Na podlagi 24., 27.,
29., 31., 33., 43. in 73. člena
Zakona o urejanju prostora
(Ur.l. RS, št. 110/02, 08/03 – popravek in 58/03-ZZK-1), 7. in 16. člena
Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02 in
4/03) in
Programa priprave lokacijskega načrta za območje urejanja z oznako
L5/1-glavna cesta GII-104 Kranj – Moste (odsek ob letališču)
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 06/02) je Občinski
svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 17 redni seji dne 13. 07.
2005 sprejel |
O D L O K |
O LOKACIJSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE UREJANJA Z OZNAKO |
L5/1-GLAVNA CESTA GII-104
KRANJ – MOSTE |
(ODSEK OB LETALIŠČU) |
|
I.
SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet in podlaga
za lokacijski načrt) |
S tem odlokom se, ob
upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 za območje občine Cerklje na
Gorenjskem ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega
plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Cerklje na
Gorenjskem – v nadaljevanju Prostorske sestavine dolgoročnega in
družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 06/02), sprejme lokacijski načrt za območje
urejanja z oznako L5/1 – glavna cesta GII – 104 Kranj – Moste (odsek ob
letališču) – v nadaljnem besedilu: lokacijski načrt. Lokacijski načrt je
izdelal UB, Urbanistični biro, družba za urejanje okolja d.o.o. iz
Kamnika pod številko projekta 01/2004 v aprilu 2004 in ga dopolnil v
novembru 2004. Poročilo o vplivih na okolje je v sklopu lokacijskega
načrta izdelal E-NET d.o.o., Kajuhova 17, 1000 Ljubljana pod št.
projekta 213304 v maju 2003 in ga v juniju 2004 ustrezno dopolnil. |
2. člen |
(vsebina in namen
lokacijskega načrta) |
Lokacijski načrt
določa mejo oziroma obseg območja urejanja, funkcijo oziroma namembnost
območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav,
merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
objektov, naprav in ureditev, merila in pogoje za prometno urejanje,
komunalno infrastrukturno urejanje in opremljanje območja, rešitve in
ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave ter trajnostne rabe
naravnih dobrin, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev,
lastnikov in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem tega
odloka. |
|
3. člen |
(sestava lokacijskega
načrta) |
Lokacijski načrt je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
(1) Tekstualni del
lokacijskega načrta sestavljajo: |
(1.1.) odlok o
lokacijskem načrtu |
(1.2.) priloge
lokacijskega načrta: |
-
povzetek za
javnost; |
-
izvleček iz
strateškega prostorskega akta (prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem), ki se nanaša na
obravnavano prostorsko ureditev prometnice; |
-
obrazložitev
in utemeljitev lokacijskega načrta z naslednjo podrobnejšo vsebino: |
o
funkcija
območja urejanja z oznako L5/1; |
o
prometno
tehnična rešitev; |
o
ureditev
komunalno energetske infrastrukture; |
o
prostorske
ureditve po posameznih območjih; |
o
ocena
stroškov; |
o
etape
izvajanja lokacijskega načrta in |
o
seznam parcel
v območju lokacijskega načrta; |
-
strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta; |
-
seznam parcel
v območju lokacijskega načrta; |
-
razpoložljiv
zemljiškoknjižni seznam lastnikov; |
-
smernice
(pogoji) in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora; |
-
poročilo o
vplivih na okolje; |
-
spis postopka
priprave in sprejemanja lokacijskega načrta; |
-
stališča do
pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave lokacijskega
načrta. |
|
(2) Grafični del
lokacijskega načrta sestavljajo: |
(2.1.) povzetek
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Cerklje na
Gorenjskem v merilu 1:10000 in 1:5000. |
(2.2.) lokacijski
načrt v ožjem pomenu z naslednjo podrobnejšo vsebino: |
-
umestitev
načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske
ureditve s sosednjimi območji v merilu 1:5000; |
-
ureditveno
območje lokacijskega načrta v merilu 1:1000; |
-
načrt
parcelacije s podobmočji v merilu 1:1000; |
-
zasnova
projektnih rešitev prometne infrastrukture v merilu 1:1000; |
-
zasnova
projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture območja v merilu 1:1000; |
-
karakteristični prečni profil v merilu 1:100; |
-
vzdolžni
profil v merilu 1:1000/100; |
-
etapnost
izvedbe v merilu 1:1000; |
-
rešitve in
ukrepi varovanja okolja in ohranjanja naravne dediščine ter trajnostne
rabe naravnih dobrin v merilu 1:1000; |
-
rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v
merilu 1:1000 in |
-
tehnični
elementi za zakoličenje gradbenih parcel in cestnega telesa v merilu
1:1000; |
|
|
II.
OBSEG OBMOČJA UREJANJA |
|
4. člen |
(ureditveno območje
lokacijskega načrta) |
Ureditveno območje
lokacijskega načrta skladno Prostorskim sestavinam dolgoročnega in
družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem obsega površine deviacije
obstoječe glavne ceste GII-104 na odseku ob letališču Brnik v delu od
meje z občino Šenčur na zahodni strani do rekonstruiranega krožišča
glavne ceste s cesto proti Zgornjemu Brniku in vrnitvi glavne ceste na
obstoječo traso vzhodno od krožišča. |
|
Ureditveno območje
lokacijskega načrta obsega dele zemljišč naslednjih parcelnih številk
opredeljenih po katastrskih občinah: |
|
(1)
katastrska
občina Velesovo: 1700, 1701, 1742, 1699, 1697, 1640, 1639/2, 1639/1,
1638, 1626, 1643, 1644/2, 1608, 1609, 1607/1, 1607/2, 1607/3, 1607/4,
1749, 1636, 1637, 1628 in 1648; |
(2)
katastrska
občina Cerklje: 1156, 1158, 1155, 1292, 1161, 1162, 1154, 1150, 1149,
1147, 1293, 1149, 1148, 1294, 1145, 1144, 1143, 1141, 1140, 1137, 1136,
1133, 1132, 1129, 1126, 1124, 1125, 1151, 1152, 1153, 1157, 1160; |
(3)
katastrska
občina Zg. Brnik: 691/2, 691/1,903, 906/4, 690, 693, 692,724/1, 725,
726, 727, 732, 731, 736, 740, 972/1, 1330, 971, 970, 969, 967, 966, 965,
964, 963, 955, 1321, 923, 921, 922, 1329, 979/2, 980/2, 981, 982/1, 984,
985, 986, 990, 992, 913, 914, 917, 1331/1, 912, 915, 916, 918, 919, 920,
1319, 1317, 698/1, 698/3, 699, 702, 978/2, 975/1, 968, 905, 977/2, 904,
728/2, 989, 976/1, 988/2, 907, 911/1, 911/2. |
|
Površina ureditvenega
območja v občini Cerklje na Gorenjskem znaša 89780 m2.
