|
Na podlagi 23. in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 17. člena
Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03) je Občinski svet
občine Semič na 2. izredni seji dne 19. 7. 2004 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Semič |
|
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
S tem odlokom se, ob upoštevanju sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od
leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine
Črnomelj za obdobje od 1986 do 1990, za območje Občine Semič –
dopolnitev 1996 in 2003, sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za
območje Občine Semič, ki jih je izdelal URBI d.o.o. Trnovski pristan 2,
Ljubljana, št. projekta 87, junija 2003. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: |
|
|
|
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, |
|
|
|
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor, |
|
|
|
– mnenja in soglasja, |
|
|
|
– grafične prikaze meril in pogojev za posege v prostor na
načrtih DKN v merilu 1:5000. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
|
– meje območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi
pogoji, |
|
|
|
– skupna merila in pogoje za posege v prostor, ki
vsebujejo: |
|
|
|
– funkcijo območij s pogoji za izrabo prostora in
kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor, |
|
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor, |
|
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, |
|
|
|
– merila in pogoje za prometno urejanje, |
|
|
|
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje
ter za telekomunikacije, |
|
|
|
– merila in pogoje za urejanje in varstvo voda, |
|
|
|
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne
dediščine, |
|
|
|
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja, |
|
|
|
– merila in pogoji za obrambo in zaščito, |
|
|
|
– posebna merila in pogoje za posege v prostor. |
|
|
|
Merila in pogoji so določeni za ves prostor občine Semič,
območja urejanja, posamezne ureditvene enote in površine. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Pojmi po tem odloku so: |
|
|
|
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo,
gozdarstvo, lov in ribolov. |
|
|
|
(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina,
gostinstvo, turizem, storitve in promet. |
|
|
|
(3) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo,
socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura,
uprava, cerkev in svobodni poklici. |
|
|
|
(4) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše,
počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine,
ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe. |
|
|
|
(5) Zidanice so gospodarski objekti namenjeni za potrebe
vinogradništva, v delu objekta je dopustna ureditev sekundarnih bivalnih
prostorov. |
|
|
|
(6) Javni programi so tisti, ki so v celoti ali deloma
vezani na delo s strankami oziroma na obisk javnosti. |
|
|
|
(7) Dopolnilne gradnje so vse vrste gradbenih posegov na
nepozidanih stavbnih zemljiščih, kjer se s posegom zapolnjuje nepozidane
vrzeli v stavbnem tkivu. |
|
|
|
(8) Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino
objekta (stavbišče) in površino zemljišča (gradbene parcele, območja
urejanja, ureditvene enote). |
|
|
|
(9) Indeks izrabe je razmerje med celotno bruto etažno
površino objekta in površino zemljišča (gradbene parcele, območja
urejanja, ureditvene enote). |
|
|
|
(10) Javne površine so površine, ki so dostopne vsem, ne
glede na funkcijo, merilo, program ali lastništvo; pojem »javno« v
splošnem implicira možnosti, potenciale in/ali prisotnost posameznikov
ali skupin v danem grajenem ali odprtem prostoru; pa tudi prostor, kjer
je prisotnost ljudi sestavni ali nujni del prostora; pojem »javna
površina« implicira sedanje načrtovane ali prenovljene programe,
funkcije ali tehnične zmogljivosti, ki omogočajo varne in doživljajsko
spodbudne javne prostore v ali v okolici urbaniziranih območij. |
|
|
|
(11) Pretežna namembnost je tista, ki v posameznem območju
predpisane namembnosti prevladuje. |
|
|
|
(12) Ureditvena enota je sklenjeno območje urejanja, ki
predstavlja prostorsko celoto, v katerem so poleg splošnih pogojev
urejanja, ki veljajo v ureditvenem območju, predpisani še lokacijsko
specifični pogoji. |
|
|
|
II. MEJE OBMOČIJ, KI
SE UREJAJO S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(1) Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi
pogoji, obsega celotno območje Občine Semič, razen območij veljavnih
prostorskih izvedbenih aktov. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(1) Območje občine je razdeljeno v naslednje krajinske
tipe – planske celote: |
|
|
|
– planska celota A: Belokranjski ravnik, |
|
|
|
– planska celota B: Semič z gravitacijskim območjem, |
|
|
|
– planska celota C: Kočevsko in Črmošnjiška dolina, |
|
|
|
– planska celota D: Rožendolska dolina |
|
|
|
(2) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje
za naslednja območja urejanja: |
|
|
|
----------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
Območje
Naziv območja urejanja Ureditvene
Predvideno |
|
urejanja
enota urejanje s PIN |
|
----------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
A1 SK
Brezova Reber v/1, v/2, m |
|
A2 SK
Brezje pri Vinjem Vrhu |
|
A3 SK
Brstovec |
|
A4 SK 01
Cerovec pri Črešnjevcu |
|
A4 SK 02
Cerovec pri Črešnjevcu p |
|
A5 SK
Črešnjevec v |
|
A6 LN
Gradnik – kamnolom
OLN |
|
A6 SK 01
Gradnik v, r, m |
|
A6 SK 02
Gradnik o |
|
A7 SK
Hrib pri Cerovcu |
|
A8 SK 01 Kal |
|
A8 SK 02
Kal p |
|
A9 SK
Krupa |
|
A9 ZS
Krupa – motokros |
|
A10 SK
Krvavčji Vrh v |
|
A11 SK
Lipovec |
|
A12 SK
Maline v |
|
A13 SK
Moverna vas |
|
A14 SK
Nestoplja vas |
|
A14 ZK
Nestoplja vas – pokopališče sv. Roka |
|
A15 SK
Omota v, p |
|
A16 SK
Osojnik v |
|
A17 SK 01
Praproče |
|
A17 SK 02
Praproče |
|
A18 SE
Praprot |
|
A18 SK
Praprot v |
|
A19 SK
Sodji Vrh v |
|
A20 DK
Stranska vas – grad Krupa |
|
A20 SK 01
Stranska vas |
|
A20 SK 02
Stranska vas o |
|
A21 SK
Starihov Vrh |
|
A22 SK
Štrekljevec v/1, v/2, e/1, e/2, e/3, r,o |
|
A23 SK
Vinji Vrh |
|
A24 SK
Pugled |
|
A25 SE
Sovinek |
|
B1 DC
Semič |
|
B1 DI
Semič |
|
B1 DK
Semič |
|
B1 SK
Semič |
|
B1 IZ
Semič |
|
B1 MP
Semič – oskrbno storitvena cona
OLN |
|
B1 MS
Semič |
|
B1 PD 01
Semič OLN |
|
B1 PD 02
Semič
OLN |
|
B1 PI
Semič |
|
B1 SE 01
Semič |
|
B1 SE 02
Semič |
|
B1 SE 03
Semič |
|
B1 SE 04
Semič
OLN |
|
B1 SE 05
Semič |
|
B1 SK 01
Semič |
|
B1 SK 02
Semič |
|
B1 SK 03
Semič |
|
B1 SK 04
Semič |
|
B1 SK 05
Semič |
|
B1 SK 06
Semič |
|
B1 SK 07
Semič |
|
B1 SK 08
Semič |
|
B1 SK 09
Semič |
|
B1 SK 10
Semič |
|
B1 SK 11
Semič |
|
B1 SK 12
Semič |
|
B1 SK 13
Semič |
|
B1 SK 14
Semič |
|
B1 SK 15
Semič |
|
B1 SK 16
Semič |
|
B1 SK 17
Semič |
|
B1 SV 01
Semič |
|
B1 SV 02
Semič – poslovno stanovanjska gradnja
OLN |
|
B1 ZS
Semič – športni park Semič
OLN |
|
B1 OC
Semič – čistilna naprava |
|
B2 SK 01
Oskoršnica |
|
B2 SK 02
Oskoršnica |
|
B3 SK
Podreber |
|
C1 SK
Blatnik pri Črmošnjicah |
|
C2 SK
Brezovica pri Črmošnjicah m
OLN |
|
C2 LN
Brezovica pri Črmošnjicah – kamnolom
OLN |
|
C3 MS
Črmošnjice – novi center
OLN |
|
C3 MT
Črmošnjice |
|
C3 SE
Črmošnjice |
|
C3 SK
Črmošnjice v, |
|
C3 SV
Črmošnjice OLN |
|
C4 SK
Topli vrh
OLN |
|
C4 LN
Topli vrh – kamnolom
OLN |
|
C6 SP
Gričice OLN |
|
C6 ZS 01
Gričice – smučišče
OLN |
|
C6 ZS 02
Gričice – šortna igrišča
OLN |
|
C6 IP
Gričice – parkirišče
OLN |
|
C6 MT
Gričice – hotel
OLN |
|
C7 SK
Komarna vas v, e
OLN |
|
C8 SE
Planina
OLN |
|
C8 MT
Planina – planinski dom |
|
C9 SK
Srednja vas |
|
C10 SK 01
Vrčice |
|
C10 SK 02
Vrčice |
|
C10 LN
Vrčice – kamnolom OLN |
|
C11 SK
Sela pri Vrčicah |
|
D1 SK
Brezje pri Rožnem Dolu |
|
D2 SK
Gornje Laze |
|
D3 SK
Potoki |
|
D4 SK
Pribišje |
|
D5 SK
Preloge |
|
D6 IZ
Rožni Dol – železniška postaja |
|
D6 SE 01
Rožni Dol |
|
D6 SE 02
Rožni Dol |
|
D6 SK
Rožni Dol v, m |
|
D7 SK
Hrib pri Rožnem Dolu |
|
----------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo
območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov: |
|
------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
Območje Naziv
območja urejanja Uradna objava |
|
urejanja |
|
------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
B1 SE 04 ZN
Semič I SDL 2/89,
Uradni list 34/95, 17/96 |
|
B1 MP UN
Območje ob Metliški cesti Uradni
list 38/02 |
|
B1 PD 01 ZN
Proizvodno servisna cona Vrtača Uradni
list 27/98 |
|
C36 ZS ZN za
zimsko-letni turističnio-rekreacijsk center Črmošnjice-Rog SDL 7/85,
12/88 |
|
C6 SP ZN za
počitniško naselje Gričice – Rog SDL 12/88,
Uradni list 38/03 |
|
------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi
ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in ureditvenih enot ter
površin so določene v grafičnih prikazih. |
|
|
|
III. SKUPNA MERILA IN
POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(1) Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna
območja urejanja, ureditvene enote in površine razen, če v posebnih
pogojih ni določeno drugače. |
|
|
|
(2) Merila in pogoji so prostorsko določeni za celotno
obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za ureditvene enote,
površine, ponekod tudi za posamezno parcelo ali lokaliteto. |
|
|
|
(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje,
namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in
površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno
vsebujejo enovite določbe glede urejanja in oblikovanja. Površine so
zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor
izven območij urejanja. |
|
|
|
1. Funkcija območij s
pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega |
|
|
|
1.1 Namembnost območij in površin |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Funkcija območij in površin je določena s prevladujočo
namensko rabo ter z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov
v prostor. Rabe prostora so: |
|
|
|
(a) Območja in površine za poselitev: |
|
|
|
1. Območja stanovanj: |
|
|
|
1.1 Območja eno in dvostanovanjskih stavb (SE) |
|
|
|
1.2 Območja večstanovanjskih stavb (SV) |
|
|
|
1.3 Območja počitniških hiš (SP) |
|
|
|
1.4 Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (SK) |
|
|
|
2. Območja proizvodnih dejavnosti: |
|
|
|
2.1 Industrijska območja (PI) |
|
|
|
2.2 Območja za proizvodnjo, servise in storitve (PD) |
|
|
|
3. Območja javne infrastrukture: |
|
|
|
3.1 Območja vzgoje in izobraževanja (DI) |
|
|
|
3.2 Območja zdravstva (DZ) |
|
|
|
3.3 Območja kulture (DK) |
|
|
|
3.4 Območja cerkva in pokopališč (DC) |
|
|
|
4. Mešana območja |
|
|
|
4.1 Območja urbanih središč (MS) |
|
|
|
4.2 Območja storitvenih in trgovskih dejavnosti (MP) |
|
|
|
4.3 Turistična območja z nastanitvijo (MT) |
|
|
|
5. Območja športno rekreacijskih in zelenih površin |
|
|
|
5.1 Območja za šport in rekreacijo (ZS) |
|
|
|
(b) Območja gospodarske infrastrukture |
|
|
|
6. Območja prometne infrastrukture |
|
|
|
6.1 Območja železniških postaj (IZ) |
|
|
|
7. Območja komunalne infrastrukture |
|
|
|
7.1 Območja čistilnih naprav (OC) |
|
|
|
(c) Območja krajine |
|
|
|
8. Območja voda in mineralnih surovin |
|
|
|
8.1 Vodna zemljišča (VC) |
|
|
|
8.2 Kamnolomi (LN) |
|
|
|
9. Območja kmetijskih zemljišč in gozdov |
|
|
|
9.1 Območja intenzivne kmetijske proizvodnje,
vinogradniška območja (KI) |
|
|
|
9.2 Druga območja kmetijskih zemljišč (K) |
|
|
|
9.3 Območja gozdov (G) |
|
|
|
10. Območja za potrebe obrambe (OB) |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Namembnost območij urejanja: |
|
|
|
(1) V območjih za eno in dvostanovanjske stavbe (SE) so
dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– stanovanja nižje gostote (40-80 preb/ha), |
|
|
|
– sekundarno bivanje, |
|
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe
stanovanjskega območja in naselja, |
|
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2
in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom
ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje; urejene so
lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov, |
|
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
|
(2) V območjih večstanovanjskih stavb (SV) so dopustni
posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– stanovanja večje gostote (več kot 80 preb./ha), |
|
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe
stanovanjskega območja in naselja, ki so locirane v pritličnih ali
kletnih prostorih posameznih objektov, |
|
|
|
– šport in rekreacija |
|
|
|
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli
objekta – za vsako stanovanje eno do dve parkirni mesti. Izjemoma se
parkirišča lahko zagotovijo na skupnih javnih parkiriščih v
stanovanjskem območju, |
|
|
|
(3) V območjih počitniških hiš (SP) so dopustni posegi za
naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– sekundarno bivanje, |
|
|
|
– spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe območja in
naselja, |
|
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
|
– v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh
bivalnih enot. |
|
|
|
(4) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK)
so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– kmetije, |
|
|
|
– stanovanja, |
|
|
|
– sekundarno bivanje, |
|
|
|
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji (terciarne in kvartarne
dejavnosti, turizem, proizvodnja, storitve, šport in rekreacija), |
|
|
|
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja in
naselja, |
|
|
|
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200
m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami in
prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje, |
|
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
|
(5) V industrijskih območjih (PI) so dopustni posegi za
naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– proizvodne dejavnosti, |
|
|
|
– energetika, |
|
|
|
– poslovne dejavnosti, |
|
|
|
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne
proizvodne dejavnosti, |
|
|
|
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni
namembnosti območja, |
|
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
|
(6) V območjih za proizvodnjo, storitve in servise (PD) so
dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– proizvodne dejavnosti, |
|
|
|
– energetika, |
|
|
|
– poslovne dejavnosti, storitve in servisi, |
|
|
|
– skladiščenje, transportno logistične dejavnosti, |
|
|
|
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne
proizvodne storitve, |
|
|
|
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni
namembnosti območja, |
|
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
|
(7) V območjih vzgoje in izobraževanja (DI) so dopustni
posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– izobraževanje, šolstvo, |
|
|
|
– otroško varstvo, |
|
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
|
– kulturne dejavnosti, |
|
|
|
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost
osnovni dejavnosti, |
|
|
|
– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, in
sicer največ eno stanovanje na objekt, |
|
|
|
(8) V območjih zdravstva (DZ) so dopustni posegi za
naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– zdravstvo, |
|
|
|
– trgovina kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti
(lekarna), |
|
|
|
– stanovanje za upravljalca objekta. |
|
|
|
(9) V območjih kulture (DK) so dopustni posegi za
naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– kulturne dejavnosti, |
|
|
|
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost
osnovni dejavnosti, |
|
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
|
– stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, |
|
|
|
(10) V območjih cerkva in pokopališča (DC) so dopustni
posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– cerkve, kapelice, župnišča, |
|
|
|
– pokopališča, |
|
|
|
– mrliške vežice, parki, parkirišča, |
|
|
|
(11) V območjih urbanih središč (MS) so dopustni posegi za
naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– stanovanja, |
|
|
|
– terciarne dejavnosti za potrebe naselja, občine in
regije, |
|
|
|
– kvartarne dejavnosti, |
|
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
|
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu
(terciarne in kvartarne dejavnosti), nadstropja pa stanovanjem in
pisarniškim prostorom, |
|
|
|
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli
objekta. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih v
neposredni bližini, |
|
|
|
(12) V območjih storitvenih in trgovskih dejavnosti (MP)
so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– terciarne dejavnosti za potrebe naselja, občine in
regije, |
|
|
|
– kvartarne dejavnosti, |
|
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
|
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu
(terciarne in kvartarne dejavnosti), nadstropja pa pisarniškim
prostorom, |
|
|
|
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli
objekta. |
|
|
|
(13) V turističnih območjih z nastanitvijo (MT) so
dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– hoteli, penzioni, počitniška stanovanja, |
|
|
|
– terciarne dejavnosti za potrebe območja, |
|
|
|
– šport in rekreacija. |
|
|
|
(14) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) so dopustni
posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
|
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne
namembnosti območja, |
|
|
|
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni
namembnosti območja, |
|
|
|
– na območjih za rekreacijo s prekrivajočo rabo (kjer je
osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali vodna) je dopustna športna in
rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin. |
|
|
|
(15) V območjih železniških postaj (IZ) so dopustni posegi
za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– objekti in ureditve za potrebe železniške postaje, |
|
|
|
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost
osnovni dejavnosti, |
|
|
|
– stanovanja za zaposlene. |
|
|
|
(16) V območjih čistilnih naprav (OC) so dopustni posegi
za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– čiščenje odpadnih voda, |
|
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki. |
|
|
|
(17) V območjih vodnih zemljišč (VC) so dopustni posegi za
naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– vodnogospodarske dejavnosti, |
|
|
|
– energetska izraba v okviru obstoječih jezov na mestu
mlinov in žag, |
|
|
|
– šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo
bistveno v naravne razmere vodotoka, |
|
|
|
(18) V območjih kmetijskih zemljišč (K) (1) in (2) so
dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti: |
|
|
|
– kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo, |
|
|
|
– šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje kmetijske
funkcije zemljišča, |
|
|
|
– lov in ribolov. |
|
|
|
(19) V območjih gozdov (G) so dopustni posegi za naslednje
namene in dejavnosti: |
|
|
|
– gozdarstvo in kmetijstvo, |
|
|
|
– šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje kmetijske
funkcije zemljišča, |
|
|
|
– lov in ribolov. |
|
|
|
1.2 Vrste posegov v prostor |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(1) V vseh območjih urejanja so dopustne naslednje vrste
posegov razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače: |
|
|
|
– za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje tako, da ne
presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici,
funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti v
dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja,
ob upoštevanju normativov za varstvo okolja, |
|
|
|
– dopolnilne gradnje oziroma novogradnje objektov, ki so
določene s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz
prejšnjega člena tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v
neposredni okolici, |
|
|
|
– postavitve pomožnih in začasnih objektov, |
|
|
|
– za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in
obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev
poti za pešce, ureditev kolesarskih stez, |
|
|
|
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter
telekomunikacije: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve, |
|
|
|
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim
vplivom voda, |
|
|
|
– ureditve javnih površin, urbane opreme, otroških igrišč,
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij, |
|
|
|
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo, |
|
|
|
– ureditve zelenih površin, parkov. |
|
|
|
(2) Na celotnem območju občine, razen v varstvenih
območjih, navedenih v 18. členu odloka in v območjih, kjer drugi
predpisi ne dopuščajo, so dopustne raziskave naravnih surovin in
podzemnih voda pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in
poškodujejo naravnega stanja na površju. |
|
|
|
(3) Na celotnem območju občine, razen v varstvenih
območjih, navedenih v 18. členu odloka in v območjih, kjer drugi
predpisi ne dopuščajo, so dopustne postavitve telekomunikacijskih anten
in naprav pod pogojem, da niso vidno izpostavljene in moteče za naravno
okolje in, da nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.
Presojo o tem opravi pooblaščena organizacija. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Kmetijska zemljišča: |
|
|
|
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov: |
|
|
|
– dopustne so postavitve gospodarskih in pomožnih objektov
za potrebe kmetijstva v skladu z veljavno zakonodajo, |
|
|
|
– dopustne so ograje za potrebe varstva narave,
gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije, čredne ograje
na pašnikih so dopustna le kot začasni objekti, ki jih je treba izven
pašne sezone odstraniti, |
|
|
|
– ureditve prometne ter komunalne in energetske
infrastrukture, |
|
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
|
– postavitve spominskih plošč in obeležij. |
|
|
|
(2) Ohranjati je treba bistvene značilnosti odprtega
prostora in kulturne krajine kot so: značilna členitev in parcelacija
kmetijskih zemljišč, naravne terase, vrtače, gozdne robove, steljnike in
košenice. |
|
|
|
(3) Za potrebe turizma in rekreacije je dopustno urejanje
poti za konjeništvo, sprehajalne, kolesarske in druge poti pod pogojem,
da je ureditev usklajena z drugimi uporabniki prostora in lastniki
zemljišč. Poti se praviloma urejajo po obstoječih cestah in poteh. |
|
|
|
12. člen |
|
|
Vinogradniška območja |
|
|
(1) Na vinogradniških območjih je dovoljena gradnja
zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja pod pogojem, da je
investitor lastnik najmanj 20 a vinograda oziroma sadovnjaka v 1.
območju vinogradniških površin ali 10 a vinograda oziroma sadovnjaka v
2. območju vinogradniških površin. Dopustne so adaptacije,
rekonstrukcije in nadomestne gradnje obstoječih objektov tudi, če je
velikost vinograda oziroma sadovnjaka manjša. Gradnja je sprejemljiva ob
znani kulturi (vinograd, sadovnjak). |
|
|
(2) V zidanicah z bivalnim delom so možne dodatne
dejavnosti (vinotoč, sobodajalstvo). |
|
|
(3) Na gradbeni parceli zidanice je poleg brajde in
opornega zidu dovoljena postavitev še enega pomožnega objekta tlorisne
velikosti do 12 m2. |
|
|
(4) Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja
značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi
robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko
postavljajo tako, da so dostopni z javne ceste ali poti. |
|
|
13. člen |
|
|
Gozdna zemljišča |
|
|
(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustne naslednje vrste
posegov: |
|
|
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije in
nadomestne gradnje objektov in ureditev partizanskih bolnišnic,
delavnic, zaklonišč in grobišč, |
|
|
– ureditve za rekreacijo, lov, |
|
|
– dopustne so postavitve pomožnih objektov in ureditve za
potrebe gozdarstva (gozdne vlake, rampe za nakladanje lesa ipd.), |
|
|
– dopustne so ograje za potrebe varstva narave,
gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije, |
|
|
– ureditve prometne ter komunalne in energetske
infrastrukture, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– postavitve spominskih plošč in obeležij. |
|
|
(2) V območjih varovalnih gozdov in gozdov posebnega
pomena posegi niso dopustni, razen posegov, ki so skladni z osnovno
funkcijo gozda. |
|
|
(3) Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako,
da se čimbolj vklopi v okolje. |
|
|
(4) Goloseki niso dopustni, razen izjemoma, če je to
predvideno v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi
gozdnogojitvenih ukrepov ali zaradi sanitarne sečnje oziroma
preventivnih varstvenih del. |
|
|
1.3 Pogoji za izrabo |
|
|
14. člen |
|
|
(1) V območjih urejanja eno in dvostanovanjskih stavb (SE)
in v ureditvenih enotah družinske zazidave (e) je pri novogradnjah,
prizidavah in nadomestnih gradnjah indeks zazidanosti najmanj 0,1 in
največ 0,4; najmanj 50% zemljišča mora biti odprtega oziroma
ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je
prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah. |
|
|
(2) V območjih za večstanovanjske objekte (SV) je indeks
zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,6, najmanj 30% zemljišča mora biti
odprtega oziroma ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,5 in največ
1,4. |
|
|
(3) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi
(SE) in ureditvenih enotah vas (v) je indeks zazidanosti najmanj 0,1 in
največ 0,4, najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma
ozelenjenega. indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je
prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah. |
|
|
(4) V industrijskih območjih (PI) je indeks zazidanosti
najmanj 0,5 in največ 0,8, odvisno od značaja in funkcijskih potreb
dejavnosti, najmanj 10% površine mora biti ozelenjene, indeks izrabe je
najmanj 0,4 in največ 1,0. |
|
|
(5) V območjih za proizvodnjo, storitve in servise (PD) je
indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,8 v odvisnosti od značaja in
funkcijskih potreb dejavnosti, najmanj 10% zemljišča mora biti
ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,4 in največ 0,8. |
|
|
(4) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) mora biti
najmanj 40% zemljišča ozelenjenega. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) V vseh območjih iz prejšnjega člena odloka je na
pozidanih stavbnih zemljiščih z dopolnilno gradnjo in prenovo objektov
dopustno povečati indeks izrabe, izračunanega iz sedanjega stanja, za
največ 10%. Povečanje indeksa izrabe velja za posamezno gradbeno parcelo
in ne za območje urejanja ali ureditveno enoto v celoti. |
|
|
(2) V vseh območjih iz prejšnjega člena odloka je, na
obstoječih stavbnih zemljiščih, z dopolnilno gradnjo ali prizidavami
dopustno povečati indeks zazidanosti v predpisanih mejah le na osnovi
strokovne preveritve in ob upoštevanju drugih določil tega odloka. |
|
|
1.4 Varstvena območja in rezervati |
|
|
16. člen |
|
|
(1) V varovalnih gozdovih, v varstvenih območjih vodnih
virov in voda, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine v
območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter v območjih rezervatov in
varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav, ki so
določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z
veljavnimi predpisi ter pod pogoji, opredeljenimi v določbah tega odloka
in pod pogoji pristojne organizacije. |
|
|
1.5 Območja predvidena za urejanje s prostorskimi
izvedbenimi načrti in varovana območja za dolgoročni razvoj |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov so, do sprejetja le-teh oziroma
podrobnejših dopolnitev PUP dopustne naslednje vrste posegov: |
|
|
– nujna vzdrževalna dela ali prenova obstoječih objektov
in naprav, |
|
|
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v
dejavnosti, ki so na podlagi 11. in 18. člena tega odloka dopustne v
posameznem območju, |
|
|
– rušitve objektov, |
|
|
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav,
sanacije in rekultivacije terena ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki
odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega
izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v
prostorskem izvedbenem načrtu, |
|
|
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja,
objektov in naprav, |
|
|
– novogradnje na gradbeni parceli sedanjih objektov, ki ne
bodo ovirale poznejše izvedbe OLN. |
|
|
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali
kasnejšega načrtovanja in, da so skladni s predvidenimi ureditvami.
Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Občine
Semič na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega
akta. |
|
|
(3) Območja predvidena za urejanje s prostorskimi
izvedbenimi načrti: |
|
|
-------------------------------------------------------------------- |
|
|
Območje
Naziv območja urejanja Predvideno |
|
|
urejanja
urejanje s PIN |
|
|
-------------------------------------------------------------------- |
|
|
A6 LN
Gradnik – kamnolom OLN |
|
|
B1 MP
Semič – oskrbno storitvena cona OLN |
|
|
B1 PD 02
Semič OLN |
|
|
B1 SV 02
Semič – poslovno stanovanjska gradnja Semič OLN |
|
|
B1 ZS
Semič – športni park Semič OLN |
|
|
C2 SK
Brezovica pri Črmošnjicah OLN |
|
|
C2 LN
Brezovica pri Črmošnjicah – kamnolom OLN |
|
|
C3 MS
Črmošnjice – novi center OLN |
|
|
C3 SV
Črmošnjice OLN |
|
|
C4 SK
Topli vrh OLN |
|
|
C4 LN
Topli vrh – kamnolom OLN |
|
|
C7 SK
Komarna vas OLN |
|
|
C10 LN
Vrčice – kamnolom OLN |
|
|
-------------------------------------------------------------------- |
|
|
Opombe: |
|
|
– OLN – občinski lokacijski načrt, |
|
|
(4) Območja OLN je dopustno razširiti na sosednja okoliška
stavbna zemljišča, če se z njihovo funkcionalno razširitvijo omogoči
tehnično, funkcionalno in ambientalno ustreznejše rešitve. |
|
|
2. Merila in pogoji za
oblikovanje posegov v prostor |
|
|
2.1 Urbanistično oblikovanje |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Pri adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah,
nadzidavah, nadomestnih gradnjah, novogradnjah, postavitvah pomožnih in
začasnih objektov ter drugih posegov v prostor je treba zagotoviti
oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim
objektom in ureditvam po: |
|
|
– razporeditvi objektov na parceli, |
|
|
– odmiku od sosednjih objektov, |
|
|
– sestavi stavbnih mas, |
|
|
– višinskim gabaritom in gradbeni črti, |
|
|
– naklonu streh in smeri slemen, |
|
|
– razmerju dimenzij in njihovi orientaciji, |
|
|
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken
in vrat, |
|
|
– barvi in teksturi streh in fasad, |
|
|
– načinu ureditve odprtega prostora, |
|
|
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. |
|
|
(2) Oblikovalski kontrasti pri posegih v prostor so
dovoljeni: |
|
|
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno
in pomensko različnost novega objekta od enotnega okolja, |
|
|
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko
dominanto. |
|
|
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti v postopku
pridobivanja lokacijske informacije. |
|
|
19. člen |
|
|
Gradbene linije in odmiki |
|
|
(1) V posameznih območjih, ki so posebej prikazane v
grafični prilogi, so gradbene linije, gradbene meje in regulacijske
linije obvezne za vse posege v prostor. |
|
|
(2) V območjih brez izrazito enotne gradbene linije
obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik
novozgrajenega objekta: |
|
|
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m
od roba cestišča, v skladu s prometno tehničnimi predpisi, |
|
|
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa
svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlitve, |
|
|
– vsaj 3 m od meje sosednjih zemljišč, |
|
|
– manjši odmiki so dopustni v soglasju z lastniki
sosednjih zemljišč in pod pogojem, da so zagotovljeni požarno-varnostni
odmiki ter, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova
uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti. |
|
|
(3) Za objekte etnološke dediščine je možen manjši odmik
od meje sosednjega zemljišča kot to določa drugi odstavek tega člena. |
|
|
(4) V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba
obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in
ureditev pločnika. |
|
|
2.2 Arhitekturno in krajinsko oblikovanje |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Z arhitekturnim oblikovanjem je treba po eni strani
ohranjati podedovane kakovosti arhitekturne podobe naselij ali
posameznih njegovih delov, krepiti območja pomanjkljivega izraza na
osnovi prepoznavnih kakovosti v prostoru in izgrajevati novo podobo v
območjih, kjer takih kakovosti ni. Z arhitekturnim izrazom je treba
doseči jasno in čitljivo urbano strukturo, ki je pogojena na eni strani
z geografsko lego in reliefom, na drugi strani pa z zgodovinskimi pogoji
gradnje, tj. tlorisa, stavbne mase, arhitekturnimi detajli. S posegi je
treba ustvarjati prepoznavno podobo naselij, ki jo določajo: |
|
|
– krajevna identiteta: geomorfološke in krajinsko pejsažne
značilnosti (topografija, griči, nabrežja), prostorske členitve, |
|
|
– tlorisna struktura območij skupne identitete in
posameznih tkiv, osnovnih povezovalnih (javni, grajeni in zeleni odprti
prostori), zaznavnih in orientacijskih sistemov naselij, |
|
|
– značilna silhueta in pomembne vedute (pogledi na naravne
in grajene prostorske dominante), |
|
|
– identiteta funkcionalne strukture: vrsta in distribucija
posameznih dejavnosti. |
|
|
(2) S krajinsko arhitekturnim oblikovanjem je treba v
strukturo naselij integrirati neizkoriščene prostorske potenciale
zelenih površin in odprtih prostorov. Določajo jih predvsem lega v
naseljih, privlačne vsebine v neposredni bližini in dejanska
razpoložljivost prostora. To so predvsem obvodni prostori, zunanji
prostori šol, vrtcev, odprti prostori in zelene površine ob javnih
programih (ustanovah), večjih trgovinah, proizvodnih objektih in odprte
površine namenjene športu in rekreaciji. Odprte in zelene prostore
naselij je treba smiselno povezati z naravnim zaledjem v zeleni sistem
ne glede na lastniško strukturo zemljišč. |
|
|
21. člen |
|
|
Oblikovanje stavbne mase |
|
|
(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg
predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi
vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da
novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v
primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja
podoba naselja. |
|
|
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo proporcijsko
skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi
gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno
stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi
objekti v naselju. |
|
|
22. člen |
|
|
Strehe |
|
|
(1) Strehe morajo biti praviloma simetrične dvokapnice nad
osnovnim tlorisom v naklonu 35( do 52(, razen: |
|
|
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali
strmejše strehe in je naklon strehe pogojen s celovitim oblikovanjem ali
zasnovo objekta, |
|
|
– če je oblika strehe pogojena z zasnovo in celovitostjo
oblikovanja objekta in smiselno dopolnjuje arhitekturni izraz posamezne
ureditvene enote, uličnega niza ali skupine hiš, |
|
|
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega
15 m. Ravne strehe so dopustne v območjih za proizvodnjo in za večje
trgovske objekte ter za ureditev teras za gostinske dejavnosti, če je
objekt deloma ali v celoti vkopan v teren ali objekt leži na pobočju in
je delno vkopan, |
|
|
– na zavarovanih objektih kulturne dediščine, kjer sta
naklon in zasnova strehe lahko tudi drugačna, |
|
|
– nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne večslemenske in
večkapne strehe. |
|
|
(2) Sleme dvokapnih streh mora potekati v smeri daljše
stranice, dopustna je izvedba čopov. |
|
|
(3) Mansardne (lomljene) strehe niso dopustne. |
|
|
(4) Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot
prizidki osnovnim objektom in vidni z javnih površin, morajo biti
izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje
preko pomožnega v enakem naklonu in kritini kot ga ima osnovna streha
oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru, da
je pomožni objekt nižji, je njegova streha po višini zamaknjena in
oblikovana enako (naklon strešin, kritina), kot je oblikovanje strehe
osnovnega objekta. |
|
|
(5) Pri izboru kritine (opeka, betonski zareznik, skodle,
slama) je treba upoštevati kakovostne primere iz neposredne okolice
objekta oziroma naselja, če gre za kompozicijsko ali oblikovno celovito
prostorsko enoto. |
|
|
(6) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken
in frčad, pri čemer morajo imeti strešine enak naklon kot osnovni
objekt. Celotna dolžina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme
presegati ene tretjine dolžine strehe. |
|
|
23. člen |
|
|
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave |
|
|
(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot
za novogradnje. |
|
|
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s
celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in
gradbenimi materiali osnovnega objekta. |
|
|
(3) Pri posegih prenove kulturnih spomenikov si mora
investitor pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne
dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
24. člen |
|
|
Rušitve |
|
|
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega
objekta odstrani, je treba ohranjeni in novi del objekta povezati v
celovito oblikovano stavbno maso z usklajeno proporcijsko zasnovo in
kompozicijsko skladnostjo fasad, tlorisov in strešin. |
|
|
2.3 Merila in pogoji za oblikovanje objektov |
|
|
25. člen |
|
|
Za oblikovanje objektov belokranjske arhitekture v
območjih eno in dvostanovanjskih objektov (SE) in v stanovanjskih
območjih s kmetijskim gospodarstvi (SK) (planske celote A, B in D)
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
(1) Stanovanjski objekti: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani
proti cesti, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali preko
priključka, |
|
|
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4, |
|
|
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje pod pogojem, da je kolenčni zid nad pritličjem visok največ 1
m oziroma, da je skrit pod kapjo. Za objekte z večjo stavbno maso je
izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod
pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad
ploščo nadstropja ni dopustna izvedba kolenčnega zidu, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega
terena do največ 1 m nad njim, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35( do 45(,
usklajeno z naklonom sosednjih streh, kritina temne barve (opeka,
betonski zareznik, skodle, slama), usklajena s tradicionalno. Dopustni
so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je
oblikovanje osnovne strehe |
|
|
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve.
Dopusten je dvo ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi elementi
(obrobe okoli oken, šivani vogali). Zatrepi naj bodo zidani. Ograje
balkonov (gankov) naj bodo izvedene v vertikalnem lesenem opažu. |
|
|
(2) Gospodarski objekti: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, prizidki k
stanovanjskim objektom, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali preko
priključka, |
|
|
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4, |
|
|
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju urejenega terena ali
do 0,30 m nad njim, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35( do 45(,
usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti temne barve
(opeka, betonski zareznik, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno.
Dopustni so čopi in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je
oblikovanje osnovne strehe |
|
|
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve
oziroma lesena. Zatrepi so zidani ali izvedeni v lesu z vertikalnim
opažem (deskami). |
|
|
(3) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti ter
proizvodnjo: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali preko
priključka, |
|
|
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za
oblikovanje stanovanjskih objektov. Za široke objekte so dopustni manjši
nakloni streh, vendar ne manj kot 32(. Na fasadah so dopustna izložbena
okna in nadstreški, |
|
|
– javna funkcija se ureja v pritličju objektov, stanovanja
so dopustna v višjih etažah. |
|
|
26. člen |
|
|
Za oblikovanje objektov kočevarske arhitekture v območjih
počitniških hiš (SP), v stanovanjskih območjih s kmetijskim gospodarstvi
(SK) in v turističnih območjih z nastanitvijo (MT), (planska celota C)
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
(1) Stanovanjski objekti: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani
proti cesti, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko
priključka, |
|
|
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4, |
|
|
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje pod pogojem, da je kolenčni zid nad pritličjem visok največ
0,80 m oziroma, da je skrit pod kapjo. Za objekte z večjo stavbno maso
je izjemoma dopustna etažnost največ klet, pritličje in nadstropje pod
pogojem, da je pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad
ploščo nadstropja ni dopustna izvedba kolenčnega zidu, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega
terena do največ 1 m nad njim, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 45( do 52(,
usklajeno z naklonom sosednjih streh. V primerih, ko bi bila porušena
osnovna kompozicija objekta so dopustni manjši nakloni streh, vendar ne
manjši od 40(. Kritina mora biti temno siv betonski zareznik, skodle,
usklajeno s tradicionalno. Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki
morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe |
|
|
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve.
Dopusten je dvo ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi elementi
(obrobe okoli oken, šivani vogali). Zatrepi naj bodo zidani, dopustna je
izvedba v lesu z vertikalnim opažem (deskami). Na fasadah se lahko
uredijo masivne stopnice s podestom. |
|
|
(2) Gospodarski objekti: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko
priključka, |
|
|
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, |
|
|
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju terena ali do 0,30 m
nad njim, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 45( do 52(,
usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti temne barve
(opeka, betonski zareznik, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno.
Dopustni so čopi in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je
oblikovanje osnovne strehe |
|
|
– kletni del objekta naj bo zidan, lahko v kamnu, ali
ometan z zaglajenim ometom, pritličje zidano in ometano oziroma leseno
ali obito z vertikalnim opažem (deskami). Zatrepi so zidani ali izvedeni
v lesu z vertikalnim opažem (deskami). |
|
|
(3) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti ter
proizvodnjo: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani
proti cesti, objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti
in ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so namenjena javnemu
programu, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka, |
|
|
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program |
|
|
– višina: največ (K)+P+2+M v skladu z indeksom izrabe |
|
|
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred
objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna,
če tako narekujejo terenske razmere, |
|
|
– strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešin 45( do
52(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Za široke objekte so dopustni
manjši nakloni streh, vendar ne manj kot 40(, |
|
|
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo, |
|
|
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za
oblikovanje stanovanjskih hiš. |
|
|
(4) Za oblikovanje počitniških hiš veljajo enaki pogoji
kot za oblikovanje stanovanjskih objektov. |
|
|
(5) Za oblikovanje hotelskih objektov, penzionov in drugih
gostinsko prenočitvenih objektov veljajo enaka določila kot za objekte
terciarnih in kvartarnih dejavnosti. |
|
|
(6) Tradicionalni arhitekturni elementi in detajli na
objektih so lahko izvedeni v sodobnejših materialih in oblikah (steklo,
kovina). |
|
|
(7) Pri obnovi starih stanovanjskih hiš je potrebno
ohranjati barvno podobo in dekorativne členitve fasad, velikost in
obliko okenskih odprtin in vrat, oblikovanje streh ter kamnite stopnice
in stopnišča. |
|
|
27. člen |
|
|
Za objekte trške arhitekture v Semiču veljajo naslednji
pogoji: |
|
|
(1) Poslovni, poslovno stanovanjski in stanovanjski
objekti: |
|
|
– ohranja se obstoječa tlorisna zasnova objektov, |
|
|
– etažnost: največ klet, pritličje in izkoriščeno
podstrešje, objekti z večjo stavbno maso imajo etažnost največ klet,
pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje pod pogojem, da je
pritličje v nivoju terena ali največ 0,15 m nad njim, nad ploščo
nadstropja je dopustna izvedba kolenčnega zidu do višine 0,80 m oziroma
je skrit pod kapjo, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: do 0,30 m nad nivojem
urejenega terena, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme orientirano vzporedno s cesto, naklon strešin 35( do 45(,
usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina temne barve Opeka,
betonski zareznik, skodle, slama), usklajeno s tradicionalno. Dopustni
so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je
oblikovanje osnovne strehe, |
|
|
– fasade objekta se oblikujejo v enotnem proporcionalnem
sistemu, ki je prisoten v širšem prostoru. Fasadno ploskev se oblikuje v
homogeno likovno kompozicijo s pravilno osnovno členitvijo fasadnih
elementov. V vertikalni simetrali se oblikuje glavni vhod v stavbo.
