. reda 15,00 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5,00 m od
meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1.
reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega
zemljišča. |
(6) Na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidro
morfološkega stanja. Na reguliranih delih vodotokov, pri katerih so bile
uničene površine za zadrževanje visokih voda, se pretehta možnost
sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob
vodotoku. |
(7) Vodna
infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. |
(8)
Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi
rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele se ustrezno sanira.
|
(9)
Zagotavlja se ustrezna oskrba z vodo, skladno z opredeljenimi
vodovarstvenimi pasovi se varuje vodne vire. Varuje se tudi obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo
vode. |
39. člen |
(usmeritve
za prostorski razvoj pridobivanja mineralnih surovin) |
V primeru
izkazanega interesa po izkoriščanju mineralnih surovin se prednostno
izkoristi obstoječa samo sanirana kopa v Ohonici in Zabočevu, ob
pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj v skladu z zakonom o rudarstvu. Vse
morebitne širitve in ponovno odpiranje obstoječih kopov se preveri z
vidika vplivov na okolje. |
40. člen |
(usmeritve
za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti) |
(1)
Razvija se različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti skladno s
prostorskimi značilnostmi in omejitvami, zlasti z vidika ohranjanja
prepoznavnih značilnosti ter varstva naravne in kulturne dediščine.
|
(2) Na
območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, ne množične in
neagresivne oblike turizma in rekreacije, pri čemer se turistično in
rekreacijsko infrastrukturo in nočitvene kapacitete zagotavlja znotraj
poselitvenih območij. |
(3)
Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske
infrastrukture ali se povezujejo s kmetijsko dejavnostjo. |
(4)
Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem
omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave. |
(5)
Pohodništvo se razvija na območju Ljubljanskega barja, kjer se naselja
poveže s potmi, ki povezujejo širše območje Ljubljanskega barja.
Pohodništvo se razvija tudi v hribovitem zaledju občine, kjer se
dejavnost spodbuja na obstoječih cestah in gozdnih poteh z izhodišči iz
Borovnice, Ohonice in Pekla. |
(6)
Kolesarjenje se razvija na in ob obstoječih cestah, kjer se ob
rekonstrukcijah predvidi razširitve za kolesarske steze. Kolesarjenje se
usmerja tudi na kategorizirane urejene kolesarske poti, obstoječe
kolovoze in gozdne poti. |
41. člen |
(usmeritve
za ohranjanje naravnih kakovosti) |
(1) Pri
urejanju prostora se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v
sprejetem aktu o zavarovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje.
|
(2) Z
naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja,
skladno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. Posegi in dejavnosti se
na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali
tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se
predvidi omilitvene ukrepe v sodelovanju s pristojno službo za varstvo
narave. |
(3)
Habitatni tipi značilnih rastlinskih in živalskih vrst se ohranjajo v
skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se visokodebelne
travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče dreves, posamezna drevesa,
obvodne pasove in zamočvirjena območja v kulturni krajini. |
(4) Na
ekološko pomembnih območjih in Natura območjih se ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst, lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese. |
(5)
Prostorske ureditve se načrtujejo tako, da se zaradi njihove izvedbe
bistveno ne poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst in da je
neugoden vpliv ureditev čim manjši. Omogoči se tudi ponovno povezanost
habitatov in populacij, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. |
42. člen |
(usmeritve
za ohranjanje prepoznavnosti krajin) |
(1)
Krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni je
območje Krajinskega parka Ljubljansko barje in Kulturna krajina
Ljubljansko barje. Razvoj se usmerja v ohranitev naravnih in kulturnih
kakovosti krajine, zlasti s spodbujanjem sonaravnega kmetijstva v
povezavi z razvojem neagresivnih oblik turizma in prostočasnih
dejavnosti. |
(2) Na
prehodnem območju med ravninskim območjem in hribovitim zaledjem se
ohranja značilnosti kulturne krajine, s poudarjanjem vitalnosti in
privlačnosti podeželja. Ohranjajo se funkcije naselij glede na njihovo
vlogo v omrežju naselij ter njihovo prepoznavno podobo v prostoru.
Ohranja se značilen preplet dejavnosti, obstoječa prostorska razmerja,
ohranjanja se ambient ob vodotokih Borovniščica in Prušnica s pritoki,
poselitev pa se usmerja v zgoščevanje obstoječih poselitvenih območij.
|
(3)
Krimsko-Mokrško hribovje in Menišija predstavljajo območja zadržanega
razvoja, kjer se ohranjajo osnovne funkcije gozda. V obstoječem obsegu
se ohranja poseljenost na Pristavi in Laščah v povezavi s tradicionalno
rabo prostora. Na zaraščajočih kmetijskih površinah se s košnjo oživlja
travnike in pašnike na širšem območju naselij. |
43. člen |
(usmeritve
za varstvo kulturne dediščine) |
(1)
Prostorski razvoj se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno
dediščino ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo
in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma, objekte
in območja dediščine se ustrezno vključuje v sodobne potrebe
prostorskega razvoja. |
(2)
Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna
sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina) in
status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala
dediščina). Območja varovanja in omejitev s področja varovanja kulturne
dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki se v skladu z
veljavno zakonodajo posodabljajo. |
(3) Novi
posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele
najdišč in v najdišča se lahko posega le, če ni možno najti drugih
rešitev in le ob soglasju pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
(4) Pri
gradnji zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture
je treba omogočiti arheološke raziskave na celotnem območju predvidenega
posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
|
(5) V
stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve objekta v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Za ohranjanje je pomembno
osveščanje prebivalstva, da ohranjajo profano dediščino, pri čemer se
pri prenovi spodbuja celovite rešitve ter morebitno umeščanje novega
programa, ki pripomore k ohranitvi objektov. |
(6) Z
ustrezno rabo se ohranja etnološko in tehniško dediščino. Obnovi se
večinoma zapuščena vaška napajališča za živino. Obnovi se vaške vodnjake
po naseljih. Ohranjajo se tudi območja stavb, skupine stavb, orodja,
naprave in stroji ter drugi predmeti tehnične kulture. |
(7) Za
prenovo naselbinske dediščine v naselju Borovnica je predvidena izdelava
konservatorskega načrta, ki je sestavni del OPPN. |
(8)
Varstvo kulturne krajine se uresničuje v sklopu celovitega varstva
krajinske zgradbe (naravne in kulturne prvine) skozi sistem prostorskega
načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora, zlasti
kmetijstva, gozdarstva in poselitve. |
(9) V
okviru prostorskega načrtovanja se varuje tudi vplivno območje kulturne
dediščine, določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega
vidika. Zanj pristojna služba postavlja pogoje in predpisuje ukrepe s
ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti,
dominantnosti in možnosti delovanja dediščine. |
(10)
Preprečiti je treba upadanje števila objektov kulturne dediščine, zaradi
slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne
rušitve). |
(11)
Urbanizacija na podeželju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo
naselbinske dediščine in kulturne krajine. |
(12) Na
območjih vojnih grobišč je prepovedano spreminjati zunanji videz
grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja grobišč ali
je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč (pokopališče v
Borovnici: v sredini pokopališča za križem v 24. vrsti, sedmi in deveti
grob z leve; 29. vrsti, peti grob z leve; grobišče vojnih ujetnikov
italijanske narodnosti in Krimska jama). |
8.
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
zaščite in reševanja |
44. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V
zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo
gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme
se: |
–
zadrževati voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč; |
– izvajati
posegov, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode; |
– izvajati
zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča ter |
– izvajati
krčenja in večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(2) Za
zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča po predpisih, ki urejajo
normative za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte.
|
(3) Za
zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so
posegi na poplavnih območjih, v skladu z predpisi s področja urejanja
voda, prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati
posege v prostor skladno z določili predpisov, ki določajo pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije. |
(4) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
(5) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve
načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje,
zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov in se omogoči
uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem
ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti. |
(6) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za
evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne
pomoči. |
45. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Pri
urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske,
gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom ter
požarna tveganja, ki so povezana: |
– s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
in tehnoloških postopkov; |
– z vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter
|
– z
možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
46. člen |
(usmeritve
za potrebe obrambe) |
(1) Razvoj
obrambnih dejavnosti se prednostno razvija na obstoječem območju
Podstrmec in Brezovica (območje izključne rabe z območjem omejene in
nadzorovane rabe). Območja izključne rabe prostora so obstoječa in
predvidena območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih
potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in
delovanje vojske. Območja omejene in nadzorovane rabe prostora obsegajo
varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz
varnostnih ali tehničnih razlogov in so ob območjih izključne rabe
prostora. |
(2)
Slovenska vojska mora ob širitvi dejavnosti upoštevati veljavno
zakonodajo s področja vplivov na okolje ter zagotavljati varnostne
odmike od naravovarstveno pomembnih območij. |
47. člen |
(usmeritve
za območja varstva vodnih virov) |
Na
območjih varstva vodnih virov se: |
– uredi
odvajanje odpadne vode z dograditvijo kanalizacijskih sistemov in
čiščenje odpadne vode v okviru CČN; |
– na
območjih, ki jih ni racionalno priključevati na kanalizacijski omrežje,
se uredi individualne čistilne sisteme (nepropustne greznice, skupne ali
individualne čistilne ali rastlinske ali biološke čistilne naprave), s
katerimi se nadomesti klasične nepretočne greznice; |
– uredi
gnojnične jame in gnojišča kot vodotesne brez iztoka, gnojevko se odvaža
na za to primerne površine; |
– vodne
vire tudi drugače zaščiti pred onesnaženjem, omejuje se posege z
upoštevanjem veljavnih predpisov ter |
– za vsak
poseg ali ureditev na območju varstva vodnih virov mora biti pridobljeno
soglasje pristojnega upravljavca, če tako zahteva resorni predpis. |
48. člen |
(območja
sanacij razvrednotenj v krajini) |
(1)
Evidentira se nelegalna odlagališča odpadkov, ki se jih sanira, vključno
z odpravo morebitnih posledic (onesnaženje tal) in prepreči nadaljnje
odlaganje odpadkov. |
(2) Na
območjih razvrednotenj znotraj Kulturne krajine Ljubljansko barje se
sanira tiste dele, ki ogrožajo vidne značilnosti in identiteto
ravninskega območja. Na območjih posodabljanja kmetijstva (večanje
parcel, urejanja zaradi komasacij) se ohranja tipično parcelacijo
oziroma se ponovno vzpostavitvi omejke in vegetacijske pasove. Na
opuščenih kmetijskih površinah se revitalizira rabo z odstranjevanjem
zarasti in košnjo. Na območjih širjenja ali spreminjanja obstoječe
poselitve na robovih barja se oblikuje zelene robove naselij, preprečuje
širitev poselitve v notranjost ravninskega območja, sanira oziroma
ohranja objekte kulturne dediščine ter se jim nameni poseben program.
|
(3)
Preprečuje se širitev obstoječih območij razvrednotenj, zaustavi se
odpiranje novih žarišč tovrstnih degradacij prostora. |
9.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
49. člen |
(usmeritve
za namensko rabo) |
(1) V
izvedbenem delu tega akta so določena območja namenske rabe zemljišč:
območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, gozdna
zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča, ki se delijo na
podrobnejše namenske rabe. |
(2)
Stavbna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v
veljavnem prostorskem aktu. Odpiranja novih stavbnih zemljišč oziroma
spremembe v ne stavbno rabo izhajajo iz potrebe po teh zemljiščih ter ob
predhodni presoji v okviru priprave OPN. |
(3)
Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi namenske
rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob upoštevanju
podatkov o gozdu in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
|
(4) Gozdna
zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem
prostorskem aktu ter ob upoštevanju podatkov službe, pristojne za
gozdove. |
(5) Vodna
zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem
prostorskem aktu. |
(6) Druga
zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem
prostorskem aktu in ob upoštevanju smernic pristojnih nosilcev urejanja
prostora. |
10.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
50. člen |
(usmeritve
za določitev PIP) |
V
izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja
razpršene poselitve ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo
vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter
dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in
oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo,
merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna
merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov
zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo OPPN. |
III.
