New Page 2

Številka:

3505-0005/2012

Občina:

Zreče

Organ sprejema:

Občinski svet Občine Zreče

Predlagatelj:

župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik

Zakonska podlaga:

61. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A) je Občinski svet Občine Zreče na podlagi 16. člen Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 - UPB-1, 55/09 in 57/10)

Pripravljalec:

Štefan Posilovič, Janika Ozimič Zorič

Datum:

10.10.2012

Priloge:

(gradivo)
Vabilo na sejo: 15. redna seja Občinskega sveta Občine Zreče
Sprejeti akt:  

Besedilo:

 

 

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A) je Občinski svet Občine Zreče na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 - UPB-1, 55/09 in 57/10) na         redni seji dne    2012 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu SN 1 Zreče v letu 2012

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu SN 1 Zreče v letu 2012 ( Uradni list RS, št. 23/98, 23/00, 72/01, 110/4 in 101/06).

Sestavni del odloka je elaborat št. 06/12-ZN/SP, ki ga je v septembru 2012 izdelal BIRO 2001, Maksimilijana Ozimič Zorič s.p., Slovenska Bistrica.

2. člen

Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu SN 1 Zreče v letu 2012 se nanašajo na merila in pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov in gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na rezervni parceli 1400 k.o. Zreče. Odlok je pripravljen v tekstualni obliki s prilogami in dodatno z grafičnimi delom za objekt na parc. št. 1400 k.o. Zreče.

3. člen

Veljavnemu 4. členu bi na koncu dodali novo alinejo ali oblikovali novi 4.a člen: V skladu z veljavnim predpisom ( Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08) je na obstoječih pozidanih in nepozidanih zemljiških parcelah možno postaviti: Nezahtevne objekte

- za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta oz. senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa,...

- ograje do višine 1,80m

- škarpe in podporni zidovi

- spominsko obeležje in objekti za oglaševanje na javnih površinah

Enostavne objekte

- za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažen pritlični objekt,

- urbana oprema na javnih površinah

Nezahtevni in enostavni objekti so oblikovani podrejeni in skladni z osnovnim objektom.

Pod alinejo A v 4. členu se doda:

- Na rezervni površini stavbno zemljišče parc. št. 1400 k.o. Zreče se zgradi poslovno stanovanjska zgradba.

4. člen

Na koncu 7. člena dodamo novi odstavek z naslednjo vsebino: Gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov izhajajo iz predpisa.

Tlorisni gabarit poslovno stanovanjske zgradbe je pravokotne podolgovate oblike, v eni etaži s do 150m2 ali po potrebi manjše in bo določen v pGd s toleranco ±1.0m v razpoložljivih smereh, ob zagotovitvi predpisanih odmikov od ceste in sosedov.

5. člen

Na koncu 8. člena dodamo novi odstavek z naslednjo vsebino: Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov

Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 2m (napušč oz. najbolj izpostavljeni del objekta). Če je odmik nezahtevnega in enostavnega objekta manjši od 2m, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.

Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30m, če je odmik manjši oz. je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oz. lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,0m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oz. lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika Zakoličbeni elemeni poslovno stanovanjskega objekta so razvidni iz situacije.

6. člen

Na koncu 9. člena dodamo novi odstavek z naslednjo vsebino: Etažnost in višina nezahtevnihin enostavnih objektov izhajajo iz predpisa. Etažnost poslovno stanovanjskega objekta je lahko K + P + M, garaža P.

7. člen

Na koncu 11. člena dodamo novi odstavek z naslednjo vsebino:

Poslovno stanovanjski objekt na 1400 k.o. Zreče je sodobno arhitekturno oblikovan, ob upoštevanju tradicionalnih elementov in oblikovanj značilnih za to področje, s streho simetrično dvokapnico naklona 350 - 450. Kritina na strehi je opečne strukture in temne barve. Garaža >30m2 za osebni avtomobil je lahko grajena v prizidku ali kot samostojni objekt, oblikovno podrejena osnovni zgradbi. Streha nad garažo je lahko tudi ravna ali z minimalnim naklonom, zakrita za masko.

Nezahtevni in enostavni objekti se oblikovno podredijo stanovanjskemu ( osnovnemu) objektu.

8. člen

12. člen se dopolni:

Na novo zemljiško parcelo 1400 k.o. Zreče bo izdelan cestni priključek.