Fasade naj bodo izvedene v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne
barve. Dopusten je dvo- ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi
elementi (obrobe okoli oken, šivani vogali), |
|
|
– dopustna so izložbena okna, ki naj v oblikovanju
povzemajo tradicionalne, izvedene v lesu. Velikost in razporeditev mora
biti usklajena z ostalimi elementi fasade, |
|
|
– pritličja so praviloma namenjena javnemu programu, višje
etaže pa stanovanjem, izjemoma tudi za poslovne dejavnosti, |
|
|
– glavni vhod je orientiran na ulico oziroma glavno cesto, |
|
|
– prekinitve med objekti so namenjeni dostopom na interno
dvorišče. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Za oblikovanje zidanic in vinskih hramov veljajo
naslednji pogoji: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: neposredno s ceste, preko
priključka po dovozni poti, |
|
|
– tloris: največ 7,0 x 5,0 m z odstopanjem do +/- 0,5 m, |
|
|
– orientacija: vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno s
sosednjimi objekti, |
|
|
– etažnost: največ klet in izkoriščeno podstrešje.
Kolenčni zid je lahko visok največ 1,60 m, prilagojeno terenu, |
|
|
– klet je v celoti ali delno vkopana v teren, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini
objekta. Naklon strešin 40( do 45(, usklajeno z naklonom sosednjih
streh. Kritina mora biti opečna, temno siv betonski zareznik, skodle,
usklajeno s tradicionalno. Dopustni so čopi in frčade za ureditev vhoda,
ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe, |
|
|
– kleti naj bodo zidane praviloma iz kamna, fasade naj
bodo izvedene v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne barve. Nad
zidano kletjo je dopustna tudi lesena izvedba objekta s plohi.
Oblikovanje fasad naj upošteva elemente tradicionalne arhitekture. |
|
|
(2) Večji gabariti zidanic so dopustni v primeru hrambe
večjih količin vina. Gabariti teh objektov se morajo prilagoditi
terenskim pogojem in izpostavljenosti leg. |
|
|
(3) Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah obstoječih zidanic se morajo ohranjati
kakovostne značilnosti objektov oziroma je potrebno ohranjati njihovo
identiteo. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) V območjih večstanovanjskih stavb (SV) veljajo
naslednji pogoji: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni stolpiči, bloki,
pritličja so lahko namenjena javnim programom, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka, |
|
|
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost objekta in
strukturo stanovanj, |
|
|
– višina: največ (K)+P+3 v skladu z indeksom izrabe, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: v višini urejenega terena pred
objektom oziroma do 0,30 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna,
če tako narekujejo terenske razmere, |
|
|
– strehe: enokapne, simetrične dvokapnice, ravne strehe, |
|
|
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, steklo. |
|
|
(2) V industrijskih območjih (PI) veljajo naslednji
pogoji: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni oziroma prizidave, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka, |
|
|
– tlorisna zasnova: podolgovata, proste fasade, daljše
fasade spremljajo glavno prometnico ali glavno interno cesto, |
|
|
– višina objektov: v skladu z indeksom izrabe in
tehnološkimi zahtevami, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju urejenega terena pred
vhodom oziroma do 0,30 m nad njim; nakladalne rampe so visoke 1,10 m nad
urejenim terenom, |
|
|
– strehe: simetrične dvokapnice z blagim naklonom, ravne
strehe, |
|
|
– fasade: omet, fasadne plošče, steklo. |
|
|
(3) V območjih za proizvodnjo, servise in storitve (PD)
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni oziroma prizidave, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka, |
|
|
– tlorisna zasnova: podolgovata, proste fasade, daljše
fasade spremljajo glavno prometnico ali glavno interno cesto, |
|
|
– višina objektov: največ (K)+P+2 v skladu z indeksom
izrabe in tehnološkimi zahtevami, |
|
|
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju urejenega terena pred
vhodom oziroma do 0,30 m nad njim; nakladalne rampe so visoke 1,10 m nad
urejenim terenom, |
|
|
– strehe: simetrične dvokapnice z blagim naklonom, ravne
strehe, |
|
|
– fasade: omet, fasadne plošče, steklo. |
|
|
(4) V območjih storitvenih in in trgovskih dejavnosti (MT)
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti naj tvorijo
zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami (peš površine,
trgi), pritličja so namenjena javnemu programu, višje etaže poslovnim in
drugim, manj frekvantnim dejavnostim, |
|
|
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka, |
|
|
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program, |
|
|
– višina: največ (K)+P+1+M v skladu z indeksom izrabe, |
|
|
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred
objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna,
če tako narekujejo terenske razmere, |
|
|
– strehe: simetrične dvokapnice, enokapne, ravne, |
|
|
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo. |
|
|
(5) V turističnih območjih z nastanitvijo (MT) veljajo
naslednji pogoji: |
|
|
– razmestitev objektov: samostojni objekti naj tvorijo
zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami, pritličja so
namenjena javnemu programu (gostinstvo, trgovina, storitve, rekreacija), |
|
|
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka, |
|
|
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program, |
|
|
– višina: največ (K)+P+2+M v skladu z indeksom izrabe, |
|
|
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred
objektom oziroma do 0,30 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna,
če tako narekujejo terenske razmere, |
|
|
– strehe: simetrične dvokapnice, |
|
|
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo. |
|
|
30. člen |
|
|
Pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah: |
|
|
(1) V ureditvenih enotah vas (v) veljajo za oblikovanje
objektov enaki pogoji kot v stanovanjskih območjih s kmetijskim
gospodarstvi (SK). Pri razvrščanju objektov je potrebno upoštevati
urbanistično zasnovo vaškega jedra. Stanovanjski objekti so praviloma
orientirani proti cesti, gospodarski objekti v notranjosti parcele
oblikujejo dvorišče. |
|
|
(2) V ureditvenih enotah družinska zazidava (e) veljajo za
oblikovanje objektov enaki pogoji kot v eno in dvostanovanjskih stavb
(SE). |
|
|
(3) V ureditvenih enotah proizvodnja (p) veljajo za
oblikovanje objektov enaki pogoji kot v območjih za proizvodnjo, servise
in storitve (PD). |
|
|
(4) V ureditvenih enotah oskrbnih in storitvenih
dejavnosti (o) veljajo enaki pogoji kot za storitvene in trgovske
dejavnosti (MP), |
|
|
(5) V ureditvenih enotah šport in rekreacija (r) veljajo
enaki pogoji kot za območja za šport in rekreacijo (ZS). |
|
|
(6) V ureditvenih enotah cerkve, pokopališča (m) veljajo
enaki pogoji kot za območja cerkva in pokopališč (DC). |
|
|
2.4 Oblikovanje drugih posegov |
|
|
31. člen |
|
|
Javne površine, trgi, parkirišča |
|
|
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest morajo biti
oblikovane enotno brez arhitekturnih ovir. Urejene naj bodo tako, da se
s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne
izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za
pešce (najmanj 60 cm). |
|
|
(2) Večje parkirne površine se naj urejajo z zelenicami,
zasajenimi z avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem. |
|
|
(3) Nadstrešnice avtobusnih postajališč naj bodo
oblikovane enotno in transparentno. |
|
|
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. |
|
|
32. člen |
|
|
Javne zelene površine, parki, sadovnjaki |
|
|
(1) Urejanje javnih zelenih površin in parkov se izvaja z
avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja. Ob pomembnejših cesta, poteh in
peš poteh se zasaditev izvaja praviloma v enovrstnih in dvovrstnih
drevoredih. Drevje se zasadi tudi kot poudarek prostorske dominante
(cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne
dediščin. |
|
|
(2) Vrtovi in sadovnjaki se naj oblikujejo na
tradicionalen način. Sadovnjaki naj oblikujejo značilni rob naselja. |
|
|
33. člen |
|
|
Pomožni objekti za lastne potrebe |
|
|
(1) Drvarnice, garaže, lope, ute, senčnice morajo biti
postavljene na gradbeni parceli nevpadljivo in v oblikovanju podrejene
oblikovanju osnovnih objektov in sosednjih istovrstnih objektov. |
|
|
(2) Nadstreški nad vhodi morajo biti v gabaritih usklajeni
z namembnostjo objekta, v oblikovanju pa podrejeni oblikovanju osnovnega
objekta. |
|
|
(3) Mali rezervoarji za plin morajo biti postavljeni
nevpadljivo, v skladu s predpisi. Če lokacijsko gradbene razmere
dopuščajo naj bodo vkopani v teren. Plinska inštalacija naj bo izvedena
tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje. |
|
|
34. člen |
|
|
Ograje |
|
|
(1) Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih
primerih z značilnimi vertikalnimi in horizontalnimi lesenimi elementi,
dopustne so žive meje. Varovalne ograje so lahko lahke kovinske in
žične. Masivne ograje (kamen, zid) niso dopustne, razen kot varovalna in
protihrupna ograja pod pogojem, da niso moteče za okolico in bivalne
pogoje ter za rabo sosednjih zemljišč. |
|
|
(2) Višina medsosedskih ograj je do 1,2 m, varovalne,
igriščne in protihrupne ograje so lahko višje. |
|
|
(3) Ograje ne smejo preprečiti izvedbe prometnic s
predpisanim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s
prometno varnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih trikotnikov.