Površina posegov izven ureditvenega območja v občini Šenčur (zgolj
rekonstrukcija) znaša 6670 m2. Površina celotnega
ureditvenega območja v obeh občinah skupaj pa znaša 96450 m2. |
|
5. člen |
(območje posegov
izven ureditvenega območja lokacijskega načrta) |
Poleg ureditvenega
območja lokacijskega načrta opredeljenega v predhodnem členu tega odloka
se s tem odlokom ureja tudi območja prestavitev, novogradenj,
rekonstrukcij komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture, cestnih priključkov in rekultivacij opuščene prometne
infrastrukture, ki jih zahteva gradnja deviacije glavne ceste po tem
lokacijskem načrtu. Del območja posegov s tem lokacijskim načrtom se
nahaja tudi v občini Šenčur. Zajema sledeče dele zemljišč parc. št.
katastrske občine Luže: 1123, 1122, 1121, 1120, 1146/1, 1210 in 1207.
Posegi, ki predstavljajo vplivno območje lokacijskega načrta so razvidni
iz grafičnega dela lokacijskega načrta. |
|
|
III. NAMEMBNOST
OBMOČJA IN UMESTITEV NAČRTOVANE |
UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
(namembnost območja
lokacijskega načrta) |
Ureditveno območje
lokacijskega načrta je namenjeno izgradnji deviacije glavne ceste s
priključki in se po namenu deli na: |
|
(1)
območje
izključne rabe ceste s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije
cest in poti, krožišča, priključki in kolesarske poti); |
(2)
območje
ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč; |
(3)
območje
ureditev navezav in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav in |
(4)
območje
okoljevarstvenih ukrepov. |
|
7. člen |
(umestitev načrtovane
ureditve v prostor) |
Umestitev
načrtovanega poteka glavne ceste na odseku ob letališču sledi planskim
usmeritvam in poteka ob severnem robu novonačrtovanega območja Ob
letališču. Določa se troje krožišč pri čemer je prvo, zahodno, namenjeno
glavnemu uvozu na potniški terminal letališča (južni krak) in prometnici
iz smeri Praprotne police (severni krak). Drugo, srednje krožišče, je
namenjeno uvozu na tovorni terminal, objektom tehnično remontne baze
Adria Airways, ostalim objektom spremljajoče dejavnosti letališča (južni
krak) in glavni prometni navezavi na občinsko središče Cerklje na
Gorenjskem (severni krak), vzhodno, tretje krožišče pa je namenjeno
servisiranju poslovno ekonomske cone vzhodnega dela območja ob letališču
(južni krak) in z delno izvedeno deviacijo obstoječe prometnice tudi
neposredni prometni povezavi z Zgornjim Brnikom (severovzhodni krak). |
|
Ureditveno območje se
deli na več funkcionalnih celot in sicer: |
|
(1)
FCI 1,
funkcionalno celoto vzhodnega dela, ki vključuje vzhodno krožišče s
priključki prometnice iz smeri Zgornji Brnik in poslovno ekonomske cone; |
(2)
FCI 2,
funkcionalno celoto poteka ceste med vzhodnim in srednjim krožiščem s
kolesarsko potjo, deviacijama poljskih poti ter priključkoma za
bencinska servisa s spremljajočimi poslovnimi objekti severno in južno
ob prometnici; |
(3)
FCI3,
funkcionalno celoto srednjega krožišča s priključki iz smeri Cerkelj na
Gorenjskem in sekundarnim uvozom v območje letališča; |
(4)
FCI 4,
funkcionalno celoto poteka ceste med srednjim in zahodnim krožiščem s
kolesarsko potjo in deviacijo gozdne poti; |
(5)
FCI 5,
funkcionalno celoto glavnega, zahodnega krožišča z glavnim uvozom na
potniški terminal letališča in priključkom iz smeri Praprotne police; |
(6)
FCI 6,
funkcionalno celoto poteka ceste med zahodnim krožiščem in občinsko mejo
na zahodu, z deviacijo gozdne poti na severu; |
(7)
FCI 7,
funkcionalno celoto rekonstrukcije obstoječe prometnice od meje občine
do vrnitve na obstoječo traso glavne ceste in |
(8)
FCI 8,
funkcionalno celoto deviacije obstoječe prometnice iz smeri Cerkelj na
Gorenjskem na odseku od priključka na srednje krožišče do vrnitve na
obstoječo traso na severu. |
|
|
IV. MERILA IN
POGOJI ZA PROMETNO – TEHNIČNO UREJANJE OBMOČJA |
|
8. člen |
(osnovni tehnični
elementi) |
(1)
Prestavljena
glavna cesta Kranj – Moste na odseku ob letališču (v nadaljevanju:
glavna cesta) je načrtovana kot glavna cesta drugega reda (GII). Skupna
okvirna dolžina prestavljenega odseka glavne ceste je 2,400 m. |
(2)
Glavna cesta
se izvede kot dvopasovnica s troje štirikrakih krožišč. Ob njej se
določa kolesarska pot, več deviacij gozdnih in poljskih poti ter dvoje
priključkov bencinskih servisov (v severnem delu tudi poslovni
kompleks). Trasa glavne ceste upošteva načrtovano širitev letališkega
kompleksa, obletaliških programov in poslovno ekonomsko cono ter
dolgoročno načrtovano območje stavbnih zemljišč severozahodno od
zahodnega krožišča. Glavna cesta predstavlja avtocestnemu koridorju
deloma vzporedno državno cestno omrežje, preko katerega se poleg
lokalnega prometa odvija tudi del tranzitnega prometa med Štajersko in
Gorenjsko. |
(3)
Vertikalni in
horizontalni elementi glavne ceste so načrtovani z upoštevanjem računske
hitrosti 90 km/h z omejitvami na območjih nivojskih krožišč. Na glavni
trasi se določajo večji horizontalni elementi od minimalno dopustnih
(Rmin uporabljeni 750 m, Rmin dopustni 450 m), na prečni deviaciji ceste
v Cerklje uporabljeni elementi omogočajo vozno hitrost 70 km/h (Rmin
upor 300 m, Rmin dop 180 m) oziroma v približevanju križišču do 40 km/h
(R upor 150 m). |
(4)
Osnovni
tehnični elementi glavne ceste se določajo za potek glavne trase,
kolesarsko pot, troje krožišč, deviaciji priključnih cest v Cerklje na