IZVEDBENI DEL |
1. Splošne
določbe |
51. člen |
(splošne
določbe) |
Izvedbeni
del OPN določa: |
– makro
enota (ME); |
– enota
urejanja prostora (EUP); |
– območja
podrobnejše namenske rabe prostora (PNR); |
–
prostorske izvedbene pogoje (PIP) ter |
– območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
2. Območja
namenske rabe prostora |
52. člen |
(enote
urejanja prostora) |
Celotno
območje občine je razdeljeno na EUP, ki določajo pogoje za urejanje:
|
– naselij
oziroma njihovih delov, kadar se naselje zaradi različnih naravnih
značilnosti prostora, tipologije gradnje in programov deli na več enot;
|
– območij
razpršene poselitve ter |
– območij
odprtega prostora. |
OPN določa
prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora: |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|Makro
|Enota |Podrobna |Podrobnejša |Način | |
|enota (ME)
|urejanja |namenska |delitev PNR |urejanja | |
|
|prostora |raba (PNR) | | | |
|
|(EUP) | | | | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Breg pri
Borovnici | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/2 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/3 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/4 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/7-UN |IP | |UN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/8-OLN |BT | |OLN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/10 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/11 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/12-OPPN |SS | |OPPN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/13 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/14 |SS |g |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/15 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BG1
|BG1/17 |SS |g |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Bistra | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BI1
|BI1/2 |BT | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BI1
|BI1/3 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Borovnica | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/1 |ZS | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/3-OPPN* |O | |OPPN* | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/4 |ZS | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/7 |ZS | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/11 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/13-OPPN*|CU | |OPPN* | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/14-OPPN*|CU | |OPPN* | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/15 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/16 |SS |g |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/18-OPPN |SS | |OPPN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/19-OPPN |SS | |OPPN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/20 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/22 |ZS | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/23 |SS |g |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/26 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/27 |SS |b |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/29 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/31-OPPN |CU | |OPPN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/32 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/33 |ZS | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/34-UN |IP | |UN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/35 |CU | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/36-UN |ZK | |UN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/37 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/38-OPPN*|CU | |OPPN* | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/39 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/40 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/41 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/42 |IG | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/43 |IG | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO1
|BO1/44 |CU | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Borovnica | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO2
|BO2/2 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO2
|BO2/6 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Borovnica | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO3
|BO3/4 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Borovnica | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO4
|BO4/12 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BO4
|BO4/20 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Brezovica pri
Borovnici | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BR1
|BR1/2 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BR1
|BR1/3 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BR1
|BR1/7 |SK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Brezovica pri
Borovnici | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BR2
|BR2/1 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|BR2
|BR2/3 |SK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Dol pri
Borovnici | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/8 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/16 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/18 |SS |g |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/20 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/21-OPPN |SS | |OPPN | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/22 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DO1
|DO1/25 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Dražica | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DR1
|DR1/4-OPPN* |SS |e |OPPN* | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DR1
|DR1/5 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DR1
|DR1/6 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DR1
|DR1/8 |SS |e |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|DR1
|DR1/11 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Laze pri
Borovnici | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|LZ
|LZ/4 |SS |e |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Niževec | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|NI1
|NI1/1 |SK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Območje
obrambe | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OB1
|OB1/3 |f | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OB1
|OB1/7 |f | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OB1
|OB1/11 |f | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Ohonica | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OH1
|OH1/1 |SK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Odprti
prostor | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OP1
|OP1/2 |IK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OP1
|OP1/3 |IK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Odprti
prostor | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OP2
|OP2/50 |BT | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|OP2
|OP2/53 |SK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Pako | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|PA1
|PA1/1 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|PA1
|PA1/11 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|PA1
|PA1/14 |SK | |PIP | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Zabočevo | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
|ZA1
|ZA1/1 |SK | |PIP | |
+-----------+------------+------------+-------------+-----------+ |
*predvideni PIA |
53. člen |
(splošna
določila o namenski rabi) |
(1) OPN za
celotno območje Občine Borovnica določa območja osnovne in podrobnejše
namenske rabe prostora. |
(2)
Osnovna namenska raba je določena glede na fizične lastnosti in
predvideno rabo prostora, podrobnejša pa na podlagi pretežne rabe
prostora. |
(3)
Območja imajo v OPN naslednji pomen: |
2.1.
Površine stavbnih zemljišč: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|S - OBMOČJA
STANOVANJ | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|SSe
|Stanovanjske površine- prostostoječe eno- ali | |
|
|dvo- stanovanjske stavbe | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|SSg
|Stanovanjske površine- zgoščene eno- ali dvo- | |
|
|stanovanjske stavbe | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|SSb
|Stanovanjske površine- območje večstanovanjskih | |
|
|stavb | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|SK
|Površine podeželskega naselja | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|C - OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|CU
|Osrednja območja centralnih dejavnosti | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|I - OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|IP
|Površine za industrijo | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|IG
|Gospodarske cone | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|IK
|Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|B - POSEBNA
OBMOČJA | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|BT
|Površine za turizem | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Z - OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|ZS
|Površine za oddih, rekreacijo in šport | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|ZK
|Pokopališča | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|P - OBMOČJA
PROMETNIH POVRŠIN | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|PC
|Površine cest | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|PŽ
|Površine železnic | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|O - OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|O
|Območja okoljske infrastrukture | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|A - POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|A
|Površine razpršene poselitve- kmetije | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|As
|Površine razpršene poselitve- stanovanjski | |
|
|objekti | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
2.2. Površine
zunaj poselitvenih območij: |
+---------------------------------------------------------------+ |
|K - KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|K1
|Najboljša kmetijska zemljišča | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|K2
|Druga kmetijska zemljišča | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|G - GOZDNA
ZEMLJIŠČA | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|G
|Gozdna zemljišča | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|Gv
|Varovalni gozd | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|V - OBMOČJA
VODA | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|VC
|Vodne površine | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|F - OBMOČJA ZA
POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
|f
|Območja za potrebe obrambe zunaj naselij | |
+-------------+-------------------------------------------------+ |
3. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji |
54. člen |
(splošna
določila) |
Splošni
PIP veljajo za vsa istovrstna območja, razen če v podrobnih prostorskih
izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo
biti v skladu s PNR območja in PIP za umestitev in oblikovanje. |
3.1.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in dopustnih
dejavnosti v prostoru |
55. člen |
(splošni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah posegov) |
(1) Na
celotnem območju OPN so dopustne: |
– gradnja
novih objektov in ureditev, dozidave, nadzidave v skladu z dopustnimi
vrstami objektov glede na namen; |
–
rekonstrukcije in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb;
|
–
spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov, pod pogojem, da je
nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo objektov v posamezni
EUP; |
– objekti,
za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtujejo s
sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine;
|
–
spremembe namembnosti so dovoljene v takšni meri, da se ne spreminja
pretežne namembnosti objekta ali območja; |
–
odstranitve objektov; |
– agrarne
operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča; |
– objekti
za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, objekti za zaščito pred
poplavami, javne poti ter objekti oziroma omrežja gospodarske javne
infrastrukture (tudi dovozne poti do objektov), objekti grajenega
javnega dobra za katere ni predvidena priprava OPPN ali DPN;
|
– gradnje
objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva
in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje; |
–
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s PRILOGO 1 tega
akta. |
(2)
Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti
za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z
veljavnim gradbenim dovoljenjem. |
(3)
Nadzidave in spremembe namembnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v
stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso
dovoljene. |
56. člen |
(vrste
objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih) |
SSe –
stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi |
(1) Na
stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju
s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne še: |
– eno in
dvostanovanjske stavbe, gostinske stavbe, stavbe splošnega družbenega
pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti, ki
(skladno s področnimi predpisi) prekomerno ne obremenjujejo okolja,
večnamenske stavbe; |
– ne
stanovanjske stavbe in stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, če gre za
posege na obstoječih kmetijah ter |
– otroška
igrišča, trgi, parki in zelenice. |
SSg –
zgoščene stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi |
(2) Na
stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju
s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne še: |
– eno in
dvostanovanjske stavbe, večnamenske stavbe (stanovanja, storitve) pod
pogojem, da je več kot 50 % uporabne površine stavbe namenjene
stanovanjem ter |
– otroška
igrišča, trgi, parki in zelenice. |
SSb –
stanovanjske površine večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi |
(3) Na
stanovanjskih površinah večstanovanjskih stavb namenjenih bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi so dopustne še: |
–
večstanovanjske stavbe, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe,
stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za
storitvene, obrtne dejavnosti, ki (skladno s področnimi predpisi)
prekomerno ne obremenjujejo okolja, večnamenske stavbe pod pogojem, da
je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te
alineje ter |
– otroška
igrišča, trgi, parki in zelenice. |
SK –
površine podeželskih naselij in kmetij, ki so namenjene kmetijam z
dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi in bivanju |
(4) Na
površinah podeželskih naselij in kmetij so dopustne še: |
–
stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, stavbe za dopolnilno
dejavnost kmetij, gostinske stavbe namenjene turizmu in nastavitvam,
stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske stavbe, stavbe za
storitvene in proizvodno obrtne dejavnosti, ki (skladno s področnimi
predpisi) prekomerno ne obremenjujejo okolja, večnamenske stavbe pod
pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo
stavb iz te alineje ter |
– otroška
igrišča, trgi, parki in zelenice. |
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
(5) Na
osrednjih območjih centralnih dejavnosti so dopustne še: |
–
trgovske, gostinske, hotelske stavbe, apartmaji, proizvodne, obrtne,
oskrbne, storitvene, gasilske, upravne in pisarniške stavbe, stavbe
namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno-raziskovalnemu
delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov,
stanovanjske stavbe, večnamenske stavbe, bencinski servisi, garažne
stavbe, parkirišča; |
– otroška
igrišča, trgi, parki in zelenice ter |
–
nestanovanjske stavbe. |
IP –
površine za industrijo |
(6) Na
površinah za industrijo so dopustne še: |
– stavbe
namenjene industriji, proizvodnji, obrti, skladiščenju in servisom,
energetski objekti, objekti za ravnanje z odpadki ter spremljajoči
objekti, ki služijo tem dejavnostim (upravni prostori, trgovine lastnih
proizvodov, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi),
avtopralnice, garažne stavbe, gasilski dom, parkirišča in zelenice.
|
IG –
gospodarske cone |
(7) V
gospodarskih conah so dopustne še: |
– stavbe
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim,
servisnim in proizvodnim dejavnostim, nestanovanjske stavbe, večnamenske
stavbe pod pogojem, da je pretežna namembnost posameznih delov stavb
skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, energetski objekti,
bencinski servisi, žage, ter spremljajoči objekti, ki služijo tem
dejavnostim, garažne stavbe, parkirišča in zelenice. |
IK –
površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo |
(8) Na
površinah z objekti s kmetijsko proizvodnjo so dopustne še: |
– ribiški
dom z gostinsko ponudbo in parkiriščem, ribniki, kmetijske stavbe
namenjene za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali s
spremljajočimi objekti, ki služijo tem dejavnostim. |
BT –
površine za turizem |
(9) Na
površinah za turizem so dopustne še: |
–
gostinske stavbe namenjene turizmu in nastanitvenim stavbam s
spremljajočimi dejavnostmi rekreacije, trgovine, storitev, stavbe za
rejo živali (konjušnica); |
–
večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb
skladna z namembnostjo stavb iz te alineje; |
– športna
igrišča, trgi in parki; |
–
apartmaji ter |
–
parkirišče. |
ZS –
površine za oddih rekreacijo in šport |
(10) Na
površinah za oddih, rekreacijo in šport so dopustna še: |
– športna
igrišča in ureditev drugih površin namenjenih oddihu, rekreaciji in
športu na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti
(gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije, garažne stavbe, parkirišča
in podobno) ter |
– otroška
igrišča, trgi, parki in zelenice. |
ZK –
pokopališča |
(11) Na
pokopališčih so dopustne še: |
– ureditve
površin namenjenih pokopu in spominu na umrle, pokopališke stavbe s
spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, stavbe za opravljanje
verskih obredov, parkirišča in zelenice. |
PC –
površine cest |
(12) Na
površinah cest so dopustne še: |
– občinske
in državne ceste ter spremljajoči objekti in naprave prometne
infrastrukture. |
PŽ –
površine železnice |
(13) Na
površinah železnic so dopustne še: |
– objekti
za železniški promet in skladiščenje ter spremljajoče dejavnosti.