9. člen

Dopolni se 16. člen:

Zreče morajo biti objekti priključeni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja. Dokler ne bo zgrajena centralna čistilna naprava in kanalizacijsko omrežje, morajo biti odpadne vode speljane v malo komunalno čistilno napravo ali greznico brez iztoka. Z dnem, ko bo začela obratovati centralna čistilna naprava in bo zgrajeno novo kanalizacijsko omrežje (ločen sistem), mora investitor urediti potrebne prevezave kanalizacijskega sistema, kot bo zahteval upravljavec komunalne čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Zreče ( Uradni list RS št. 75/2010).

Vode od padavin in ostale izvore vod je potrebno odvajati na ustrezen način. Neobremenjene meteorne vode iz streh se odvajajo skupaj s predhodno očiščenimi meteornimi vodami iz utrjenih površin v obstoječo kanalizacijo, ki poteka po sosednji severni parceli.

10. člen

Dopolni se 17. člen z novim odstavkom

Vodovod je napeljan v ulici, kamor je možno izvesti priključek za objekt na 1400 k.o. Zreče.

11. člen

18. člen se dopolni z odstavkom:

Za napajanje objekta z električno energijo v skladu z 71. Členom Energetskega zakona si bo moral investitor pred izdajo soglasij k projektnim rešitvam in izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti soglasje za priključitev za objekt. Priključna moč predvidene poslovno stanovanjske zgradbe bo 17 kW. Nezahtevni in enostavni objekti ne bodo priključeni na elektro omrežje.

12. člen

19. člen se dopolni z odstavkom:

Na območju obravnave poteka srednjetlačno (0,5 bar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina v upravljanju Mestni plinovodi Koper d.o.o. Distribucija plina PE Žalec.

Predvideni novi objekt se lahko priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, cev PEHD 0 125 mm, ki poteka po sredini cestišča mimo predmetne parcele. Za izdelavo priključnega plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca in lastnika cestišča.

Odjemno mesto se izdela cca 1m na parcelo naročnika, obvezno izven eventualne ograje. INOX omarica se postavi na tipski betonski temelj, v omarico se montira požarna pipa 1col regulator tlaka (1bar/20mbar) in plinomer G4. Odjemno mesto izdela sistemski operater omrežja in mora biti operaterju vedno dostopno.

Za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode se predvidi energent zemeljski plin v povezavi s toplotno črpalko ob upoštevanju energetsko varčne gradnje oz. drugi alternativni obnovljivi vir energije.

13. člen

21. člen se dopolni:

Na območju predvidenega posega je izgrajen razvod kabelsko razdelilnega sistema KRS. V primeru priključitve na omrežje KRS za izvedbo dovodov signala TV in radijskih programov ter interneta in IP telefonije za novi objekt, ja potrebno izvesti koaksialni razvod od obstoječe omarice KRS. V postopku izdelave PGD si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektno dokumentacijo, v primeru priključitve na omrežje KRS, pa še soglasje za priključitev.

14. člen

23. člen se dopolni z novim odstavkom:

Obvezno je ločeno zbiranje odpadkov. Koncesionar - izvajalec storitve ravnanja z odpadki - pobira komunalne odpadke s klasifikacijsko številko: 15 01 - embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek; 17 - gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov ( vključno z izkopano zemljino); 30 - komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. Koncesionar zagotovi tipske posode, ki jih da investitorju v uporabo. Pred začetkom uporabe objekta sklene izvajalec storitev z investitorjem pogodbo o izvajanju storitev - ravnanje z odpadki.

15. člen

24. člen se dopolni z novima odstavkoma

 (potresna varnost)

Objekta se nahajata na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša

0,125g.

(varstvo pred požarom)

V skladu z 22. In 23. členom ZVPoz ( Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

16. člen

27. člen se dopolni s smernicami ARSO:

1- V Odloku o sprem. In dop. Odloka o ZN SN 1 Zreče je obdelana in prikazana zunanja
ureditev z dispozicijo objektov, ureditev okolice in vsa obstoječa in nova komunalna
infrastruktura,

- Predvidena je rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda, začasno v greznico brez iztoka oz. MKČN. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema se izvede prevezava.

2. Kanalizacijski sistem je v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na javni komunalni čistilni napravi, če le-ta obstaja.

3. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ( Uradni list RS, št. 88/11), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ( Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) in, v primeru izvedbe male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav ( Uradni list RS, št. 98/07 in

30/10).

4 Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na štiri leta, ali odvoz blata iz nepretočne greznice je v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ( Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav ( Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10), zagotovljen z uporabo storitev javne službe.

5. Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ( Uradni list RS, št. 88/11) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.