Gorenjskem in Zgornji Brnik. |
|
(4.1) Glavna trasa se
na začetnem odseku nadaljuje v premem poteku obstoječe ceste iz smeri
Šenčurja in tako oddalji od današnjega poteka, ki je na tem mestu v
krajši krivini. Z krožno krivino polmera 750 m in obojestranskima
prehodnicama se nova cesta od obstoječega cestnega koridorja še v večji
meri odmakne, nato pa v nadaljevanju s krivino polmera 750 m in
obojestranskima prehodnicama usmeri v letališčnem kompleksu (letališki
stezi) vzporedni potek. Nova trase se na najbolj oddaljenem mestu
oddalji za 400 m od obstoječe ceste. |
|
Iz letališki stezi
vzporednemu poteku se v nadaljevanju (izza novega križišča s cesto proti
letališču in cesto v Cerklje) s krožno krivino polmera 800 m, približuje
obstoječi cesti v smeri proti Spodnjemu Brniku. Pri tem se navezuje na
obstoječe križišče za smer proti Zgornjemu Brniku; v območju tega
križišča se trasa v krožni krivini polmera 800 m usmeri s prehodnicama
dolžine 65 – 70 m v nasprotnosmerno desno krivino polmera 750 m, v
kateri poteka obstoječa cesta v nadaljevanju proti Spodnjemu Brniku. |
|
(4.2.) Načrtovana
kolesarska pot spremlja novo cesto vzdolž severnega roba na osnem odmiku
11,0 m, kar omogoča ureditev vmesnega odvodno-ponikovalnega jarka s
položnimi brežinami. |
|
V lokacijskem načrtu
se določa obravnavana kolesarska pot na območju prestavitve glavne
ceste. V primeru sočasne gradnje kolesarske poti bo potrebno vključiti
še manjkajoči del poti v smeri proti obstoječi poti v Šenčur na dolžini
350 m, kjer se lahko pot nadaljuje po lokalni poti proti Šenčurju, in
okoli 80 m dolgem odseku na območju vzhodnega križišča letališča v smeri
proti Spodnjemu Brniku. |
|
(4.3.) Z lokacijskim
načrtom se določa tudi priključek lokalne ceste iz smeri Cerkelj na
Gorenjskem. Priključek se določa v srednjem krožišču. Potrebno je
urediti okoli 440 m dolgo deviacijo te ceste, ki se z območja krožnega
križišča v krivini polmera 150 m usmeri proti koridorju obstoječe ceste,
na katerega se naveže v krivini polmera 300 m. Srednje krožišče je tako
namenjeno sekundarnemu uvozu na letališče ter glavnemu priključku
Cerkelj na Gorenjskem z zaledjem za katere obravnavno krožišče
predstavlja najkrajšo povezavo z glavno cesto in posledično avtocesto. |
|
(4.4.) Za potrebe
priključka glavnega terminala državnega letališča na glavno cesto
GII-104 se določa zahodno krožišče, ki hkrati omogoča priključevanje
lokalne ceste iz smeri Praprotne police. |
|
(4.5.) Priključek
lokalne ceste iz smeri Zgornjega Brnika ter priključek poslovno
ekonomske cone Brnik opredeljujeta lokacijo vzhodnega krožišča, ki
predstavlja rekonstrukcijo obstoječega križišča. |
(4.6.) Potek
novodoločene trase glavne ceste mimo letališča opredeljuje tudi
deviacije obstoječih prometnic ob vseh treh krožiščih ter deviacije
gozdnih in poljskih poti. |
|
9 .člen |
(niveletni potek)
|
|
(1.) |
Ravninski
teren, po katerem poteka načrtovana glavna cesta, leži v blagem
padcu v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Niveletni potek
se določa v skladu z idejnim projektom.
Iz poteka
obstoječe ceste iz smeri Šenčurja v padcu 0,481% do km 0 + 80 se
padec v nadaljevanju zmanjša na 0,190% do krožnega križišča 1 v
km 0 + 700. Na krožno križišče se navezuje z vzdolžnim nagibom
1,5%, ki odgovarja prečnemu nagibu vozišča v samem krožnem
križišču. Krožno križišče bo urejeno v horizontalni ravnini.
Izza krožnega križišča se niveletni padec 0,19% nadaljuje do km
1 + 000, kjer se v nadaljevanju poveča na 1,141% vse do krožnega
križišča 2 v km 1 + 400. Pred navezavo v omenjeno krožno
križišče preide niveletni potek na kratkem odseku v vzpon 1,5%,
ki odgovarja prečnemu nagibu vozišča v krožnem križišču. Krožno
križišče 2, ki bo urejeno v horizontalni ravnini, zapusti z
1,66% padcem do km 1 + 720, kjer se padec obvoznice zmanjša na
0,37% do km 2 + 120, kjer se ponovno poveča na0,80%. Pred
krožnim križiščem 3, ki bo urejeno v horizontalni ravnini,
preide niveletni potek na kratkem odseku v vzpon 1,5%, ki
odgovarja prečnemu nagibu krožnega križišča. Krožno križišče 3
niveletni potek zapusti z 1,5% padcem, ki se v km 2,3+20 zmanjša
na 0,17% padec obstoječe ceste v nadaljevanju poteka proti
Spodnjemu Brniku.
|
|
|
(2.) |
Polmeri
vertikalnih zaokrožitev:
-
konkavna v km 0 +
080 R 55.000
m,
-
konkavna pred križiščem
K1 1.000 m,
-
konkavna izza križišča
K1 2.000 m,
-
konveksna v km 1 + 000
R 40.000 m,
-
konkavna pred križiščem
K2 R 1.000 m,
-
konkavna v km 1 +
720 R 25.000
m,
-
konveksna km 2 +
120 R 25.000
m,
-
konkavna pred križiščem
K3 R 1.500 m,
-
konkavna izza križišča
K3 R 3.000 m. |
|
|
(3.) |
Niveletni
potek kolesarske steze načeloma spremlja niveletni potek glavne
ceste, pri čemer se terenu prilagaja na krajših odsekih v
primerjavi z glavno cesto.
Na začetnem
delu do km 0,0 + 55 poteka v horizontali, sledi padec 0,670 % do
km 0,0 + 60, padec 0,195 % na daljšem odseku do km 0,5 + 096,
vzpon 0,239 % do km 0,7 + 00, ponovno padec 0,817 % do km 0,7 +
98, vzpon 0,082 % do 0,9 + 20, padec 1,069 % do km 1,0 + 41,
padec 0,123 % do km 1,1 + 63, padec 1,368 % do km 1,2 + 65,
padec 1,846 % do km 1,3 + 25, padec 1,204 na območju krožnega
križišča, padec 0,549 % do km 1,4 + 85, padec 1,189 % do km 1,7
+ 50, padec 2,399 % do km 1,8 + 04, padec 0,095 % do km 1,9 + 62
in na zadnjem odseku padec 0,396 do km 2,2 + 06.