|
O –
območja okoljske infrastrukture |
(14) Na
območjih okoljske infrastrukture so dopustni še: |
– objekti
in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja
z odpadki, parkirišča. |
A –
površine razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke
gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij |
(15) Na
površinah razpršene poselitve so dopustne še: |
– eno- in
dvostanovanjske stavbe; |
–
nestanovanjske stavbe; |
– stavbe
za dopolnilne dejavnosti kmetij; |
–
poslovne, storitvene in obrtne stavbe; |
–
gostinske stavbe; |
– lovske,
ribiške, taborniške in druge koče z manjšimi okrepčevalnicami ter
|
–
parkirišča. |
As –
stavbišča razpršene poselitve kot eno ali dvostanovanjskih
prostostoječih objektov |
(16) Na
stavbiščih razpršene poselitve so dopustna še: |
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave zakonito
zgrajenih objektov, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh
objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali za vnos novih
dejavnosti. Dozidave in parkirišče k objektu je dopustno le na tistih
zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot
zemljišča, ki pripadajo obstoječemu objektu. V primeru, da v upravnem
dovoljenju zemljišče ki pripada obstoječemu objektu ni bilo pravilno
določeno se za površino namenjeno gradnji šteje površina stavbišča
obstoječega objekta pomnožena s faktorjem 3,5 ter |
–
legalizacije objektov če so le ti zavedeni v namenski rabi, ki jo določa
predmetni odlok. |
57. člen |
(gradnje
in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih) |
K1 in K2 –
kmetijska zemljišča |
(17) Na
območjih kmetijskih zemljišč so dopustne še: |
– agrarne
operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, sanacije
nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno
namensko rabo, vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in
hudournikov in vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, objekti za
zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; |
–
smučarske tekaške proge ter |
– vsi
posegi na kmetijska zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor
pridobi predhodno pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe.
|
G – gozdne
površine |
(18) Na
območjih gozdnih zemljišč so dopustni še: |
– posegi v
skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora,
sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v
osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih,
objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov ter
|
– vsi
posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor
pridobi predhodno pozitivno mnenje zavoda za gozdove. |
VC –
območja vodne infrastrukture |
19) Na
območjih vodne infrastrukture so dopustni še: |
–
visokovodni nasipi, zadrževalniki, zbiralniki (umetno jezero za
zasneževanje), in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih. |
f –
območje za potrebe obrambe zunaj naselja |
(20) Na
območjih za potrebe obrambe zunaj naselja so dopustne: |
–
dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij. |
3.2.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
58. člen |
(odmiki od
parcelnih meja) |
(1)
Gradnje morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena
sosednja posest in je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru
pripadajoče zemljiške parcele. |
(2) Odmiki
od mej sosednjih zemljišč: |
– Nove
stavbe in dozidani deli morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni
najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m pod
pogojem, da medsebojni odmik objektov ne bo škodljivo vplival na bivalne
pogoje sosednjih parcel. Manjši odmik je dopusten, če to dopuščajo
sanitarni in požarno varstveni predpisi, pri tem ni motena sosednja
posest in s tem pisno soglaša mejaš; |
– Za odmik
objekta od parcelne meje sosednjih zemljišč se šteje najkrajša razdalja
med najbolj izpostavljeno točko objekta in parcelno mejo; |
– Pri
določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb glede
na tipologijo urbanističnega oblikovanja v EUP; |
– Ograje
(razen ograj ob javnih cestah) se lahko postavijo na mejo zemljiških
parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo o tem pisno
sporazumejo; |
– Nove
stavbe, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa
javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s
cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno le v
soglasju z upravljavci cest ter |
– Odmiki
enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni tudi v 67. členu tega
odloka (gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih
objektov). |
(3) V
primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri
je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji, kot je bil pri
objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni
potrebna. |
59. člen |
(vaška
jedra) |
V območjih
naselbinske dediščine se; ne glede na druga določila odloka; ohranja
značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane
elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov,
razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom). Pozicija objektov na
parceli mora biti v območjih naselbinske dediščine skladna z zazidalno
strukturo naselja. Objekti morajo imeti zagotovljeno odvodnjavanje s
strehe na svoji zemljiški parceli. |
60. člen |
(varnost
zračnega prometa) |
(1) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje ministrstva, pristojnega za promet, k
lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno
označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Omejitve veljajo
za: |
– objekte,
inštalacije in naprave, ki so višje od 30,00 m in stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100,00 m ter |
– vse
objekte, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100,00 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75,00 m. |
(2) Za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,00 m, če se nahajajo
znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
61. člen |
(bližina
gozda) |
(1)
Kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd je soglasodajalec tudi
pristojna gozdno-gospodarska služba. |
(2)
Objekti se od gozdnega roba umaknejo skladno s pogoji pristojnega
upravljavca. Umeščeni naj bodo tako, da zagotavljajo neoviran dostop do
gozdnega zaledja. |
3.3.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti |
62. člen |
(zmogljivost objektov) |
Na vseh
območjih enostanovanjskih stavb velja, da sta lahko v njej največ 2
stanovanji, v primeru rekonstrukcije ali spremembe namembnosti
obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti, lahko
tudi več, če je znotraj pripadajoče zemljiške parcele zagotovljeno
zadostno število parkirnih mest, zelenih površin ter ustrezna oskrba z
GJI. |
3.4.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
63. člen |
(velikost
in oblikovanje objektov, faktor pozidanosti, izrabe prostora in zelenih
površin) |
(1)
Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka
prilagodijo glede na namen posamezne stavbe in so odvisni od velikosti
parcele namenjene gradnji oziroma dopustnega faktorja zazidanosti in
minimalno zahtevanih zelenih površin. |
(2) Merila
za določanje velikosti objektov so opredeljena z: |
–
največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti (FZ) ter |
–
najmanjšim predpisanim faktorjem zelenih površin (ZP) na parceli objekta
oziroma z največjo višino objektov, ki je določena s številom nadzemnih
etaž. |
(3) Kadar
je obstoječi faktor zazidanosti (FZ) večji od dovoljene pozidanosti,
določenim s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le
rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in
odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo
novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod
nivojem terena. |
(4) Na
območju stavbnih zemljišč so določeni: |
+---------------+-------------------------+---------------------+ |
|
|Maksimalni faktor |Minimalni delež | |
|
|zazidanosti parcele |zelenih površin (ZP) | |
|
|namenjene gradnji (FZ) | | |
+---------------+-------------------------+---------------------+ |
|SS
|0,40 |20 % | |
+---------------+-------------------------+---------------------+ |
|SB
|0,40 |10 % | |
+---------------+-------------------------+---------------------+ |
|SK
|0,30 |30 % | |
+---------------+-------------------------+---------------------+ |
|SP
|0,30 |40 % | |
+---------------+-------------------------+---------------------+ |
(5) Za
območja A, B, C, I in stara vaška jedra se faktor zazidanosti in
minimalni delež zelenih površin določi v skladu s standardi in
normativi, ki urejajo posamezno področje. Za obstoječe stavbe, gradnjo
istovrstnih in po gabaritih enakih ali manjših objektov na mestu prej
odstranjenega objekta FZ in ZP določene v tem členu niso obvezujoče, pač
pa se upošteva standarde in normative, ki urejajo ta področja.
|
(6) Kadar
za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
|
– višina
novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake
namembnosti na območju iste EUP ter |
– višina
objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča največ do višine kapi
sosednje višje stavbe. |
(7) Pri
določanju barve fasad ni dopustna uporaba kričečih barv, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra).
Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
|
(8) Ob
javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in
značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se ne urejajo
ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi,
igrišča. |
(9)
Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih kolikor s tako gradnjo
soglašajo pristojni upravljavci prostora. |
64. člen |
(pogoji
glede tipologije stavb) |
Za
ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja je po posameznih
podrobnejših namenskih rabah potrebno upoštevati tipologijo stavb
določeno v naslednji preglednici: |
Na območju
stavbnih zemljišč so glede na tipologijo stavb dopustne: |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|SSe |–
hiše vaškega tipa; | |
| |–
eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše; | |
| |–
eno in dvostanovanjske hiše sodobne prosto | |
|
|stoječe, | |
| |–
posebne stavbe; | |
| |–
večnamenske stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|SSg |–
eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše; | |
| |–
dvojčki in hiše v nizu; | |
| |–
večnamenske stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|SSb |–
posebne stavbe; | |
| |–
večnamenske stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|SK |–
eno in dvostanovanjske hiše vaškega tipa; | |
| |–
eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše; | |
| |– ne
stanovanjske kmetijske stavbe; | |
| |–
posebne stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|CU |–
historična jedra: hiše vaškega tipa, posebne | |
|
|stavbe, večnamenske stavbe in ne stanovanjske | |
|
|stavbe (v vaških jedrih); | |
| |–
nova jedra: prosto stoječe hiše, sodobne prosto | |
|
|stoječe hiše, hiše v nizu, stolpiči, posebne | |
|
|stavbe, večnamenske stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|IP |–
posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | |
|
|stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo; | |
| |–
svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | |
|
|objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | |
|
|dejavnostim. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|IG |–
svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | |
|
|objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | |
|
|dejavnostim. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|IK |–
posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | |
|
|stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo; | |
| |–
svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | |
|
|objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | |
|
|dejavnostim; | |
| |– ne
stanovanjske kmetijske stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|BT |–
posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | |
|
|stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|ZS, ZK |–
posebne stavbe malega merila – posamezna stavba | |
| |ali
skupina stavb s svojevrstno oblikovno in | |
|
|zazidalno zasnovo. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|A |– na
površinah razpršene poselitve se, glede na | |
|
|tipologijo stavb, smejo umeščati stavbe, ki sodijo | |
| |k
posamezni podrobnejši namenski rabi (SSe, SK) in | |
|
|svojevrstne stavbe. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
|O |–
svojevrstne stavbe – pritlični ali nadstropni | |
|
|objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | |
|
|dejavnostim; | |
| |–
posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina | |
|
|stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo. | |
+----------+----------------------------------------------------+ |
65. člen |
(podrobnejši pogoji glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja
objektov) |
Hiša
vaškega tipa |
(1)
Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic
vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen v obliki črke »L« pod pogojem,
da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega. S prizidavami se
ne sme porušiti zgoraj predpisanega gabarita. |
(2)
Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m.