6. Odvod meteornih vod je v javno kanalizacijo. Hipni odtok padavinskih vod iz urbanih površin je možno zmanjšati z zadrževanjem vode v zadrževalnem bazenu - rezervoar deževnice, na zelenicah, ...

7. Predvideni objekt leži v območju zaznavnih erozijskih procesov, zato je potrebno izdelati geomehansko poročilo in v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor.

8. V skladu z 49.b členom ZGO-1 si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

17. člen

28. člen se dopolni s smernicami Zavoda za gozdove Slovenije v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi:

Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na gozdnem robu

- Nezahtevne in enostavne objekte na gozdnem robu ali na gozdnih površinah je dovoljeno graditi tako, da se ne poslabšajo razmere za gospodarjenje z gozdovi. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, ki jih določi služba, pristojna za gozdarstvo. Za vsak načrtovan objekt se presodi njegov vpliv na preostale gozdne površine ( vpliv na fiziološko stanje gozdnega drevja na sosednjih površinah, potencialna ogroženost objekta), vpliv na sposobnost gozdne površine za zagotavljanje funkcij gozda ( omejevanje dostopa, estetska ustreznost objekta) ter vpliv na gospodarjenje z gozdovi ( dostopnost do gozda, nadstroški pri gospodarjenju z gozdovi zaradi prilagojenega gospodarjenja):

- Zaradi postavljanja omilitvenih pogojev predlagamo presojo služb, pristojne za gozdarstvo tudi za nezahtevne in enostavne objekte, ki so načrtovani na odmiku, manjšem od ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja na posamezni lokaciji. Glede na poznavanje terena in stanje gozdov ocenjujemo, da dosega sestojna višina cca. 30 m. Upoštevanje omilitvenih ukrepov je v takšnih primerih potrebno zaradi zmanjševanja ali preprečevanja možnih škodljivih pojavov ob nenadzorovanem podiranju gozdnega drevja ali lomljenju delov krošenj robnega drevja.

- Ograjevanje parcel je glede na razporeditev stavbišč sprejemljivo, vendar ja na gozdnem robu potrebno ohranjati možnost dostopa do gozda. Glede na konfiguracijo terena jugovzhodno od obravnavanega območja dostopnost sicer ni problematična iz notranjosti gozda, pojavlja pa se lahko problem v primeru podiranja robnega drevja. V kolikor je možno, naj se ograje ali škarpe postavljajo vsaj 2 m od robnega gozdnega drevja, pri čemer se upošteva obstoječ gozdni rob.

- Pri postavitvi ograje ali škarpe ob robu gozdnega drevja je potrebno upoštevati pogoje varovanja koreninskih sistemov. Praviloma naj se z gradnjo ne posega v koreninske sisteme robnih dreves vsaj v pasu dva metra od koreninčnikov stoječega gozdnega drevja. Prav tako ni primerno prekinjanje primarnih korenin zaradi izgradnje ograje in škarpe ob gozdnem robu ( poslabšano fiziološko stanje drevja, poslabšana stabilnost drevja, ...).

- Ograjevanje površin, na katerih je dejanska raba gozdno zemljišče, ni dovoljeno. V kolikor je namenska planska raba takšne površine stavbno zemljišče, je ograjevanje možno v okviru funkcionalnih površin, pri čemer se takšna površina s soglasjem službe, pristojne za gozdarstvo, izvzame iz gozdnih površin glede na dejansko rabo.

- Umestitev objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ali urbane opreme na javnih površinah, ki mejijo na gozdne površine, mora biti izvedena tako, da ne bo možnosti poškodb zaradi vpliva gozdnega drevja ( nihajoče in padajoče veje) oziroma gospodarjenja z gozdovi ( sečnja, izvlek lesa). V kolikor so takšni objekti na lokacijah, kjer so iztekališča gozdnih vlak, so možne samo montažne izvedbe objektov te vrste. Tako se lahko po potrebi tudi začasno odstranijo, s čemer se prepreči negativni vpliv nanje zaradi gospodarjenja z gozdovi.