Uporabljeni
polmeri vertikalnih zaokrožitev na območju lomov nivelete so
razmeroma veliki v razponu od 4.000 do 10.000 m. |
|
|
10. člen |
(normalni prečni
prerezi) |
|
(1.) Na trasi glavne
ceste (funkcionalne celote FC I2, FC I4 in FC I6)je določen normalni
prečni prerez (v nadaljevanju NPP), skupne širine 9,50 m. |
|
Dvopasovni
profil glavne ceste sestavljajo: |
-
vozna pasova širine po 3,25 m |
2 x 3,25 |
6,50 m |
-
robna pasova širine po 0,30 m |
2 x 0,30 |
0,60 m |
-
bankina širine 1,20 m |
1 x 1,20 |
1,20 m |
-
koritnica širine 0,50 m (na spodnjem robu) |
1 x 0,50 |
0,50 m |
-
berma ob koritnici širine 0,70 m |
1 x 0,70 |
0,70 m |
skupaj NPP |
9,50 m |
|
Prečni nagib vozišča
glavne ceste je enostranski 2,5%, višjeležeča bankina ima nagib 4%.
|
|
(2.) Ob severni
strani glavni cesti na odmiku 4,75 m sledi kolesarska pot NPP 3,00 m, ki
obsega 2,50 m široko dvosmerno vozišče z obojestranskoima bankinama
širine po 0,25 m. |
|
Kolesarska pot ima
enostranski nagib 2,5%, nagib bankin je 4%. |
|
(3.) Glavni uvoz na
potniški terminal letališča na zahodnem krožišču (FC I5) ima z ločilnim
sredinskim pasom širine 3,50 m, ločeni smerni vozišči, širina smernih
vozišč je po 5,0 m. Stranski zelenici ločujeta smerni vozišči od
kolesarskih poti, ki sta od križišča 1 speljani proti letališkemu
območju. |
|
Na severni strani
križišča se v krožno križišče priključuje deviacija lokalne poti proti
Praprotni Polici. Vozišče je v območju priključevanja načrtovano s
širino vozišča 2 x 2,75 = 5,50 m, v nadaljevanju pa se vozišče zoži na 4
m široko obstoječe asfaltno vozišče. Širina bankin je po 1,0 m.
|
|
(4.) Sekundarni uvoz
2 letališča Ljubljana v sredinskem krožišču (FC I3)ima enako širino
vozišča in robnih pasov kakor glavna cesta (2 x 3,25 m + 2 x 0,30 m),
razširjena bankina širine 2,0 m pa ločuje obojestranski enosmerni
kolesarski poti širine po 2,0 m. Na nižjem robu bankino nadomešča
koritnica širine 0,50 m z bermo širine 0,70 m. |
|
Prečni nagib vozišča
in kolesarskih poti je enostranski 2,5%, bankin pa 4%. |
|
Cesta v Cerklje na
obravnavanem odseku obsega dvosmerno vozišče širine 2 x 2,75 m z robnima
pasovoma širine po 0,20 m. Bankini imata širino po 1,00 m. |
|
Prečni nagibi vozišča
so enaki določenim pri glavni cesti. |
(5.) V vzhodno krožno
križišče (FC I1) priključeni prečni cesti – deviacija ceste v Zgornji
Brnik na severu in priključna cesta poslovno ekonomske cone na jugu sta
v odloku obravnavani le v neposrednem območju križišča. |
|
Širina vozišča je 2 x
2,75 + 2 x 0,20 = 5,90 m pri cesti v Zgornji Brnik in 2 x 3,50 + 2 x
0,25 = 7,50 m pri priključni cesti poslovno obrtne cone. Vozišči
zaključujeta bankini širine po 1,0 m. Podrobnejša uredite obeh cest bo
opredelila zasnova ureditve notranjega cestnega omrežja na območju
poslovno ekonomske cone na jugu in program urejanja lokalne ceste proti
Zgornjem Brniku. |
|
11. člen |
(krožišča) |
(1.) Na glavni cesti
se določa troje krožišč in sicer glavno, zahodno (FC I5), sekundarno (FC
I3) in vzhodno (FC I1): |
|
(2.) Glavno, zahodno
in srednje križišče sta zasnovani s premerom 60 m, širina dvopasovnega
vozišča v krožnem križišču je 10,00 m. Središčni otok je oblikovan s
premerom 50 m, obrobljen je z obrobo iz dvignjenih betonskih robnikov. |
|
Širina 10,0 m
asfaltiranega pasu v krožnem križišču ustreza dvema voznima pasovoma
širine 3,25 m (na odprti trasi) z razširitvami po 1,50 m za vsak vozni
pas, pri čemer sta dodani še robna pasova širine po 0,25 m (2 x 3,25 + 2
x 1,50 + 2 x 0,50 = 10,00 m). |
|
Robnega pasu ob
robniku ni potrebno obeležiti, obeleži pa se na zunanjem pasu ob
zaključku zunanjega voznega pasu krožnega križišča. Vozišče na zunanji
strani obdaja koritnice širine 0,50 m in berma širine 1,5 m. |
|
V zahodnem krožnem
križišču bo potrebno na obeh uvoznih krakih priključka glavne ceste in
uvozni cesti na letališče urediti po dva uvozna pasova za vključevanje v
krožno križišče, medtem ko bo priključek poti – cest v Praprotno Polico
urejen z enim uvoznim pasom. |
|
Glede na pričakovane
prometne obremenitve tudi ob koncu planskega obdobja se določa v
sekundarnem križišču uvoze v križišče oblikovati s po dvema uvoznima
pasovoma, razen na priključnem kraku iz smeri ceste iz Cerkelj, kjer
zadostuje en uvozni pas. |
|
Uvozi in izvozi
priključkov v glavnem in sekundarnem križišču so ločeni z ločilnimi
otoki in oblikovani tako, da omogočajo tekoče odvijanje prometa
(zavijalne krivine, širine uvozov, izvozov). Tako so priključne krivine
oblikovane s polmerom 20 m, izvozne s polmerom 30 m, manj pomembnih
prometnih smereh pa z ustrezno manjšimi elementi. |
|
(3.) Na zunanjem
obodu krožnega križišča poteka enosmerna kolesarska steza, ki je s širšo
bermo ločena od vozišča. |
|
Krožno vzhodno
križišče, preko katerega se na glavno cesto navezujeta cesta iz poslovno
ekonomske cone na jugu in deviacija ceste proti Zgornjemu Brniku, je
glede na manjše prometne obremenitve zasnovano s polmerom krožnega
križišča 45 m, širina enopasovnega vozišča v krožnem križišču je 6,50 m.