Nadzidave stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega
gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz
prepoznavne silhuete naselja. |
(3) Strehe
so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma
sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega
tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma več kapne)
strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v
razponu od 38° do 45°. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna
streha. Strešna kritina je sive barve, izjemoma opečna rdeča, glazirane
kritine niso dovoljene. V primerih, da v določenem delu naselja
prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. S kritino je treba
ustvariti drobno teksturo. |
(4)
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in klasičnih frčad
(trikotna, hišica ali na plašč). Frčade morajo imeti isti naklon (razen
frčade na plašč) in isto kritino kot osnovna streha in ne smejo
presegati slemena osnovne strehe. Skupaj ne smejo preseči polovice
dolžine strešine, razen frčade na plašč, ki je lahko tudi daljša.
|
(5)
Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi ali pa
ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika
napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini, vendar tako,
da se debelina kapu ne povečuje. |
(6)
Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja.
Fasade morajo biti oblikovane v razmerjih za katere so značilne
poudarjene vratne in okenske odprtine, ki so pokončne, pravokotne in
simetrično razporejene. Vsebujejo lahko lesene arhitekturne elemente
(lesen gang), pod pogojem, da njihovo oblikovanje izhaja iz lokalne
tradicije oblikovanja (lahko tudi na sodoben način). Balkoni oziroma
ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu.
Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah so dopustni v nadstropju.
Balkonske ograje morajo biti, izvedene z vertikalnimi elementi.
Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki ter okrogli ali
elipsasti balkoni niso dovoljeni. Dozidave in nadzidave stavb morajo
biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Uporaba materialov in izbor
barv mora upoštevati lokalne značilnosti. Vsiljive, signalne,
izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in
keramičnih ploščic niso dovoljene. |
Prosto
stoječa hiša |
(1)
Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic
vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave in nadzidave stavb
morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. |
(2)
Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m.
Nadzidava stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega
gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz
prepoznavne silhuete naselja. |
(3) Strehe
so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene
dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so
zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45° z
upoštevanjem prevladujočega naklona v prostorski enoti. Strehe nad
prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno
za zimske vrtove. Strešna kritina je sive barve, ali barve strehe
okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še
brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). S kritino je
treba ustvariti drobno teksturo. Nadstreški nad vhodi so lahko tudi
enokapni v minimalnem naklonu. |
(4)
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad
(trikotna, hišica, trapezna ali na plašč). Frčade morajo imeti isto
kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe.
Frčade (trikotna, hišica) morajo imeti isti naklon kot osnovna streha,
razen frčade na plašč in trapezne, kjer je naklon drugačen in ni
predpisan. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine (trikotna,
hišica), razen frčade na plašč in trapezne, ki sta lahko tudi daljši.
|
5)
Arhitekturno oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije
morajo upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP (kvalitetne oblike ograj,
napuščev, značilne vratne in okenske odprtine). Vsiljive in barvno
izstopajoče fasade, fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih
ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena. |
Sodobna
prosto stoječa hiša |
(1)
Tlorisni gabarit stavbe ni predpisan, lahko je tudi lomljen ali
strukturiran na drugačen način. Dozidave in nadzidave morajo biti
oblikovno usklajene z osnovno stavbo. |
(2)
Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi ali venca
ravne strehe do 7,50 m, pri čemer mansardni del z ravno streho ne sme
presegati 60 % osnovnega tlorisa stavbe. Pri določanju višine stavbe je
potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba
ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja. |
(3) Strehe
so lahko dvokapnice ali enokapnice, lahko tudi brez napušča, ravne
strehe ali sestavljene strehe. Strešna kritina je sive barve ali barve
strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje
še brezbarvno, steklo in steklu podobni brezbarvni materiali).
|
(4)
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna
dolžina in oblika ni predpisana. |
(5)
Oblikovanje balkonskih ograj in napuščev upošteva sodobne trende
oblikovanja, prav tako oblikovanje fasad (večje zastekljene površine …). |
Dvojček |
(1)
Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama,
ki se z eno stranico stikata. Dvojček tvori eno gradbeno telo z dvema
ločenima funkcionalnima stanovanjskima enotama in dvema ločenima
vhodoma. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z
osnovnim nizom. |
(2)
Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno
zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega
standarda, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih
dejavnosti. |
(3)
Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m.
Nadzidave dvojčka so možne za celotno stavbo, vendar le do predpisanega
višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno upoštevati
tudi vertikalni gabarit naselja tako, da dvojček ne izstopa iz
prepoznavne silhuete naselja. |
(4) Obliko
in naklon strehe ter kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi
splošni podobi naselja. Streha stavbe mora biti enotno oblikovana.
Strehe so dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice, v primeru
lomljenega tlorisa. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v
določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna.
Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot
osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. |
(5)
Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna
dolžina in oblika ni predpisana. |
(6)
Arhitekturna zasnova dvojčka mora biti enotna. Fasadne obloge iz
umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. |
Hiše v
nizu |
(1)
Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno
zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah. Dozidave
in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.
|
(2)
Višinski gabarit največ (K)+P+1+M oziroma max. višina kapi 7,50 m.
Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem
ritmu vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju
višine stavb je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja,
tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.
|
(3) Obliko
in naklon strehe ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi
splošni podobi naselja. Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane.
Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v
primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno
oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe.
Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive
barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina
je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu
in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
|
(4)
Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna
dolžina in oblika ni predpisana. |
(5)
Arhitekturna zasnova niza mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega
kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih
mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. |
Nestanovanjske kmetijske stavbe |
(1)
Gospodarska poslopja, hlevi, pomožne kmetijske stavbe morajo imeti
podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Velja za
osnovne stavbe. |
(2)
Višinski gabarit največ (K)+P+1 oziroma max. višina kapi 10,50 m z
možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine objekta je potrebno
upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz
prepoznavne silhuete naselja. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti
oblikovno usklajene z osnovno stavbo. |
(3)
Osnovne strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V
primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene dvokapnice istega
naklona. Lahko so zaključene s čopi. Obliko, naklon, kritino in smer
slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. |
(4) Naklon
streh je dovoljen v razponu od 20° do 45°. Strešna kritina je sive
barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina
je ta takrat obvezna. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi
enokapno streho. Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi
elementi, na območju vaške zazidave pa so lahko oblikovani tudi tako, da
so ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika
napušča). |
(5)
Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna
dolžina in oblika ni predpisana. |
(6)
Arhitekturno oblikovanje na območju vaške zazidave mora izhajati iz
lokalne tradicije. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih (vsiljive,
signalne, izstopajoče barve fasad niso dovoljene), lahko tudi leseni.
Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V
primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše
gradbene mase. |
Posebne
stavbe: |
(1)
Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji
stavb (na primer stavbe namenjene večstanovanjskim, družbenim
dejavnostim in druge javne stavbe, stavbe namenjene opravljanju
poslovne, storitvene, obrtne, gostinske stavbe, ne stanovanjske stavbe
…). |
(2)
Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne
vedute, pogledov na kvalitetne stavbe in dominante. Takšen objekt se
lahko določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim
natečajem. |
(3) Strehe
so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik ali obdelave. |
(4)
Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna
dolžina in oblika ni predpisana. |
(5)
Arhitekturno oblikovanje mora upoštevati oblikovanje v EUP oziroma ga
lahko v kvaliteti tudi presega. |
Svojevrstne stavbe: |
(1)
Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji
in tehnologiji za posamezne vrste stavb in običajno tvorijo velike
stavbne mase (industrijske, proizvodne stavbe, skladišča, žage, čistilne
naprave …). |
(2)
Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne
vedute, pogledov na kvalitetne stavbe in dominante. |
(3) Strehe
so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, praviloma
zaključene s fasadnim vencem. |
(4)
Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna
dolžina in oblika ni predpisana. |
(5)
Arhitekturno oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti na fasadi
členjeno z vertikalnimi slopi. |
Večnamenske stavbe: |
Večnamenske stavbe so namenjene različnim namenskim rabam, ki so
dopustne v posamezni podrobni namenski rabi. Arhitekturno oblikovanje
teh stavb mora biti skladno z arhitekturnim oblikovanjem drugih stavb v
EUP. |
Posebne
stavbe malega merila: |
Tlorisni
in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji
posamezne vrste stavb in običajno tvorijo majhne stavbne mase
(spremljajoči objekti za športne dejavnosti, mrliške vežice …).
Arhitekturno oblikovanje teh stavb sledi lokalni tradiciji oblikovanja. |
Drvarnice,
garaže, steklenjaki, nadstreški, ute, lope … |
Za
drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreški, ute in lope, ki niso
enostavni ali nezahtevni objekti, je potrebno upoštevati naslednje
pogoje za oblikovanje: |
– tlorisni
gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2, razen, kadar
se objekt dozida k osnovni stavbi. V tem primeru je potrebno upoštevati
določila za osnovni objekt; |
– višinski
gabarit stavbe je pritličen, podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar ne
za stanovanjske namene; |
– streha
mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot
nad osnovno stavbo. Strešni naklon je lahko drugačen (npr. ravna streha,
minimalni naklon, enokapna streha …) le v primeru, da zaradi
funkcionalnosti tem pogojem ni mogoče zadostiti, kar je potrebno posebej
utemeljiti ter |
– napušči
morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, oziroma enaki kot
pri osnovnem objektu. |
66. člen |
(zasaditve
in urejanje odprtih površin) |
(1) Na
vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih
stanovanj je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste
rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. |
(2)
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi
brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko ni možno drugačno
zavarovanje brežin. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to
tehnično ni izvedljivo. |
(3)
Materiali in oblikovanje javnih tlakovanih površin mora biti usklajeno z
arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami.
|
(4) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in
odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
(5) Na
območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja.
|
(6) Kadar
je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna
drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa
nadomestijo na območju zemljiške parcele novega objekta v skladu z
njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. |
(7)
Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je
treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih
posegov. |
(8)
Urejanje javnih zelenih površin in krajinskih ureditev se izvaja na
podlagi projektne dokumentacije, kjer se upošteva: značilnosti terena,
rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko
ustreznost glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov,
ki urejajo izbor materialov, rastlin itd. |
67. člen |
(gradnje,
postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom, ki
ureja tovrstne objekte. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je
dopustna, kadar objekti izpolnjujejo splošne PIP iz tega člena ter PIP
za PNR. |
(2)
Objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne
stavbe. Kolikor so tik ob osnovni stavbi morajo biti izvedeni tako, da
se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko objekta v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu
kot prečna streha. |
(3) Za
samostojno stoječe stavbe veljajo oblikovna merila kot za osnovno stavbo
oziroma veljajo oblikovna merila za ureditveno enoto v kateri ali blizu
katere se objekt nahaja. |
(4) Streha
pri nadstreških, garažah, vetrolovih, zimskih vrtovih je lahko ravna,
ukrivljena ali v minimalnem naklonu. |
(5)
Objekti majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave
morajo biti postavljeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni
stavbi. Lahko se zgradi največ po en objekt iste vrste, kar ne velja za
garaže in nadstreške, ki pri enostanovanjski stavbi v skupni površini ne
smejo presegati 50 m2. Na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se
lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe
iste vrste. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se
stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega
zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, s soglasjem lastnika
sosednjega zemljišča tudi bliže. |
(6)
Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material značilnih
obstoječih ograj. Med sosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,80
m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,50 m, ob
pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko
odmik tudi manjši, oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo (če niso drsna) proti
zemljiških parceli in ne proti cesti. V križiščih in priključkih na
javno cesto ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. Protihrupne ograje se na območjih
naselij lahko gradijo tudi višje do 1,80 m le na podlagi dokazanega
preseganja dopustne ravni hrupa. |
(7)
Podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno
oblikovane oziroma obdelane z naravnimi materiali in ozelenjene. Od meje
sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,50 m. Ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča, je lahko odmik
tudi manjši, oziroma se škarpe in zidove lahko postavi na posestno mejo.
|
(8)
Pomožni infrastrukturni objekti (tudi mala ČN, greznica, rezervoar)
morajo biti postavljeni nevpadljivo, v sklopu drugega objekta,
neposredno poleg njega ali pod površino. Od meje sosednjega zemljišča
morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali
lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši, oziroma se te
objekta lahko postavi na posestno mejo. |
(9)
Oblikovanje in uporaba materialov pri gradnjah pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, kot so: postavitev kozolcev, kmečkih lop,
pastirskih stanov, grajenih rastlinjakov, skednjev, senikov, kašč,
kleti, pokritih skladišč, grajenih ograj, mora upoštevati lokalno
tradicijo. Tlorisna zasnova mora biti podolgovata v razmerju stranic
vsaj 1:1,2. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni
naklon pa med 20° in 45°, kritina je sive barve ali prilagojena
sosednjim stavbam. Objekti so lahko zgrajeni v leseni ali zidani
izvedbi. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,50
m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti
od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m. Na območju gozdnih
zemljiščih ni dovoljeno postavljati rastlinjakov, kozolcev in molzišč.