Pri vaških in dovoznih cestah mora biti medsebojni odmik ograj najmanj 5
m. |
|
|
35. člen |
|
|
Oporni zidovi |
|
|
(1) Nasipne in odkopne brežine ter druga izpostavljena
pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Praviloma se izvajajo z
blagimi ozelenjenimi brežinami. Strme brežine, kjer naravna zavarovanja
niso zadostna je treba uporabljati takšne elemente, ki omogočajo
zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. Oporni zidovi so dopustni le na
mestih, kjer strmih brežin ni možno drugače zavarovati. Izvedejo se naj
v vidnem kamnu, izjemoma v arhitekturno oblikovanem betonu, ozelenijo se
s plezalkami in grmovnicami. |
|
|
(2) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti
prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike med parcelami naj
bodo čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z
opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in
drugih ureditev na višjeležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da
se preprečijo negativni vplivi na nižjeležeče parcele. |
|
|
(3) Oporni zidovi so dopustni pod pogojem, da to omogočajo
pogoji za gradnjo ter da se ne poslabšajo bivalni pogoji in pogoji rabe
sosednjih zemljišč. Oporni zidovi višji od 1,2 m morajo biti v
horizontalni smeri zamaknjeni, z vmesno zelenico za ozelenitev. |
|
|
(4) Pri gradbenih delih je potrebno neutrjene površine
zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za
ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste rastlin. |
|
|
36. člen |
|
|
Transformatorske postaje, bazne telekomunikacijske postaje
in atenski drogovi morajo biti postavljeni nevpadljivo in nemoteče za
naravno in bivalno okolje. Oblikovani morajo biti v skladu s funkcijo in
sosednjimi objekti. |
|
|
37. člen |
|
|
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti |
|
|
(1) Čebeljnjaki, kašče, kozolci, kmečke lope, skednji,
silosi, hlevi morajo biti postavljeni v skladu s funkcijo in oblikovani
tradicionalno, v skladu z oblikovanjem istovrstnih ter sosednjih
objektov. |
|
|
(2) Rastlinjaki se postavljajo znotraj naselja in na
njenem robu tako, da niso vpadljivi in vidno izpostavljeni. |
|
|
38. člen |
|
|
Začasni objekti |
|
|
(1) Začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo, za
prireditve in skladiščenje morajo biti postavljeni v skladu z
namembnostjo, funkcijo in nemoteče za sosednje objekte. Upoštevati je
potrebno parterne ureditve in kvalitetno vegetacijo (drevesa,
grmičevje). Po odstranitvi začasnih objektov je potrebno vzpostaviti
prvotno stanje. |
|
|
39. člen |
|
|
Spominska obeležja, urbana oprema |
|
|
(1) Spominska obeležja (kipi, spomeniki, kapelice) in
urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne obirajo funkcionalno
oviranih ljudi, ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa
za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in
naprav. |
|
|
(2) Urbana oprema mora biti oblikovana enotno, v skladu z
namembnostjo |
|
|
(3) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad
slemenom hiš. |
|
|
(4) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino
kapi. |
|
|
(5) Nadstršnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo
biti najmanj 2,5 m nad peš površino. |
|
|
40. člen |
|
|
Vodotoki |
|
|
(1) Ureditve vodotokov in hudournikov ter dostopi do vode
morajo biti izvedeni predvsem iz naravnih materialov. |
|
|
(2) Jezovi naj bodo izvedeni iz zloženih kamnov, uporaba
betona je dopustna za zatesnjevanje in utrjevanje pod pogojem, da beton
ni viden. |
|
|
(3) Obvodno vegetacijo je potrebno v čim večji meri
ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem, površine
sanirati ali rekultivirati. |
|
|
41. člen |
|
|
Kmetijska zemljišča, gozd |
|
|
(1) Urejanje kmetijskih zemljišč ter gradnja kmetijskih in
gozdnih prometnic ne sme sprožiti nevarnih erozijskh procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov |
|
|
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba: |
|
|
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša
drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
|
|
– ohranjati gozdni rob oziroma ga nanovo zasaditi in
okrepiti, |
|
|
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in
posebnosti. |
|
|
42. člen |
|
|
Kamnolomi |
|
|
(1) Golosek dreves za povečanje kamnoloma je dopusten le
na površini predvidene širitve. |
|
|
(2) Izvajati je potrebno sprotno sanacijo in rekultivacijo
izkoriščenega dela pridobivalnega območja. |
|
|
(3) Po zaključenem izkoriščanju je potrebno kamnolome
sanirati in rekultivirati v prvotno rabo (npr. gozd). |
|
|
3. Merila in pogoji za
določanje gradbenih parcel |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Velikost gradbene parcele se določi glede na: |
|
|
– namembnost in velikost objekta, pomožne objekte,
oblikovanost zemljišča, lege sosednjih objektov, obstoječih parcelnih
mej in lastništva, |
|
|
– dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti,
parkirna mesta, funkcionalno zelenje, poteka komunalnih in energetskih
vodov, |
|
|
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje,
hrup). |
|
|
(2) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva
tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben
manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. |
|
|
(3) Pri določanju gradbene parcele za proizvodne
dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta
proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila in
drugo mehanizacijo. |
|
|
(4) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami,
vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi
priključki. |
|
|
(5) Za stanovanjske in kmetijske objekte je širina
gradbene parcele okoli objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta
najmanj 3,5 m. Če je zemljišče pri obstoječih objektih manjše od
navedenih meril, se upošteva dejanska površina gradbene parcele. |
|
|
(6) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga
območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov je potrebno
upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto
poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih
oziroma odprtih prostorih in de določa glede na razmere v posameznem
območju urejanja oziroma ureditveni enoti. |
|
|
(7) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno
razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve
pomožnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso
dopustne. |
|
|
4. Merila in pogoji za
prometno urejanje |
|
|
44. člen |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
(1) Pri rekonstrukcijah cest in poti so dopustna večja
odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometno
tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna
zemljišča, vodotoke ter na vidno izpostavljena in krajinsko značilna
območja. |
|
|
(2) Pri urejanju cest in poti je treba urediti in
zavarovati brežine, sanirati strme skalne useke in brežine ter ohraniti
stare oporne zidove iz kamna in obcestne kamne. |
|
|
(3) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno
višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami urejenega
terena pred objekti in višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem
dostopnost ne poslabša. |
|
|
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z
javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč. |
|
|
(5) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop
urgentnih in interventnih vozil. Urejeni morajo biti tako, da je
zagotovljena preglednost ter, da ni oviran promet in se ne poškodujejo
cesta in cestni objekti. Urediti se morajo v soglasjem s pristojnim
organom in upravljalcem ceste. |
|
|
(6) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. |
|
|
45. člen |
|
|
Parkiranje (mirujoči promet) |
|
|
(1) Varovana površina za mirujoči promet, je površina, ki
se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč. Na njej niso dopustni
posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča. |
|
|
(2) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah, nadzidavah,
dozidavah, nadomestnih gradnjah in spremembah namembnosti je treba
zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi) na
gradbeni parceli objekta. Za vsako stanovanje je treba zagotoviti
najmanj dve parkirni mesti. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na
javnih parkiriščih, če je stavba v območju ohranjanja značilne vaške
zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli, |
|
|
(3) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko
število avtomobilov oziroma so vezane na individualni motorni promet
(trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravilo
avtomobilov, banke, pošte ipd.) je treba zagotoviti parkirne prostore na
gradbeni parceli objekta, na skupnem parkirišču za več objektov skupaj
ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na
javnih površinah je dopuščena izjemoma in sicer na podlagi soglasja
Občinske uprave občine Semič. Občinska uprava občine Semič izda soglasje
v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da
nosilec dejavnosti zagotovi soudeležbo pri izgradnji novih javnih
parkirnih površin oziroma garaž. |
|
|
(4) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za
njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini
presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami
tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za
začasna parkirišča v času prireditev. |
|
|
(5) Parkirišča na razglediščih in počivališčih naj bodo
ločena od cestnega telesa in urejena tako, da je omogočena varnost
obiskovalcev ter spremljajočih ureditev (klopi, mize, koši za smeti). |
|
|
(6) Parkirišča in garaže za tovornjake so lahko urejena v
ureditvenih območjih za industrijo (PI) ter v območjih za proizvodnjo,
servise in storitve (PD). |
|
|
46. člen |
|
|
Pločniki, peš površine |
|
|
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja
javnih peš povezav za pešce. Natančen potek tras ter dimenzije je
potrebno prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru. |
|
|
(2) Pločniki za pešce so širine najmanj 1,60 m oziroma
skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob glavnih cestah in ob