Prečna prometna smer poševno prečka glavno smer, kar vpliva na polmere
uvoznih in izvoznih krivin krožnega križišča. Uvozne krivine so določene
s polmeri priključnih krivin med 15 m in 20 m, izvozne pa med 15 m in 25
m. |
|
Določa se enosmerno
krožno vodenje kolesarskega prometa okoli krožnih križišč, kar naj bi
zmanjšalo nevarnost naletov oziroma konflikt med kolesarskim in motornim
prometom pri prevozu krožnega križišča. |
|
Kolesarski prehodi
preko vozišča so za dolžino osebnega vozila (5 m) odmaknjeni od črte za
zaustavljanje vozil v krožnem križišču. |
12. člen |
(navezave in
deviacije gozdnih in poljskih poti) |
(1.) Nova trasa
glavne ceste prekine nekatere obstoječe gozdne in poljske poti, ki jih
je potrebno navezati oziroma ohraniti. |
|
(1.1.) Tako se v P6 z
leve strani ceste navezujeta dve gozdni poti, ki jih je potrebno z enim
samim priključkom navezati na prestavljeno glavno cesto. Predvideno je
desno-desno navezovanje oziroma priključevanje gozdne poti. |
|
(1.2.) Pri profilu 17
glavna cesta prečka obstoječo cesto. Predvideno je obojestransko
priključevanje z desno-desnim navezovanjem tako ceste – poti na severnem
cestnem robu, kot dela poti na južni strani, ki omogoča dostopnost
gozdnih parcel na tej strani ceste. |
|
(2.) Za normalno
funkcioniranje površin ob glavni cesti se določa tudi deviacije gozdnih
in poljskih poti. |
|
(2.1.) Deviacija 1-1
gozdne poti NPP 4, dolžine 53 m, omogoča navezavo z glavno cesto
prekinjene gozdne poti na območju med P6 in P7. Deviacija leži na
severnem obrobju glavne ceste oziroma kolesarske poti. Širina
makadamskega vozišča je 3 m, širina bankin pa po 0,50 m. |
|
(2.2.) Deviacija 1-2
gozdne poti NPP 3,5, dolžine 76 m, povezuje z glavno traso prekinjene
poti na južni strani glavne ceste med P25 in P27. Širina makadamskega
vozišča je 2,5 m, bankin pa po 0,5 m. |
|
(2.3.) Deviacija 1-3
poljske poti NPP 3,5 m, dolžine 190 m, ohranja prekinjeno dostopno pot
do kmetijskih površin na južni strani ceste med P38 in P44. Širina
makadamskega vozišča je 2,5 m, obojestranskih bankin pa po 0,5 m. |
|
(2.4.) Deviacija 1-4
poljske poti NPP 4, dolžine 305 m, nadomešča z glavno cesto prekinjeno
pot, ki povezuje kmetijske površine v smeri Zgornjega Brnika. Urejena bo
na severni strani prestavljene glavne ceste. Makadamsko vozišče širine 3
m zaključujeta bankini po 0,5 m. |
|
V. MERILA IN
POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO |
IN KRAJINSKO
OBLIKOVANJE |
|
13. člen |
(oblikovanje
objektov, cestne opreme in ureditev ob trasi ceste) |
(1) Ob trasi glavne
ceste razen umestitve lovilnih bazenov ni drugih načrtovanih objektov.
Glede na potek trase ob gozdnih in kmetijskih površinah ter neposredno
navezavo na kompleks stavbnih zemljišč južno ob trasi je potrebno v
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vključiti tudi načrt
krajinske arhitekture. |
|
(2) Cestna oprema in
razsvetljava ceste ter krožišč mora izkazovati oblikovne elemente, ki so
značilni za ureditev celotnega območja ob glavnem državnem letališču in,
ki s svojo pojavnostjo izražajo značaj širšega urbanega kompleksa. |
|
Prometna ureditev
(talna in vertikalna signalizacija) je razvidna iz grafičnega dela
lokacijskega načrta. Določajo se večji obcestni informacijski panoji
(varianta preko ceste) in običajna vertikalna prometna signalizacija. |
|
Velikost znakov
(trikotni s stranico 120 cm, okrogli premer 90 cm) so načrtovani na
glavni cesti in v območju križišča, na priključnih cestah pa velikosti
stranice 90 cm oziroma premera 60 cm. Znaki za ustavljanje in znaki za
odvzem prednosti bodo izvedeni s folijo II. vrste, ostali pa s folijo I.
vrste. |
|
14. člen |
(krajinsko
oblikovanje) |
(1) Trasa glavne
ceste na odseku ob letališču se mora s svojim oblikovanjem kar najbolj
vklopljati v okolje v katerega se umešča ter hkrati, glede na značaj
prometnice ob letališču uporabniku zagotavljati visok nivo informacijske
preglednosti povezav s posameznimi sklopi kompleksa letališča (potniški
terminal, sekundarni programi letališča, poslovno ekonomska cona) in
priključki za severnoležeča naselja. Zato je obvezno, na krajinsko
izpostavljenejših funkcionalnih celotah, kjer sicer ni načrtovanih
drugih obcestnih programov oz. stavb, za zagotovitev vpetosti posega v
prostor in sanacijo degradiranih površin obcestni prostor mestoma
zasaditi z višjo vegetacijo. |
|
Upoštevati je
potrebno naslednja izhodišča: |
v delih, kjer
je potrebna sečnja visokorasle vegetacije, se ta izvede čim bolj
racionalno, z učinkovito sanacijo in oblikovanjem gozdnega roba; |
v delih nižje
vegetacije in stika s polji se izvede sonaravne sanacijske ukrepe z
inkorporacijo značilne vegetacije z namenom obnove naravnega biotopa in
ekoloških značilnosti območja; |
posege
obcestnih ureditev se izvaja s prilagajanjem značilnim vegetacijskim
vzorcem in vrstni sestavi, z navezavo na obstoječo avtohtono vegetacijo
tako v sestavi vrst kot v obliki; |
oblikovanje
posegov tako v smislu optičnega vodenja (informacijski panoji), kot
izboljšanja kakovosti obcestnega prostora z večjo ozelenitvijo v
območjih, kjer se stika več cest (krožišča) z upoštevanjem zahtevane
prometne varnosti; |
varovanje
zelenega koridorja med cesto in načrtovanimi programi ob letališču,
razen programsko načrtovanih objektov in stavb ob cesti (bencinski
servisi s spremljajočimi poslovnimi programi stavb); |
obnova
travniških površin v območjih ohranjanja kmetijske rabe z možnostjo
ponovne uporabe in blažitvijo naklonov zunanje brežine nasipov. |
|
(2) Višinske
regulacije obcestnih brežin glavne ceste in deviacij priključkov,
gozdnih in poljskih poti je oblikovati z zaokrožitvijo izteka v okoliški
teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov
iztečejo v obstoječi okoliški relief. |
|
(3) Dele obstoječih
prometnic, ki po realizaciji načrtovanih prometnih ureditev ostanejo
brez funkcije je potrebno renaturirati, jih humusirati in zatraviti
oziroma zasaditi z višjo vegetacijo. |
|
VI. MERILA IN
POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE |
|
15. člen |
(komunalna
infrastruktura) |
(1.) Gradnja glavne
ceste na odseku ob letališču določa prestavitve, zamenjave in zaščite
več komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov. Načrtovanje,
projektiranje in izvedba komunalnih in energetskih objektov, naprav in
vodov mora biti usklajeno z zahtevami, smernicami in mnenji tangiranih
nosilcev urejanja prostora in upravljavci. |
|
(2.) Koridor
prestavljene glavne ceste posega v pretežno gozdno območje, tako da je
tangiranje komunalnih vodov, objektov in naprav temu primerno razmeroma
majhno. |
|
(2.1.) Na začetnem
delu prestavljene trase pri odcepu z obstoječe ceste nova trasa glavne
ceste prečka obstoječi elektroenergetski kabel (10 – 20 kV) na dolžini
okoli 150 m. Na tem delu se kabel nadomesti z novim, ki bo po najkrajši
poti prečkal novo cesto in se nato ob robu bankine nadaljeval v smeri
proti Šenčurju. |
|
(2.2.) Ob vzhodnem
robu obstoječe poti – ceste proti Cerkljam poteka obstoječi
telekomunikacijski kabel, ki ga nova glavna cesta prečka med P32 in P33.