Postavitev ograj pa je dovoljena le za zaščito mladovja ali varstva
gozdov pred divjadjo ter za zaščito vodnih zajetij, varstva naravnih
vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju
narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno raziskovalnih proučevanj. Za
postavitev ograje je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne gozdarske
službe. Postavitev zidanih ograj na območju gozdnih zemljišč ni
dovoljena. Čebelnjaki zunaj območij kmetij so lahko prenosni ali
postavljeni na točkovnih temeljih. Postavitev je možna le pod pogojem,
da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe.
Za vodno zajetje, vrtino oziroma vodnjak mora biti, v skladu s predpisi,
ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno dovoljenje za
namakanje kmetijskih zemljišč. |
(10)
Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Priključeni
morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne
gospodarske infrastrukture. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični
ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone ali za čas
prireditve. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive
elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani.
|
(11)
Kolikor oblikovanje posameznih enostavnih in nezahtevnih objektov s tem
odlokom ni posebej opredeljeno, se smiselno upoštevajo oblikovalski
pogoji drugih objektov v posamezni enoti urejanja prostora. |
68. člen |
(oblikovne
poteze v krajini) |
(1) Gozdne
robove, živice, drevesa, skupine dreves, naravne oblike terena ter
kulturne terase je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni
njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. Ohranja se površinske
geomorfološke značilnosti in posebnosti. |
(2) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je treba
ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves, ter značilno strukturo kulturne krajine. Pri poseganju v gozdni
rob, je treba rob ponovno vzpostaviti in zaščititi. |
(3) Pri
urejanju vodotokov je treba ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer
razmere to dopuščajo, je treba ohranjati obstoječo strugo vodotoka
(meandri) z obvodno vegetacijo ali po posegu ponovno zasaditi avtohtono
vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z
uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
|
(4)
Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo in zasaditi. V primeru strmejših brežin, kjer
naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali
zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali
zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Izven naselij je treba
za ozelenitev uporabljati avtohtone vrste. |
69. člen |
(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin) |
(1)
Površine trgov in glavnih vaških cest morajo biti urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih površin. Na
ožinah, kjer odmiki med obstoječimi objekti ne omogočajo normalne
izvedbe peš in voznih površin, se uredi minimalna širina za pešce
(najmanj 0,60 m) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa se prilagodi
ožini in lokalno zoži. |
(2)
Površine za pešce se urejajo brez robov z enovito in zvezno površino, ki
je ugodna za peš hojo, s poglobljenimi robniki ob prehodih za pešce.
Površine tlakov se izvede z materiali oziroma površinsko obdelavo proti
drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti dobro vidni. |
(3) Višina
zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi
brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih
morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje
ležeče površine. |
70. člen |
(oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet) |
(1)
Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih
zasadijo žive meje in visoka vegetacija. Zagotovljena mora biti ureditev
odvajanja padavinskih voda iz utrjenih površin, preko lovilcev olj in
usedalnikov v površinske vodotoke oziroma na ponikanje. |
(2) Pri
gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb je treba
na zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali
garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce, kakor tudi za zaposlene in
obiskovalce. Če ni zadosti prostora za parkirišča na lastnem zemljišču,
je treba urediti parkirišče pogodbeno na drugem zemljišču. Parkirne in
manipulativne površine morajo biti s predpisanimi odmiki, ki so glede na
kategorijo ceste različni ter fizično ločene od cestnega sveta.
|
(3)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in
urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
|
(4)
Parkirišča izven ureditvenih območij naselij se fizično omejijo z
zasaditvijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. |
(5) Pri
izračunu parkirnih mest je treba, glede na namembnost oziroma dejavnost,
upoštevati naslednje minimalno število PM: |
stanovanjske stavbe 2PM/ enoto; |
trgovine, poslovno 1PM/30 m neto tlorisa; |
gostilna 1PM/dve mizi. |
Za ostale
dejavnosti in namenske rabe se upoštevajo interni predpisi za ta
področja. |
(6)
Omenjeno določilo ne velja v EUP strnjenih jeder. Parkirna mesta se
lahko zagotovijo tudi izven pripadajočega zemljišča k objektu.
|
(7) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
71. člen |
(oblikovanje površin zunaj naselij) |
(1) Pri
urejanju vodotokov je treba upoštevati ohranjanje naravnih značilnosti
prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je treba ohranjati obstoječo strugo
vodotoka (meandri) z obvodno vegetacijo ali po posegu ponovno zasaditi
avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne
predvsem z uporabo naravnih materialov. |
(2) Brežin
se ne sme betonirati in urejati s kamnometi ali skalometi. Uporablja se
sodobne ekoremediacijske tehnike kot so vrbovi popleti, zvitki iz
geotekstila v obliki sendviča ali lesenimi kaštami. |
(3)
Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer
naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali
zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali
zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Izven naselij je treba
za ozelenitev uporabljati samonikle vrste. |
(4) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je treba
ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves. |
(5) Pri
poseganju v gozdni rob, je treba rob ponovno vzpostaviti in zaščititi.
|
(6)
Ohranjati je treba površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
|
(7) Z
urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme
sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnovesja na
nestabilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. |
3.5.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
72. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) |
(1)
Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu. |
(2)
Velikost zemljiških parcel namenjenih gradnji je za stanovanjske stavbe
minimalno 400 m2. Omenjeno določilo z upoštevanjem drugih urbanističnih
določb ne velja za rekonstrukcije, dozidave in spremembe namembnosti
obstoječih objektov in v primeru gradnje novih, po gabaritih enakih ali
manjših objektov na mestu prej odstranjenega objekta. |
(3) Pri ne
stanovanjskih stavbah, stavbah za posebne namene (SB), stavbah
centralnih dejavnosti (C), proizvodnih stavbah (P), industrijskih
stavbah (I) in drugih stavbah, se velikost parcele namenjene gradnji
določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere
se izvaja prostorska ureditev ali gradnja, ob upoštevanju meril in
pogojev glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz tega odloka.
|
(4) Ne
glede na zgoraj navedena določila, je drugačna delitev parcel možna za
potrebe gradnje GJI. |
(5) Pri
obstoječih stavbah se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del
zemljišča, ki je bil z ustrezno upravno ali sodno odločbo določen kot
zemljišče, ki pripada k osnovnemu objektu. |
(6) Na
stavbnih zemljiščih se obstoječim stavbam, vključno s stavbami v etažni
lastnini, ki še nimajo določenega zemljišča, ki pripada osnovnemu
objektu, le-ta določi na podlagi dejanske rabe zemljišča (zemljišče, ki
je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe) pod pogojem, da se ohrani
funkcija vseh javnih površin. |
(7)
Delitev zemljiških parcel, za oblikovanje novih zemljiških parcel, je
dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil
tega odloka in da je za vse parcele možno zagotoviti dostop do javne
ceste. |
(8) V
območju z dvema ali več stavbami v etažni lastnini, ki še nimajo
določenega zemljišča, ki pripada osnovnim stavbam, se vsaki stavbi
določi minimalni delež pripadajočega zemljišča v velikosti, ki omogoča
njeno normalno vzdrževanje, ostalo zemljišče v območju pa predstavlja
skupno rabo (pripadajoče zemljišče k več stavbam) vseh etažnih
lastnikov, pod pogojem, da se ohrani funkcija vseh javnih površin. Na
površinah skupne rabe so dovoljene le gradnje in ureditve, ki
izboljšujejo kvaliteto bivanja vseh uporabnikov (parkirišča, zbirni
centri ali zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov, otroška
igrišča, površine za počitek in druženje) ob upoštevanju minimalnega
deleža zelenih površin. |
(9)
Komasacije zemljišč so možne na vseh zemljiščih, skladno s predpisi, ki
urejajo komasacije zemljišč. Kolikor meja digitalnega katastra odstopa,
je potrebno upoštevati potek meje v naravi. |
3.6.
Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
73. člen |
(pogoji za
komunalno urejanje in gradnjo GJI) |
(1)
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki
imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo. Le ta obsega dostop
na javno pot, oskrbo z energijo, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje
odpadnih voda. |
(2) V
novih območjih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne
infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in
komunalne infrastrukture, oziroma sočasno (pred izdajo GD za posamezen
objekt). |
(3)
Infrastrukturni vodi morajo potekati praviloma v cestnem svetu in morajo
biti med seboj usklajeni, če je to možno morajo potekati v skupnih
koridorjih. Zemljišča tras podzemnih vodov je treba po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa vzpostavi v
prvotno oziroma načrtovano stanje. |
(4)
Nadzemni komunalni in energetski objekti in naprave morajo biti
postavljeni nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja, v
sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne
površine. Objekti morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani. Pri
umeščanju objektov se v največji možni meri izogiba območjem kulturne
dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost,
naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij
oziroma posebnih varstvenih območij. |
74. člen |
(pogoji
glede oskrbe z vodo) |
(1)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na
vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi
mnenja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so: lastno zajetje,
kapnica ter cisterna. |
(2) Na
vodovodnem omrežju se zgradi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti
zadostno požarno vodo. V območjih, kjer na ta način ni mogoče zagotoviti
zadostnih količin požarne vode je potrebno urediti požarne bazene ali
zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi
pristojni organ. |
(3)
Požarna varnost objektov se lahko zagotavlja tudi s sistemom podzemnih
ali nadzemnih hidrantov. Hidrante je potrebno umeščati zunaj javnih
povoznih ali pohodnih površin. |
75. člen |
(pogoji
glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja odpadnih voda) |
(1) Za
posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja
kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami.