Gradnja poslovno stanovanjskega objekta na 1400 k.o. Zreče

- Posek drevja in odstranitev gozdne zarasti v celoti sta možna samo na območju stavbnega zemljišča. Ker pa je v okolici načrtovanega objekta večnamenski lesnoproizvodni gozd z naslednjimi izrazito poudarjenimi funkcijami: klimatska na 1. stopnji poudarjenosti, rekreacijska, poučna, higiensko - zdravstvena, estetska funkcija in funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin, vse na 2. stopnji poudarjenosti, je potrebno sosednje gozdne površine v kar največji možni meri ohraniti. V ta namen se ob evidentiranju drevja za posek na parceli 1400 k.o. Zreče, izvede tudi pregled fiziološkega stanja drevja na parceli 1401 k.o. Zreče in sicer severovzhodno in jugovzhodno od načrtovanega objekta ter za odstranitev označi posamično oslabelo in za objekt potencialno nevarno drevje. Popoln posek vsega drevja na parceli 1401 k.o. Zreče zaradi pomena gozda na tem predelu ni sprejemljiv.

- Pas gozdnega drevja na parceli 1401 k.o. Zreče, ki je zajet v območje stavbnih zemljišč, ne bo imel več sestojnega značaja. V tem pasu poteka tudi kanalizacija. Zato predlagamo, da se gozdno drevje v območju stavbnih zemljišč na parceli 1401 k.o. Zreče prav tako odstrani. Sprejemljivo je puščanje drevja ob severnem vogalu parcele 1400 k.o. Zreče v primeru, ko ne bo posegov vsaj 3 metre od koreničnika stoječega drevja.

- V primeru izdelave nasipa zaradi premostitve terenskih razlik, je potrebno nasipno brežino oblikovati v takšnem nagibu, da ne bodo obsuti koreničniki robnega drevja na sosednji površini, ki ostaja poraščena z gozdnim drevjem.

- Zaradi boljše stabilnosti gozdnega drevja priporočamo oblikovanje postopnega prehoda v nov gozdni rob. Prehod se izdela z dosaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja, ki jo je možno vključiti tudi v funkcionalne ureditve okolice objekta.

- Ureditev odvoda meteornih vod s strešin in povoznih površin naj se izdela praviloma v obstoječe odvodnike meteornih vod. V primeru, da so speljani na gozdne površine, je potrebno poskrbeti za razpršitev vod po površini.

- Priključek na javno prometnico, potekajočo JZ od načrtovanega objekta, je potrebno izdelati tako, da ne bodo poslabšani pogoji za uporabo javne prometnice.

- Pri izvedbi ograje okrog načrtovanega objekta na južni strani obravnavanega območja je potrebno zagotoviti preglednost na javni prometnici.

Pri izdelavi PGD in tehnični izvedbi posega v prostor je potrebno upoštevati projektne pogoje

službe pristojne za gospodarjenje z gozdovi.

Ukrepi za zmanjšanje vpliva na gospodarjenje z gozdom:

- Z omilitvenimi ukrepi je potrebno pojave kar najbolj zmanjšati. Neustrezna umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor povzroča fiziološko pešanje robnega drevja in zahteve po poseku zaradi potencialnega ali dejanskega ogrožanja objekta. Z lokacijo objektov ne sme biti omejen dostop do gozda, prekinjene obstoječe rekreativne in sprehajalne poti, omejitev dostopa ali prekinitev spravilnih poti, zmanjšanje možnosti za začasno deponiranje lesa ob gozdnem robu. Ob izrednih dogodkih (vetrolom, snegolom) pa neustrezno umeščeni objekti predstavljajo omejitev ter poslabšanje pogojev za sanacijo.

- Gradnja ob gozdnem robu ( posebej temeljenje linijskih objektov - škarpe in ograje - in poseg v koreninski sistem dreves), naj se omeji in prilagodi tako, da se negativni vplivi na gozd, zagotavljanje funkcij gozdov in gospodarjenje z gozdovi v kar največji meri zmanjšajo.

- Pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov na robu gozda je potrebno zagotoviti prehode za prostoživeče živali in prehode za prebivalstvo, kar je potrebno upoštevati pri ograjevanju.

- Nezahtevni in enostavni objekti na gozdnem robu na lokaciji, kjer se izvaja začasna deponija lesa ob izvozu lesa, morajo biti montažne izvedbe ( začasna odstranitev), v izogib možnim poškodbam ob izvajanju gozdne proizvodnje.

18. člen

(veljavnost odloka)

Ob sprejetju navedenega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o zazidalnem načrtu 1 Zreče v letu 2012 ( Uradni list RS, št. 23/98, 23/00, 72/01, 110/4 in 101/06), ki se nanašajo na obravnavano območje.

19. člen

Odlok s prilogami je stalno na vpogled na Občinski upravi Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice.

20. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

21. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Številka:          

Datum:            

Župan Občine Zreče

mag. Boris Podvršnik