Na dolžini prečkanja okoli 30 m se uredi kabelska kanalizacija in
preloži tangirani del telekomunikacijskega voda. |
|
(2.3.) Na zadnjem
odseku prestavljene glavne ceste med P53 in P56 tangiramo obstoječi
vodovod na dolžini okoli 120 m. Preveriti bo potrebno morebitno
ogroženost obstoječega vodovoda in po potrebi urediti zaščito na
ustreznem odseku. |
|
(2.4.) Obstoječi
elektroenergetski vod tangira (prečka) tudi nova priključna cesta
letališča Ljubljana med P8 in P9. Na tem mestu se del obstoječe trase
prestavi in uredi prečkanje cestišča s čim krajšimi prehodi
elektroenergetskega kabla. |
|
(2.5.) Ob priključku
deviirane ceste v Cerklje na obstoječo traso bo tangiran obstoječi
telekomunikacijski vod na dolžini okoli 60 m. Prestaviti ga bo potrebno
ob vzhodni rob deviirane ceste v Cerklje. |
|
(3.) Za osvetlitev
vseh krožnih krožišč in informacijskih panojev se zgradi javna
razsvetljava. |
|
(4.) Glede na zahtevo
po kontroliranem odvodnjavanju cest, katerih promet presega številko
5000 PLDP, je vzdolž obvoznice določeno zbiranje padavinske vode s
cestišča v koritnicah ob nižjem cestnem robu in ureditev kanalizacije,
ki tako zbrano vodo preko zadrževalnikov in lovilcev olj odvaja v
ponikovalnice v cestnem koridorju. Koritnica širine 0,50 m ob nižjem
cestnem robu zbrano vodo preko požiralnikov odvaja v vzdolžni kanal, ki
poteka prav tako ob nižjem cestnem robu. Projekt meteorne odvodnje mora
biti obdelan v posebnem elaboratu, ki je sestavni del projektne
dokumentacije. Vzdolž glavne trase je določena gradnja 4 zadrževalnih
bazenov z lovilci olja in ponikovalnicami. |
Med glavno cesto in
kolesarsko potjo je določen na celotnem odseku odvodno-ponikovalni
jarek, v katerem se zbira, odvaja in ponika padavinska voda s cestnega
telesa ceste in kolesarske poti. Jarek na južni strani zbira in odvaja
padavinsko vodo s cestnega telesa na južni strani ceste. |
Ponikovalnice na
zaključkih jarkov niso določene, pač pa voda ponika v podtalje vzdolž
odvodno-ponikovalnih jarkov ter ob zaključkih v razširjenih ponikovalnih
poljih. |
Prečkanja jarkov
izpod cestišč so predvidena s cevnimi prepusti fi 60 cm iz betonskih
cevi. |
|
(5.) Za potrebe
izvedbe tranzitne infrastrukture preko območja lokacijskega načrta se
dovoljuje prečkanje cestišča s čimkrajšimi prehodi; dovoljuje se
prečkanja infrastrukturnih vodov s cesto tudi za potrebe obeh bencinskih
servisov s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi, ki se nahajata
neposredno ob trasi glavne ceste. |
16. člen |
(splošni pogoji za
infrastrukturno opremljanje) |
V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati
s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne
odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev
na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. |
|
17. člen |
(roki za
infrastrukturno opremljanje) |
Investitor je, v
sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih
gospodarskih javnih služb, dolžan, da na podlagi izdelanega programa
opremljanja zemljišč zgradi, prestavi, zamenja oz. zaščiti
infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja
(ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo
prometnice in priključkov nanjo. Za potrebe izgradnje tranzitne
infrastrukture oz. infrastrukture, ki je potrebna za nemoteno delovanje
načrtovanih programov ob prometnici se roki realizacije prilagode
časovni dinamiki izgradnje teh programov, pri čemer stroški izgradnje te
infrastrukture niso predmet investitoja prometnice. |
|
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE |
NARAVE TER TRAJNOSTNE
RABE NARAVNIH DOBRIN |
|
18. člen |
(rešitve in ukrepi za
varstvo tal) |
(1) Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadane čim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih
materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi
odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti
nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo
škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. |
|
(2) Med gradnjo je
treba izvajati monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni
monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. |
|
(3) Posebno pozornost
je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba
namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z
izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika,
ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili
pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in
zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
|
(4) V času gradnje
mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor
pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati
določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
|
(5) Z rodovitno
plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in
po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in
deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je
potrebno mešanje živice in mrtvice. |
|
19. člen |
(rešitve in ukrepi za
varstvo narave) |
(1) Glavna cesta
posega večinoma v gozdne površine. Glede na namembnost se gozd, povsod
tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve
lahko povzroče biotopsko degradacijo prizadete gozdne zaplete, zato mora
investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in
pogojev za socialne funkcije gozdne zaplate. Konkretizacija rešitev se
opredeli na prostih površinah znotraj ureditvenega in vplivnega območja
urejanja (renaturacija devastiranih predelov, pogozditev opuščenih tras
ceste in priključkov v delih, kjer plansko ni načrtovano območje
stavbnih zemljišč). |
|
(2) Poseg v prostor
na novo določa gozdni rob. Novi gozdni rob naj bo zadostno odmaknjen od
cestnega telesa in stopničasto strukturiran ter redno negovan. |
|
(3) Ker načrtovan
potek glavne ceste ter deviaciji priključkov nanjo posegajo v obstoječ
sistem gozdnih poti se te ustrezno medsebojno povežejo s paralelnim
sistemom gozdnih poti ob glavni cesti povsod tam, kjer je to potrebo. |
|
(4) Območje gozdov,
ki ga je potrebo skrčiti, morajo na podlagi dovoljenja za poseg v gozdni
prostor in jasne zakoličbe predhodno skupaj označiti lastniki zemljišč
in pooblaščene osebe Zavoda za gozdove, Območne enote Kranj. |
|
(5) Pogozdovanje
optimalno nadomeščene površine gozdnih zemljišč se izvaja s saditvami
avtohtonih, rastišču primernih drevesnih vrst, kot so gaber, češnja …
Nove gozdne površine naj se vključujejo v večje gozdne komplekse,
znotraj plansko določenih gozdnih površin širšega območja. Pogozditve se
opravijo na podlagi strokovnega predloga Zavoda za gozdove Slovenije.