Kanalizacijo odpadnih voda se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma
na centralno čistilno napravo. |
(2) Vsi
objekti se morajo priključiti na obstoječo oziroma novozgrajeno
kanalizacijsko omrežje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti
obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je treba
izprazniti. |
(3)
Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na
katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, ali kjer je
kanalizacijsko omrežje zgrajeno, priključitev nanj pa tehnično ni
izvedljiva, je treba odvajati v male čistilne naprave ali neprepustne
greznice. |
(4)
Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske
površine, večja od 20 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za
odvajanje odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega
50 PE. Na obravnavanem območju morajo biti vsi objekti priključeni na
zgrajeno omrežje fekalne kanalizacije, pod pogoji upravljavca javne
kanalizacije. |
(5) Male
čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in
evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne
vode. |
(6)
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine
in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali
vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7)
Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je
možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene
do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja. Če se te ne priključujejo na
javno kanalizacijo se morajo, skladno z veljavno področno zakonodajo,
odvajati na ČN. |
76. člen |
(pogoji
glede ravnanja in odlaganja odpadkov) |
(1)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno s področnimi
predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne
odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Za ločeno zbiranje odpadkov se,
v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno
dostopnih mestih, locira ekološke otoke. Odjemna mesta s kontejnerji in
zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno ne izpostavljenih
lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno
čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino morajo biti v
naseljih postavljena v bližino trgovin ali parkirnih površin. Zbirna
mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz. |
(2)
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni
predpisi. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na
vrtovih in njivah za predelavo v kompost. |
(3)
Kontejnerje za komunalne odpadke in ekološke otoke se zaščiti tako, da
je onemogočen dostop medvedu oziroma se uporabi kontejnerje, ki jih
medved ne more odpreti. Organskih odpadkov, ki bi lahko privabili velike
zveri, se ne odlaga. |
(4)
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih
odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. |
77. člen |
(pogoji
glede priključevanja na grajeno javno dobro) |
(1) Za
vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v varovalnem pasu ceste
pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma
občinskega organa. |
(2) Pri
gradnji in urejanju prometnih površin je treba upoštevati, da:
|
– je
minimalna širina občinskih cest oziroma ulic 4,50 m; |
– slepe
ceste niso dovoljene. Izjemoma je slepa cesta možna, kolikor ima na
zaključku ceste urejeno obračališče; |
– je ob
gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti treba istočasno
izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav;
|
– morajo
biti hodniki za pešce zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov in
morajo imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran
prehod funkcionalno oviranim osebam; |
– se ob
regionalnih, lokalnih ter krajevnih cestah lahko izvedejo kolesarske
steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost
zemljišč se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles; |
– je ob
javnih cestah na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati
avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča ter |
– je
postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj
naselij prepovedano. |
(3)
Varovalni pasovi in rezervati cest: |
– zaradi
preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor
ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen
varovalni pas v katerem je raba prostora omejena; |
–
varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in sega na vsako
stran ceste ali poti; |
–
varovalni pasovi so opredeljeni v resornih predpisih; |
– za vsako
gradnjo in prostorsko ureditev je treba v varovalnem pasu ceste
pridobiti soglasje pristojnih upravljavcev. |
78. člen |
(pogoji
glede gradnje in ureditve kolesarskih poti) |
(1)
Kolesarski pas poteka ob vozišču in je od ostalega vozišča ločen z
vzdolžno neprekinjeno črto. |
(2)
Kolesarska steza poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko
ločena od vozišča. Poteka tudi ob hodniku za pešce. |
(3)
Kolesarska pot poteka neodvisno od ostale cestne mreže in je s
predpisano signalizacijo označena kot javna cesta, ki je namenjena
izključno vožnji kolesarjev. |
(4) Izven
naselja se uredi, v odvisnosti od prostorskih možnosti in hitrosti ter
gostote prometa, kolesarski pas ali kolesarska pot, v naselju pa
kolesarski pas ali kolesarska steza. Minimalna širina za vožnjo enega
kolesa je 1,00 m. |
79. člen |
(pogoji
glede železniškega prometa) |
Za vse
posege v varovalni pas železnice je treba upoštevati predpise, ki
urejajo varnost v železniškem prometu in urejajo pogoje za graditev
gradbenih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem
progovnem pasu in ostale podzakonske akte. |
80. člen |
(pogoji
glede oskrbe z električno energijo) |
(1) Pri
lociranju objektov in naprav je treba upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. Objekte je treba priključiti na električno omrežje v skladu
s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
(2) Pri
grajenih in prostorskih ureditvah je treba, za določeni napetostni nivo,
upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo: |
– kablovod
20 kV 8,00 m (2x4,00 m od osi |
kablovoda) |
– daljnovod
10, 20 kV 20,00 m (2x10,00 m od osi |
daljnovoda). |
(3) Za
vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in
kablovodov je treba izdelati ustrezno dokumentacijo in pridobiti
soglasje pristojnega upravljavca. |
(4) Za vse
objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma
predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetskega
polja, ki so določene v področni zakonodaji. |
(5) Na
območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov, oziroma na
območjih, kjer je napetost nezadostna, je treba izvesti ojačitve
obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske
postaje in trase za priključne srednje napetostne vode. |
(6) Javne
površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo
in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se
upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja. |
(7)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in objektom pripadajočih zemljiških parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru. |
81. člen |
(pogoji
glede navezovanja na telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) |
(1) Novo
telekomunikacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: TK) in druga
telekomunikacijska kabelska omrežja se izvedejo z zemeljskimi kabli.
Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh.
|
(2)
Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati na vizualno
manj izpostavljenih in nedominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri
kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene dominante ter na
lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi. V urbanih
območjih je treba izkoristiti območja in objekte, namenjene proizvodni
in poslovni dejavnosti. Na območja zavarovane narave in kulture se te
naprave postavlja le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti,
zaradi katerih je območje pridobilo ta status. |
(3) Pri
umeščanju relejnih stolpov, baznih postaj in telekomunikacijskih stolpov
je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja. |
3.7.
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
82. člen |
(pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine) |
(1) Na
območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo
pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za
celostno ohranjanje kulturne dediščine. |
(2) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem. |
(3) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim
območjem, je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje za posege, ki jih izda organ pristojen za varstvo
kulturne dediščine. |
(4) Za
poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
|
(5) Za
poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na
varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih,
nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje
dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine). |
(6)
Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne
dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje,
določene v soglasju za odstranitev dediščine. |
(7) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. |
(8) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. |
(9) Za
registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot
registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste
registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski
izvedbeni pogoji: |
(10) Pri
posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti); |
– gradivo
(gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova; |
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli);
|
–
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora; |
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico; |
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.) ter |
–
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine). |
(11) Pri
posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
–
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov); |
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote); |
–
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.); |
–
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.); |
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja; |
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
|
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega) ter
|
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
|
(12) Pri
posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
–
avtentičnost lokacije; |
–
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin
ter |
–
vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
|
(13) Pri
posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
–
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne
prvine); |
– odprti
prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij; |
–
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč); |
–
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva ter
|
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
(14) Pri
posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane
vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in
dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(15) Na
območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na
način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna
registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski
akt dopušča posege, je treba: |
– v fazi
priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave
in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri
pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg
arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba ter
|
– v okviru
postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu
natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se
upoštevajo pri pripravi OPPN. |
(16) Za
vsako načrtovanje ali gradnjo nezahtevnih ali enostavnih objektov na
območju kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene
pogoje in kulturno varstveno soglasje. |
(17)
Usmeritve za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v območjih in
vplivnih območjih kulturne dediščine: |
–
drvarnica – mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih
letev, dvokapno streho z naklonom 40°–45°, opečno kritino – izjemoma, če
ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja;
|
– garaža –
prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte
(gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma v obliki nadkritih
parkirnih mest; |
– lopa –
možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom – potrebna
predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;
|
–
nadstrešek – možen le, če to dopušča značaj objekta ali odrtega
prostora; |
– bazen –
znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske
kulturne krajine načeloma ni dopusten – sicer je potrebna predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor; |
–
steklenjaki in rastlinjaki – niso dovoljeni v območjih naselbinske
dediščine in dediščinske kulturne krajine; |
–
rezervoar – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor,
načeloma naj bo omejen z ne izstopajočo živo mejo; |
– uta
oziroma senčnica – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, biti mora lesena; |
– ograje –
v naselbinski dediščini načeloma ni prisotna, izjemoma v obliki, kot
kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine se izvede
v naravnih materialih (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo),
na območjih dediščinske kulturne krajine ograditev posameznih delov
kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva. |
(18)
Usmeritve za gradnjo infrastrukturnih objektov v območjih in vplivnih
območjih kulturne dediščine: |
– objekt
javne razsvetljave – v območjih naselbinske dediščine izbrati svetila
primerne velikosti – ne višjih od slemen objektov, izdelana mora biti
celostna podoba; |
– pločnik
in kolesarska steza ob vozišču – v naselbinski dediščini preveriti
prostorske možnosti – »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni
dopustno; |
–
avtobusno postajališče – na območju celotne občine izven mesta naj bo
izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme; |
–
nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih
kulturne dediščine in vplivnih območjih vode speljati podzemno, razen če
gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo ob robovih
naselij, gozda, cest ipd.; |
–
transformatorska postaja – naj se izogiba objektom in območjem kulturne
dediščine, če to ni možno naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in
umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante; |
– tipski
zabojnik za skladiščenje jeklenk – naj se izogiba objektom in območjem
kulturne dediščine (primerna lokacija – npr. trgovina, bencinska
postaja); |
–
sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje – praviloma naj
se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge
rešitve, je možna postavitev na njihovem robu; umeščanje baznih postaj v
cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na
historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru.
Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije
v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni
sprejemljivo; |
– objekt s
hidroforno postajo oziroma črpališčem – izogibati se je potrebno
objektom in območjem kulturne dediščine. Če je postavitev neizogibna,
naj bo črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico;
|
– montažna
greznica – naj bo po postavitvi zatravljena; |
– mala
tipska čistilna naprava – območje postavitve ponovno zatraviti,
spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne
izpostavljeno mesto; |
– ekološki
otoki morajo biti čim bolj zakriti in nevpadljivi, ter vključeni v
celostno podobo urbane opreme v okolici. |
(19)
Usmeritve za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območjih
in vplivnih območjih kulturne dediščine: |
–
čebelnjak – sledijo naj tradicionalnemu vzoru; |
–
gnojišče, gnojna jama – ograda ne sme presegati 1,30 m, locirano je
lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva; |
– gozdna
cesta – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante
tras; |
– gozdna
učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno
podobo učnih tabel; |
– kozolec
– dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki
toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem
ohranjanje obstoječih; |
– kmečka
lopa – v območjih kulturne dediščine je postavitev dovoljena le v okviru
kmečkega gospodarstva; |
– poljska
pot – naj bo peščena, oziroma naj se utrdi le po kolesnicah (asfalt in
tlakovci niso dopustni); |
– silos –
je dovoljen samo v horizontalni obliki in le v okviru kmečkega
gospodarstva; |
– skedenj
– dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev. |
(20)
Usmeritve za gradnjo začasnih objektov v območjih in vplivnih območjih
kulturne dediščine: |
– začasni
objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine
lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega
območja; |
– začasni
objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja
kulturne dediščine; |
– začasni
objekti za skladiščenje v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.
|
(21)
Usmeritve za gradnjo vadbenih objektov v območjih in vplivnih območjih
kulturne dediščine: |
– dopustni
so le v sklopu obstoječih učno – vzgojnih objektov; |
– montažni
napihljivi šotori v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.
|
(22)
Usmeritve za gradnjo spominskih obeležij, vodnjakov in postavitve
skulptur v območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine:
|
– pred
postavitvijo spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine je treba
izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo
kulturno dediščino. |
(23)
Usmeritve za urbano opremo v območjih in vplivnih območjih kulturne
dediščine: |
– v
območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno;
|
–
čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju (mestnemu ali
vaškemu) in celostni podobi urbane opreme (postajališča, ekološki otoki,
kioski ipd.); |
– objekt
za oglaševanje – na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja
in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za
oglaševanje ni dovoljeno, za krajevna obvestila se uporabljajo lesene
table; |
–
transparent – na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in
območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje transparentov načeloma ni
dovoljeno; dovoljeni so na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v
mestu oziroma naselju; te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na
prostorske dominante; |
–
večnamenski kiosk – v območju kulturne dediščine niso dopustni – v ta
namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne
dediščine. |
(24)
Označevanje kulturne dediščine naj poteka v skladu z obstoječim
pravilnikom za označevanje kulturnih spomenikov in v soglasju s
pristojno enoto ZVKDS ter v skladu z pravilnikom o prometni
signalizaciji. |
(25)
Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij mora zadoščati tudi
naslednjim merilom: ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene
prostorske pojavnosti; upoštevati je treba obstoječi vzorec razporeditve
in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območjih
kulturne dediščine je možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.
|
(26) Kot
območja z omejitvami za področje varstva kulturne dediščine se
obravnavajo predvsem potresna območja, območja požarne ogroženosti in
ogrožena območja po predpisih o vodah. V primerih sanacije naravnih in
drugih nesreč se za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov, ki v
celoti ohranjajo namembnost, gabarite in izgled poškodovanih objektov na
istih lokacijah, omogoči pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem
ugotovitvenem postopku. Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob
naravnih nesrečah se praviloma izvedejo najnujnejši ukrepi. Pri tem se v
največji možni meri omogočajo nadaljnji naravni procesi razen, če bi to
ogrožalo obstoječa naselja in varovane enote kulturne dediščine.
|
(27) Na
območjih varstva kulturne dediščine in v kulturni krajini širšega
območja, kjer se kmetijske površine pojavljajo fragmentarno in mejijo na
gozdni rob, se praviloma ohranja obstoječ obseg kmetijskih zemljišč, kot
pomemben element kulturne krajine. Ohranjati je treba značilnost v
naravi ohranjenih starih zemljiških razdelitev (npr. na celke, grude,
delce in proge) pasaste parcelne strukture, vegetacijske prvine
(obmejki, osamela drevesa, nižinski gozd), členitev prostora in značilne
tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini
(kozolci, skednji itd.) v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter
rabi. |
(28) Pri
načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebna
pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjšanju vplivov in
potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine.
|
(29) Pri
načrtovanju v območjih turizma in rekreacije je potrebno omogočiti
dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se
lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo turistični
dejavnosti ali jo dopolnjujejo. |
83. člen |
(pogoji
glede ohranjanja narave) |
(1) Za
gradnje in prostorske ureditve, ki lahko vplivajo na režim varstva,
ohranjanje in vzdrževanje naravnih vrednot ali zavarovanih območij, je
treba predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za
varovanje narave. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Podrobnejše usmeritve in ukrepi so določeni v
smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se hranijo na
sedežu občine. Poleg tega se na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo
znotraj varovanih območij narave, čas izvajanja del z gradbeno
mehanizacijo prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih
gradbenih del s hrupno mehanizacijo (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj
se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem. |
84. člen |
(pogoji
glede varstva zraka) |
Za varstvo
zraka je treba pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse
predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo
prekoračene dovoljene emisije. |
85. člen |
(pogoji
glede varstva tal) |
(1) Na
območjih skladišč tekočih goriv in drugih nevarnih snovi morajo biti
ureditve izvedene na način, ki onemogoča izliv v vodotoke, direktno v
podtalnico ali kanalizacijo. |
(2) Pri
gradnji objektov je treba rodovitni del tal ločiti od nerodovitnega,
humus pa se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje kmetijskih
zemljišč. Odpadni del izkopane zemljine se odpelje na deponijo. |
86. člen |
(pogoji
glede varstva voda) |
(1) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in jih
vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
Odvajanje odpadne padavinske vode se pred ponikanjem vodi preko lovilcev
olj. |
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
posegov, ki jih dovoljuje zakon s področja urejanja voda ter s soglasjem
pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
(3)
Oddajanje toplote v površinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz
površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji,
ki jih določa zakon in predpisi s področja varstva okolja. |
(4)
Prepovedano je odlaganje odvečnega odkopnega materiala, odpadnega
gradbenega materiala ali zemlje v struge vodotokov ali na poplavna
območja. |
(5) Za
vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda organ
pristojen za upravljanje z vodami. |
(6) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, se lahko izvajajo rekonstrukcije, spremembe namembnosti ali
nadomestne gradnje le če: |
– se s tem
ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost;
|
– se s tem
ne poslabšuje stanje voda; |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb; |
– se s tem
ne ovira obstoječe posebne rabe voda; |
– to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami ter |
– se z
rekonstrukcijo ali nadometno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
87. člen |
(pogoji
glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na
potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične,
gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija stavb,
strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje,
alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne
posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacije) in pomoč, za
obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se
zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov. |
(2) Na
območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja
nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev
prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij
načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso
ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na
območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi.
|
(3) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi na površinah obstoječega pokopališča. Ruševine se
odložijo na območju samo saniranih kopov (Ohonica, Zabočevo). Ob
množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo za bencinsko črpalko na
območju kmetijskih zemljišč pod viaduktom. Območja za evakuacijo
prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so površine
nogometnega igrišča. Heliport je predviden na lokaciji zelenih površin
ob šoli. Lokacija za sprejem mednarodne pomoči je predvidena na utrjenih
površinah ob šoli. |
88. člen |
(pogoji za
prostorski razvoj na poplavnih in erozijskih območjih) |
(1) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so
posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ob
soglasju pristojnega ministrstva. |
1.1
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
|
1.2. Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
|
1.3. Na
poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. Ta določila veljajo tudi na enotah urejanja prostora
DO1/16, BO1/44 in BO4/20. |
1.4. Ne
glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
|
1.5.
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova
celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora
prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(2) Na
erozijskih območjih je prepovedano: |
–
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov; |
–
ogoljevanje površin; |
– krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije; |
–
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer; |
–
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov; |
–
zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom; |
–
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge ter |
– vlačenje
lesa. |
(3) Na
območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske,
globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako
gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije
objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred
izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano
sanacijo brežine. |
89. člen |
(prostorski pogoji za gradnje na območjih potresne ogroženosti) |
Objekti
morajo biti protipotresno grajeni v skladu z zahtevami za območje s
potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Po karti
potresne nevarnosti, ki je prikazana v Atlasu okolja Agencije RS za
okolje, je severni del občine v območju projektnega pospeška tal 0.225
(g), južni del pa v območju projektnega pospeška tal 0.2 (g). |
3.8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
90. člen |
(zagotavljanje ustreznega osončenja) |
(1) Za vse
posege, razen za rekonstrukcije in spremembe namembnosti, je potrebno
stanovanjskim bivalnim prostorom zagotoviti minimalno osončenje, skladno
z veljavno zakonodajo. |
(2)
Morebitna ustreznost se (v primeru spornosti) dokazuje z elaboratom
osenčenja, iz katerega mora biti na fasadah prizadetih objektov razviden
potek senc na dan 21. 12., 21. 3. in 23. 9., in sicer ločeno zaradi
reliefa in vpliva objektov. |
(3)
Bivalni prostori v stanovanjskih stavbah, na katere vpliva osenčenje,
morajo biti osončeni: |
– 21.
12. 1 h |
– 21. 3. in
23 .9. 3 h. |
91. člen |
(zdravstvene zahteve v zvezi z varstvom pred hrupom ter kvaliteto
bivanja) |
(1)
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih
ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Za posamezna območja
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe veljajo naslednje stopnje
varstva pred hrupom: |
– I.
stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na
prostem, ki obsega zavarovana območja v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter
območij cest; |
– II.
stopnja varstva pred hrupom velja za območja z namensko rabo: SS, BT;
|
– III.
stopnja varstva pred hrupom velja za območja z namensko rabo: SK, CU,
ZS, ZK, A, VC; |
– IV.
stopnja varstva pred hrupom velja za območja z namensko rabo: IP, IG,
IK, PC, PŽ, O in K1, K2, G in f. |
1.1. Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno
zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade. |
1.2. Za
prireditve si je potrebno pridobiti soglasje pristojnih občinskih služb,
ob upoštevanju zahtev iz področnih predpisov o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. |
1.3.
Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti
čezmerne obremenitve s hrupom, oziroma ne smejo povzročiti povečanja
obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že
čezmerna. |
1.4. Nov
objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir
hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo
namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in
zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
|
(2) Pri
osvetljevanju javnih površin in objektov je za preprečevanje svetlobnega
onesnaženja objektov z varovanimi prostori potrebno upoštevati majne
vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
(3) Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh
oziroma 5,5 kWh na prebivalca Republike Slovenije. |
3.1. Za
razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke,
katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % (izjema je
osvetlitev kulturnih spomenikov). |
(4)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja (EMS), ne sme presegati obremenitev okolja, ki
jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za območja z namensko rabo: S, C, B,
Z in A; |
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za območja brez stanovanj ali
začasnega bivanja. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
|
4.1. Pri
umeščanju objektov v prostor je potrebno z vidika varovanja zdravja
ljudi upoštevati minimalne oddaljenosti od virov EMS. Vplivno območje v
katerega ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori na višini
1m od tal do sredine vira EMS je pri daljnovodu 110 kV: 11–14 m.
|
(5) Za
izboljšanje kakovosti zraka se prioritetno spodbuja način ogrevanja z
alternativnimi viri ogrevanja in energetsko sanacijo stavb. Dejavnosti,
ki so pomemben vir emisij v zrak je dovoljeno umeščati le v območja
namenjena proizvodni dejavnostim in industriji. |
(6) Za
glavnino prebivalcev ustrezno oskrbo z vodo zagotavlja lokalna skupnost
z javnimi oziroma zasebnimi zajetji. Raba površinskih voda ali
podtalnice sta dovoljeni le pod pogoji pristojne službe za upravljanje
in varstvo voda. Vse obstoječe vodne vire in vodovarstvena območja je
treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s
predpisi o varovanju vodnih virov. |
(7) Občina
bo, skladno s svojo pristojnostjo, zagotavljala varovanje zdravja ljudi
ter varno bivalno okolje s spremljanjem najmanj naslednjih kazalcev
stanja okolja (delež priključenih stanovanj na ČN, stiki med območji
namenskih rab S in I, poraba električne energije na prebivalca za
osvetljevanje javnih površin, delež priključkov na skupne vire ogrevanja
in obnovljive vire ogrevanja, toplotna sanacija stavb, sprememba
namembnosti namenske rabe, delež prebivalcev priključenih na javni
vodovod in zasebna zajetja, količinska in kakovostna sprememba vodnih
virov, število objektov ki so zavezanci za obratovalni monitoring emisij
v zrak in hrupa) v času izvajanja tega prostorskega akta. |
(8) Na
območju občine se v največji meri zagotavlja varovanje tal ter
ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo,
kakovostno, lokalno pridelano hrano. |
92. člen |
(pogoji za
neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Tehnične
rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati
neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir skladno s
predpisi. |
4.
Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt |
93. člen |
(usmeritve
za območja urejanja z OPPN) |
(1) Na
območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred njegovim sprejetjem
dopustni naslednji posegi: |
– redna in
investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov;
|
–
spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih
dejavnosti namenske rabe območja; |
–
rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in
objektov v javni rabi, če niso v nasprotju s predvidenimi posegi v
prostor; |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če niso v nasprotju s
predvidenimi posegi v prostor ter |
– gradnja
objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) S tem
odlokom so predvideni naslednji OPPN: |
+--------------------+------------------------------------------+ |
|BO1/3-OPPN* |Na območju se predvideva širitev centralne| |
|O |čistilne naprave in ureditev sortirnice | |
| |komunalnih odpadkov. Močvirna črno | |
| |jelševja naj se v največji možni meri | |
| |ohranja. V območju, kjer ne bo pozidave | |
| |naj se vzpostavi močvirna črno jelševja | |
| |oziroma naj se dovoli samonikla razrast. | |
| |Objekte se umešča izven poplavnega | |
| |območja. | |
| |Načrtovana širitev leži znotraj | |
| |vodovarstvenega območja virov pitne vode –| |
| |režim 3, zato je pri načrtovanju potrebno | |
| |dosledno upoštevati predpise o kriterijih | |
| |za določitev vodovarstvenega območja in | |
| |predpise, ki določajo omejitve in pogoje o| |
| |vodovarstvenem območju za vodno telo | |
| |vodonosnikov Ljubljanskega barja in | |
| |okolice Ljubljane. | |
| |V sklopu sortirnice je dovoljen tudi | |
| |zbirni center, če gre za napravo ali del | |
| |naprave, kjer se odpadki raztovarjajo z | |
| |namenom omogočanja njihove priprave za | |
| |nadaljnji prevoz v predelavo ali | |
|
|odstranjevanje ali skladiščenje odpadkov, | |
| |kjer se odpadki začasno skladiščijo največ| |
| |tri leta pred oddajo v nadaljnjo ravnanje | |
| |po postopkih predelave ali največ eno leto| |
|
|pred oddajo v nadaljnje ravnanje po | |
| |postopkih odstranjevanja v skladu s | |
| |predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. | |
| |Za zmanjšanje vpliva povečanja odtoka | |
| |padavinskih vod naj se pred izpustom | |
| |meteornih vod v odvodnik izvedejo večji | |
| |peskolovi ali zadrževalnik padavinskih | |
| |vod. | |
| |Pri pripravi OPPN naj se upošteva | |
| |predvidene omilitvene ukrepe, ki so | |
| |opredeljeni v Hidrotehnični študiji (Vodar| |
| |d.o.o., V-58/11, oktober 2011) in | |
| |dopolnitvi te študije (IV-26/12, november | |
| |2012, IZVO-Vodar d.o.o.). | |
+--------------------+------------------------------------------+ |
|BO1/13-OPPN* |Na območju se predvideva centralni program| |
|CU |s pripadajočimi površinami za rekreacijo. | |
| |Ob vodi se ohranja zeleni pas z drevoredom| |
| |za sprehajalno pot kot mestotvorno | |
| |dejavnost. Objekti naj bodo oblikovno | |
| |usklajeni. Skupne zelene površine morajo | |
| |znašati vsaj 50 % prostorske enote. V fazi| |
| |izdelave OPPN se izvede ničelne meritve | |
|
|hrupa in preveri potrebnost izvedbe | |
| |aktivne (ograja) in/ali pasivne (fasada, | |
| |okna, primerna razporeditev prostorov v | |
| |objektu) zaščite pred hrupom. V primeru, | |
|
|da bodo vrednosti presežene je potrebno | |
| |zagotoviti ustrezno varstvo teh objektov | |
| |pred hrupom v skladu z veljavno | |
| |zakonodajo. | |
+--------------------+------------------------------------------+ |
|BO1/14-OPPN* |Na območju se predvideva centralni program| |
|CU |s pripadajočimi površinami za rekreacijo. | |
| |Ob vodi se ohranja zeleni pas. Objekti naj| |
| |bodo oblikovno usklajeni. V fazi izdelave | |
| |OPPN se izvede ničelne meritve hrupa in | |
| |preveri potrebnost izvedbe aktivne | |
| |(ograja) in/ali pasivne (fasada, okna, | |
| |primerna razporeditev prostorov v objektu)| |
| |zaščite pred hrupom. V primeru, da bodo | |
| |vrednosti presežene je potrebno zagotoviti| |
| |ustrezno varstvo teh objektov pred hrupom | |
| |v skladu z veljavno zakonodajo. | |
+--------------------+------------------------------------------+ |
|BO1/38-OPPN* |Območje urejanja naselbinske dediščine | |
|CU |Borovnica – Vaško jedro. Obvezni sestavni | |
| |del OPPN je konservatorski načrt za | |
| |prenovo. Znotraj območja naselbinske | |
| |dediščine so, do izdelave konservatorskega| |
| |načrta, možna samo nujna vzdrževalna dela.| |
+--------------------+------------------------------------------+ |
|DR1/4-OPPN* |Območje se nameni za stanovanjsko | |
|SSe |pozidavo. Predvidi se gradnja | |
|
|individualnih stanovanjskih hiš. | |
| |Tipologija gradnje mora biti enotna na | |
| |celotnem območju in smiselno usklajena s | |
| |tipologijo in morfologijo obstoječe | |
|
|pozidave v naselju Zabočevo. Zaradi | |
| |naklona terena je dovoljena višina največ | |
| |K+P+M. | |
+--------------------+------------------------------------------+ |
(3)
Podrobne prostorske načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja
prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora
tudi, če to ni določeno v OPN in se takšna potreba izkaže po sprejetju
OPN, kadar se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote
urejanja prostora izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s
strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine oziroma ne odstopa
od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje. |
IV.
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
94. člen |
(usmeritve
za območja urejanja z OPPN) |
Za
nekatere EUP ali del EUP veljajo podrobni PIP ob smiselnem upoštevanju
splošnih PIP. |
+---------------------------------------------------------------+ |
|POSEBNI POGOJI
IN DOLOČILA (SS) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|V vseh območjih
z namensko rabo SS reja živali ni dovoljena. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|POSEBNI POGOJI
IN DOLOČILA (SSe) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Območje
urejanja BG1/2: poleg zgoraj naštetih je dopustna tudi | |
|ponovna
oživitev centralnih dejavnosti (vrtec, trgovina, | |
|gasilski dom
ipd.). | |
|Območje
urejanja BO3/4: smer slemena objekta naj bo vzporedna s| |
|strugo potoka,
pri tem pa se upošteva zahtevane odmike od | |
|vodnih
zemljišč. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|POSEBNI POGOJI
IN DOLOČILA (SSg) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Območje
urejanja BG1/14 in BG1/17: objekti ob glavni cesti | |
|morajo imeti
smer slemena vzporedno s smerjo ceste. Objektov ni| |
|dovoljeno
locirati tako, da bi bile čelne stene obrnjene proti | |
|ravnini
Ljubljanskega barja. | |
|V EUP DO1/2 na
parceli št. 1668 k.o. Borovnica do izvedbe | |
|sanacije
bruhalnika posegi niso dovoljeni. | |
|V EUP BO4/2 do
izdelave hidrološko-hidravlične študije in | |
|izvedbe ukrepov
za zaščito pred visokimi vodami, posegi (razen | |
|vzdrževanja)
niso dovoljeni. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|POSEBNI POGOJI
IN DOLOČILA (SSb) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Območje
urejanja BO1/27: gradnja nezahtevnih, enostavnih in ne | |
|stanovanjskih
kmetijskih stavb ni dovoljena. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|POSEBNI POGOJI
IN DOLOČILA (SK) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Območje
urejanja BG1/3: lega novozgrajenega objekta mora biti | |
|usklajena s
tipično parcelno razdelitvijo, velikost objektov pa| |
|skladna z
razmerji obstoječe zazidave. Upoštevati je treba | |
|gradbeno
linijo, smeri slemena, material, barvo kritine, naklon| |
|strehe ter
razporeditev stavbnih odprtin obstoječe zazidave. | |
|Višina objektov
ne sme presegati višine K+P+M, barva kritine | |
|temna, naklon
strešin pa 40o. | |
|Območje
urejanja PA1/1: objektov ni dovoljeno locirati tako, da| |
|bi bili s čelno
steno obrnjeni proti ravnini Ljubljanskega | |
|barja. Gradnja
ne stanovanjskih kmetijskih stavb ni dovoljena. | |
|Območje
urejanja PA1/2: gradnja ne stanovanjskih kmetijskih | |
|stavb ni
dovoljena. Objekti ob cesti morajo imeti smer slemena | |
|objekta
vzporedno s smerjo ceste. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|DRUGA MERILA IN
POGOJI (IK) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Na jugovzhodnem
robu EUP OP1/3 naj se oblikuje mejice in omejek| |
|z avtohtono
vegetacijo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|DRUGA MERILA IN
POGOJI (ZS) | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|Na območju
vodnega zajetja VD-2/77 je treba dosledno upoštevati| |
|Uredbo o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov | |
|Ljubljanskega
barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. | |
|115/07, 9/08,
65/12), ki zapoveduje, da je na območju zajetja | |
|prepovedana
gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno | |
|oskrbo s pitno
vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje. | |
|Prav tako je
prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko | |
|vplivala na
spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode. | |
|Na območju EUP
BO1/1 ograjevanje zelenih površin ni dovoljeno. | |
|Gradnja
zahtevnih objektov ni dovoljena. Dovoljena je | |
|postavitev
spremljajočega objekta, ki služi tej dejavnosti: | |
|objekt z
okrepčevalnico, garderobo in sanitarijami. | |
|V enoti BO1/22
je dovoljena postavitev spremljajočega objekta z| |
|okrepčevalnico
in sanitarijami. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
V.
PREHODNE DOLOČBE |
95. člen |
(legalizacije objektov) |
Na območju
občine so dopustne legalizacije objektov in spremembe namembnosti,
zgrajenih, prizidanih, nadzidanih ali rekonstruiranih brez ustreznih
dovoljenj s področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka. |
96. člen |
(dokončanje že začetih postopkov) |
Postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se končajo po določbah planskih in izvedbenih aktov Občine
Borovnica, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
97. člen |
(hramba in
vpogled) |
(1) OPN se
v analogni in digitalni obliki hrani in je na vpogled na sedežu Občine
Borovnica in njihovih spletnih straneh. |
(2)
Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti, inšpekcijski
službi in ministrstvu pristojnem za prostor. |
(98. člen |
(nadzor
nad izvajanjem) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
VI. KONČNE
DOLOČBE |
99. člen |
(odstopanja) |
Odstopanja
se dopuščajo le zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in medsebojno
neskladnih podatkov o dejanskem stanju v prostoru, zaradi česar ni bila
možna natančna in dokončna razmejitev nekaterih površin. |
100. člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za
obdobje 1986–1990, ki se nanašajo na območje Občine Borovnica –
dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 108/04), |
– Odlok o
ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 – Borovnica (Uradni list RS,
št. 8/95), |
– Odlok o
splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino
Vrhnika (Uradni list RS, št. 1/95), |
– Odlok o
lokacijskem načrtu sanitarne kanalizacije v naseljih Breg in Pako s
priključkom na obstoječo čistilno napravo (Naš časopis, maj 2002),
|
– Odlok o
spremembi in dopolnitvi ureditvenega načrta vzgojno varstvene
organizacije Antonije Kucler na Vrhniki, Enota Borovnica (Uradni list
RS, št. 86/99), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu – Cukalova štala (Uradni list RS, št. 30/04). |
101. člen |
(veljavni
prostorski izvedbeni akti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski
izvedbeni akti Občine Borovnica: |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja b1-S/4-2 Laze
(Uradni list RS, št. 94/09), |
– Odlok o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovski center Mercator v
Borovnici (Uradni list RS, št. 58/09), |
– Odlok o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del območja B1S/17, Ob
Borovniščici, v Borovnici (Uradni list RS, št. 9/09), |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko
pozidavo Na Plahutah (Uradni list RS, št. 29/08), |
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu (občinski podrobni
prostorski načrt) pokopališča v Borovnici (Uradni list RS, št. 85/07),
|
– Odlok o
občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja B1 R/5 Eohippus
Borovnica (Uradni list RS, št. 11/07), |
– Odlok o
UN za lesnoindustrijski kombinat »Liko« v Borovnici (Uradni list SRS,
št. 13/89) in Odlok o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu za Liko
Vrhnika d.d. v Borovnici (Uradni list RS, št. 51/05), |
– Odlok o
ureditvenem načrtu za območje Fenolit Borovnica (Uradni list RS, št.
75/98), |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja B1S/15 Breg pri
Borovnici (Uradni list RS, št. 80/12). |
102. člen |
(veljavnost OPN Občina Borovnica) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3500-0001/2007-202 |
Borovnica,
dne 23. junija 2014 |
|
Župan
Občine Borovnica
Andrej Ocepek l.r. |
|
|