|
|
20. člen |
(ukrepi za zaščito
podtalnice) |
(1) Trasa poteka po
ravninskem terenu, ki ga na površju predstavlja mlajši pleistocenski
prodni zasip iz poledenitvene dobe. Prodnata tla s tanjšimi glinastimi
sloji neposredno pod humusnim slojem ležijo na začetnem odseku novega
cestnega koridorja od km 0 + 00 do km 1 + 475 in na zadnjem odseku od km
2 + 200 do 2 + 400. Teren je na območju površinskih glinastih plasti
mestoma občasno zamočvirjen (od km 0 + 800 do km 1 + 475). Na odseku od
km 1 + 475 do 2 + 200 so v pleistocenskem prodnem zasipu odložene
debelejše leče glinastih sedimentov, kar povzroča pogosto zamočvirjenost
tal. |
|
(2) Pod 3 m debelo
plastjo gline s peskom in meljem leži 3 – 3,5 m debela plast proda s
peskom in meljem. Pod prodno plastjo od globine 6 m do globine 13,5 m
leži svetlo rjava do siva glina, od tu globje 26,5 m pa slabo sortiran
prod s peskom in meljem. Do globine 35 m ležijo glinasti sedimenti, ki
se na globini 36,6 m končajo z zaglinjenim peščenim prodom. Smer toka
podzemne vode, ki se nahaja na globini 26 m je severovzhod – jugovzhod
proti Domžalsko – Mengeškemu polju in delno v smeri proti Vodicam. Trasa
ceste 3 – 4 km oddaljena od zunanjega roba varstvenih pasov zajetij na
Domžalsko – Kamniškem in 3,5 km od zunanjega roba varstvenih pasov pri
Vodicah. Hitrost toka podzemne vode je okoli 1,4 m/dan, tako da bi
eventuelno onesnaženje s ceste doseglo zunanji rob varstvenih pasov v 6
do 7 letih (brez upoštevanja disperzije). Tako je glede na gornje
ugotovitve občutljivost na možnost onesnaženja podtalnice vzdolž trase
možno opredeliti kot malo občutljiv do neobčutljiv, kar omogoča
odvodnjavanje meteorne vode s cestišča preko lovilnih bazenov neposredno
v obvodne – ponikovalne jarke vzdolž cestišča. |
|
Med gradnjo mora
izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V
primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material
izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen, če ne
izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani
ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren
odpadek in bi lahko bil odstranjen na drug način. |
|
21. člen |
(rešitve in ukrepi na
območjih kmetijskih zemljišč) |
(1) Investitor je
dolžan s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred
onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja glavne ceste oziroma
obvoznice, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja oziroma
namakanje in s pridobitvijo (usposobitvijo) nadomestnih kmetijskih
zemljišč zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri gradnji
glavne ceste se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne
rabe), hkrati pa se za transporte čim manj uporablja poljske poti.
Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na
kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen, če ni drugih primernejših
rešitev. |
(3) Investitor je
dolžan vzpostaviti vse z gradnjo glavne ceste prekinjene dostope na
kmetijska zemljišča in sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji
ceste. Priključki poljskih poti na priključne ceste se asfaltirajo vsaj
v dolžini traktorja s prikolico. Za nadomestitev sedanjih dostopov do
zemljišč je ob trasi glavne ceste in obvoznice rezerviran pas, po
katerem se lahko na podlagi ugotovljene potrebe v fazi seznanitve strank
v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predvidi nadomestne vzporedne
dostopne poti do zemljišč ob trasi (grafični del lokacijskega načrta). |
(4) V sklopu izdelave
projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi
rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z
matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti
racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v
času gradnje glavne ceste oziroma obvoznice. Prst se mora odstraniti in
deponirati na drugo lokacijo tako, da se ohrani njena plodnost in
količina oziroma da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj
kvalitetnim materialom. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki
mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba
zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se
vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za
deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za
sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov
sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija. |
22. člen |
(ukrepi varstva pred
hrupom) |
(1) Potek glavne
ceste ob letališču je v prostor umeščen tako, da ne povzroča čezmernih
obremenitev bivalnega in delovnega okolja. V južnem delu, ki je najbliže
območju stavbnih zemljišč je ob območju urejanja, razen v delu obeh
bencinskih servisov s spremljajočimi poslovnimi prostori, načrtovan
širši pas visokorasle drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno
varuje načrtovane gradnje v območju ob letališču. |
23. člen |
(ukrepi za varstvo
zraka) |
(1) Vsi protihrupni
ukrepi širše zelene bariere imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi
usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi
zasaditev v obcestnem prostoru. Med obratovanjem glavne ceste dodatni
zaščitni ukrepi niso potrebni. |
|
(2) Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: |
–
zakonsko
ragulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; |
–
preprečevanje
prašenja odkritih delov trase in gradbišča (vlaženje sipkih materialov
in nezaščitenih površin) ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča
in |
–
sprotno
kultivirati območja večjih posegov. |
|
24. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Zaradi izgradnje
glavne ceste na odseku ob letališču se požarna varnost bližnjih objektov
ne sme poslabšati. Vsi ti objekti imajo zagotovljen dovoz za
intervencijska vozila. |
|
(2) Med gradnjo mora
izvajalec upoštevati določbe predpisa, ki ureja varstvo pred požarom v
naravnem okolju. |
25. člen |
(odvzemi in deponije
materiala) |
(1) Odvzem
gradbenega materiala je določen iz enega od obstoječih kamnolomov, ki
imajo pridobljena potrebna dovoljenja. |
VIII. PARCELACIJA |
|
26. člen |
(prikaz načrta
parcelacije) |
Sestavni del
lokacijskega načrta je načrt parcelacije. Načrt parcelacije je sestavni
del grafičnega dela lokacijskega načrta in prikazuje nove gradbene
parcele v odnosu do obstoječih parcel. |
|
IX. ETAPNOST
IZVEDBE |
|
27. člen |
(etapnost izvedbe
posegov) |
(1) Lokacijski načrt
se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka skupina objektov predstavlja svojo etapo, možna je
izvedba le dela etape v kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da
takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape
je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne
ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska
konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja, ki ga izdela načrtovalec lokacijskega načrta. V
primeru, da realizacija načrtovanih programov ob prometnici prehiti
realizacijo prometnice, se cestni priključki obstoječo glavno cesto
izvedejo tako, da bo v kasnejši fazi možna izvedba priključkov na
novonačrtovani potek glavne ceste. |
|
(2) Začasna
namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma ostalih
etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem,
da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za
nemoteno realizacijo etap in realizacijo načrtovanih programov ob
prometnici (bencinski servisi s spremljajočimi poslovnimi programi). |
|
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
28. člen |
(splošne obveznosti) |
(1) Poleg vseh
obveznosti navedenih v predhodnih členih odloka, so obveznosti
investitorjev in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po
izgradnji tudi: |
– pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja investitor z upravljavci in lokalno skupnostjo
uskladi popis o stanju obstoječih lokalnih cest, javnih poti in druge
infrastrukture, ki so tangirani zaradi gradnje glavne ceste; |
– reševati odkup
zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi; |
– pred pričetkom
gradnje predložiti Ministrstvu za promet – Direkciji RS za ceste v
potrditev predpisano projektno dokumentacijo za vse začasne priključke
na glavno cesto; pri tem je treba upoštevati čim manjšo obremenitev te
ceste tako, da se največji možni obseg prevozov odvija po trasi ceste;
gradbeni priključki so začasni; |
– uskladiti rešitve z
Ministrstvom za promet – Direkcijo RS za ceste, če bi etapa izvedbe
lokacijskega načrta vplivala na prometno ureditev državnih cest; |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih
objektov in zemljišč; |
– organizirati promet
v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem
cestnem omrežju ter, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša; |
– odpraviti v
najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale
zaradi gradnje in obratovanja glavne ceste; |
– zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri
gradnji in dovoliti prečkanje tranzitni infrastrukturi; |
– za čas gradnje na
vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako,
da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za
stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri
čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma
pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
– za zavarovanje
vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz 20. člena
tega odloka; |
– vzdrževati
vegetacijske pasove ob cesti, ki so element krajinskega urejanja,
istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega
okoliškega prostora; |
– v skladu s predpisi
vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za potrebe glavne
ceste, do prenosa v upravljanje upravljavcu vodotokov; |
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov; |
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje glavne
ceste oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali
poškodujejo; |
– začasno pridobljena
zemljišča po izgradnji trase glavne ceste in spremljajočih ureditev
povrniti v prvotno rabo; |
– vse ostanke
prekinjenih poti in cest po izgradnji glavne ceste in potrebnih deviacij
urediti skladno z namensko rabo sosednjih zemljišč in |
– pred pripravo
projektne dokumentacije in postavitvijo cestnih informacijskih panojev
mora investitor v primeru, da ti utegnejo s svojo višino vplivati na
varnost zračnega prometa, pridobiti ustrezno predhodno soglasje
Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo. |
|
(2) Vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred pričetkom gradnje glavne ceste in njenih priključkov.
|
|
29. člen
|
(monitoring)
|
(1) Investitor
gradnje glavne ceste mora: |
– zagotoviti celosten
načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na
okolje; |
– pri določitvi točk
monitoringa smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega
stanja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak,
hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se
pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja; |
– točke spremljanja
stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje
podatkov; |
|
(2) Monitoring je
treba izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in
obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njihovo
izvajanje in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati
monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov. |
|
(3) Dodatni ukrepi,
ki jih mora izvesti investitor na podlagi neustreznih rezultatov
monitoringa, so: |
– dodatne tehnične in
prostorske rešitve, |
– dodatne zasaditve
in vegetacijske zgostitve, |
– sanacija, povečanje
ali izgradnja novih naprav, |
– sprememba rabe
prostora, |
– drugi ustrezni
ukrepi. |
30. člen
|
(organizacija
gradbišča) |
Gradbišče je omejeno
na širino odkupljenega zemljišča. Za potrebe gradbišča se uporablja že
obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti.
Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo
(nepotrebni poseki gozda, dodatne transportne poti in deponije
materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih te
uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po
izgradnji tudi: |
– pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja je treba izdelati ekološki elaborat ureditve
gradbišča, |
– zagotoviti varno
odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju, |
– vse ceste in poti,
ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred
pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji
glavne ceste pa po potrebi obnoviti, |
– obnoviti oziroma
sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri
gradnji glavne ceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo
do poškodb, |
– v času gradnje
glavne ceste zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi, oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
31. člen
|
(razmejitev
financiranja prostorske ureditve) |
Razmejitev
investicije javnih cest in pripadajočih cestnih površin ter komunalne in
druge infrastrukture se določi skladno s predpisi, ki urejajo področje
javnih cest. |
|
XI. ODSTOPANJA |
|
32. člen
|
(dovoljena
odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
tega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev
določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih, infrastrukturnih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometnega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne
smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
|
(2) Odstopanja iz
prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z
njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih
spadajo ta odstopanja. |
|
(3) V projektih za
pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse
stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša
odstopanja od stacionaž navedenih v tem odloku, ki so posledica
natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v
skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
XII.
NADZOR NAD IZVAJANJEM |
|
33. člen
|
(inšpekcijsko
nadzorstvo) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloki opravlja Ministrstvo za okolje in prostor- Inšpektorat
Republike Slovenije za okolje in prostor. |
|
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
34. člen |
(vpogled v lokacijski
načrt) |
Lokacijski načrt je
na vpogled pri pripravljavcu, Občini Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina
Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. |
35. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na
Gorenjskem. |
|
Številka:
03201-01/2005-31 |
Datum: 14. 07. 2005
|
Občina Cerklje na Gorenjskem |
FRANC ČEBULJ, župan l.r. |