poteh, iz zgostitvenih območij proti drugim objektom javnega značaja. |
|
|
(3) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter
dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir
in osvetljeni. |
|
|
47. člen |
|
|
Kolesarske steze |
|
|
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča, z
dvignjenim robnikom ločeno od vozišča ali kot kolesarske poti. Urejajo
se praviloma dvostransko minimalne širine 1 m, oziroma dvosmerno širine
2 m. |
|
|
(2) Kot kolesarske poti se urejajo tudi gozdne in
kmetijske ceste in poti. |
|
|
5. Merila in pogoji za
komunalno in energetsko opremljanje in urejanje ter za telekomunikacije |
|
|
48. člen |
|
|
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena
gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma s
soglasjem upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na
obstoječih objektih so dopustna le tekoča vzdrževalna dela. |
|
|
(2) Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti
na obstoječa in predvidena javna omrežja za oskrbo s pitno vodo,
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo in
telekomunikacijsko omrežje ter na predvideno plinovodno omrežje. Poteki
komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni. |
|
|
(3) Komunalna in energetska infrastruktura mora biti
izvedena tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustreza pogojem
obrambe in zaščite. |
|
|
(4) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v
teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po
izvedbi sanirati in rekultivirati. |
|
|
(5) Nadzemne komunalne in energetske objekte in naprave
(transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba postavljati
nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in
glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine
niso dopustne. |
|
|
(6) Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in
energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično
usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge
vode in naprave na isti trasi ter na ureditev prometnih površin. |
|
|
(7) Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to
narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek voda in naprave. |
|
|
(8) Komunalna in energetska infrastruktura do sekundarnega
nivoja poteka praviloma po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi
terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, je
treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo. |
|
|
49. člen |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem
upravljalca. V območjih, kjer ni ustreznega vodovodnega omrežja se
oskrba z vodo zagotovi s higienskimi kapnicami. |
|
|
(2) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina
požarne vode s hidrantnim omrežjem na javnem vodovodu in/ali kapnicami. |
|
|
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte
sisteme. |
|
|
50. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti načeloma zasnovano
ločeno, za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda. |
|
|
(2) Vse fekalne odpadne vode je treba priključiti na javno
kanalizacijo s čistilno napravo po pogojih pristojnega upravljalca.
Tehnološke odpadne vode je možno priključiti na javno kanalizacijo le,
če je predhodno očiščena do, s predpisi dovoljene stopnje onesnaženosti.
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti kanalizacija
vodotesna. |
|
|
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na
javno kanalizacijo s čistilno napravo je treba objekte priključiti na
lokalno, skupinsko oziroma individualno čistilno napravo. Do izgradnje
omrežja za odvod in čiščenje fekalnih odpadnih vod so obvezne vodotesne,
nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena
organizacija. |
|
|
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic in streh
objektov se morajo odvajati v ponikovalce oziroma v vodotoke. Padavinske
vode z utrjenih prometnih in manipulacijskih površin se morajo odvajati
v javno kanalizacijo oziroma ponikovalnice in vodotoke preko peskolovov
in lovilcev olj. |
|
|
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim
storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na
vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti
izveden začasen priključek na kanalizacijo. |
|
|
51. člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
(1) Pri novogradnjah in večjih rekonstrukcijah visoko- in
nizkonapetostnega elektro omrežja se naj predvidi zemeljska kabelska
izvedba. |
|
|
(2) Za zagotovitev dobre oskrbe z električno energijo je
treba dopolniti zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in
transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba
locirati znotraj ureditvenih območij naselij. |
|
|
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba
upoštevati varovalne pasove. Gradnja objektov v teh pasovih je omejena
oziroma dopustna po pogojih upravljalca. |
|
|
52. člen |
|
|
Plinovod |
|
|
Za oskrbo s plinom je dopustna gradnja plinskih postaj in
plinovodnega omrežja. |
|
|
53. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
(1) Novo telefonsko in druga telekomunikacijska kabelska
omrežja se izvedejo z zemeljskimi kabli. |
|
|
(2) Oddajniki za potrebe mobilnih komunikacij je treba
locirati praviloma znotraj ureditvenih območij naselij z upoštevanjem
varovalnih odmikov. Oddajniki se smejo imeti škodljivih vplivov na
bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi. |
|
|
54. člen |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava se izvede ob vseh glavnih cestah v
naseljih in peš površinah ter javnih parkiriščih. Zagotavljati morajo
minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi
predpisi. |
|
|
55. člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti
praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna
skupna odjemna mesta za komunalne odpadke, ki morajo biti javne
površine. |
|
|
(2) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih
morajo biti dobro dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih
lokacijah. Stati morajo v sklopu objektov in na utrjenih površinah tako,
da je omogočeno enostavno čiščenje. |
|
|
6. Merila in pogoji za
urejanje in varstvo voda |
|
|
56. člen |
|
|
(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred
onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za
požarno varnost. |
|
|
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotokov je treba zagotoviti
ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna
organizacija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih
razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj
rastlin in živalskih vseh vrst. |
|
|
(3) V varovalnem pasu vodotokov (skladno z zakonodajo) ni
dovoljeno graditi objekte, ograje in naprave, ki bi preprečevali dostop
do vode. Prav tako niso dovoljeni posegi, ki bi spreminjali obstoječi
vodni režim (zajezitve, zoževanje pretoka, brvi s podporo v strugi
ipd.). Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega
organa. |
|
|
57. člen |
|
|
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih
jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni
obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna
za utrjevanje in zatesnjevanje pod pogojem, da beton ni viden. Smer in
linija jezu se ne sme spreminjati. |
|
|
7. Merila in pogoji za
ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine |
|
|
58. člen |
|
|
Ohranjanje narave |
|
|
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili
naravo in naravne vrednote niso dopustni. |
|
|
(2) Za vse posege na objektih in v območjih naravnih
vrednot, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno
pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo narave. |
|
|
(3) V območjih naravnih vrednot niso dopustne postavitve
reklamnih tabel. |
|
|
(4) Pri načrtovanju prostorskih ureditev je treba
upoštevati varstvene režime, usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene
smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Semič za
obdobje 1986–2000 in družbenega plana občine Semič za obdobje 1986–1990
in Prostorsko ureditvenih pogojev za občino Semič, april 2003, ki se
hranijo na sedežu občine. |
|
|
59. člen |
|
|
Kulturna dediščina |
|
|
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili
objekte in območja kulturne dediščine niso dopustni. |
|
|
(2) Za vse posege na objektih in v območjih kulturnih
spomenikov in varovane dediščine ter v vplivnem območju, kakor tudi za
spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje
pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
(3) Strehe na zavarovanih in varovanih objektih kulturne
dediščine morajo biti v skladu z varstvenim režimom. |
|
|
(4) V območjih in na objektih varovane kulturne dediščine
niso dopustne postavitve reklamnih tabel. |
|
|
(5) Pri načrtovanju prostorskih ureditev je treba
upoštevati varstvene režime, usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
nepremične kulturne dediščine, ki so navedene v Gradivu Strokovne
zasnove varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Občine Semič, februar 2003. |
|
|
8. Merila in pogoji za
varstvo in izboljšanje okolja |
|
|
60. člen |
|
|
Varstvo zraka, tal, površinskih in podzemnih voda |
|
|
(1) Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor
so dovoljeni, če ne poslabšujejo obstoječega stanja oziroma so motnje v
dovoljenih mejah predpisov s področja varstva okolja in, če se ne
poslabšajo bivalni in delovni pogoji na območju posega in na sosednjih
zemljiščih. |
|
|
(2) Gradnje objektov, dozidave in nadzidave, nadomestne
gradnje, adaptacije in rekonstrukcije ter spremembe namembnosti so možne
na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno
opremo za oskrbo z vodo, odvajanje fekalnih odpadnih vod in oskrbo z
elektriko ter zagotovljen dostop na javno prometno omrežje. |
|
|
(3) Za vse ekološko zahtevnejše posege mora investitor v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti presojo oziroma
poročilo o vplivih na okolje. |
|
|
(4) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo
manipulacijo oziroma skladiščijo in uporabljajo nevarne snovi (goriva,
olja, barve, laki, topila ipd.) lahko to opravljajo le v pokritih in
ustrezno opremljenih prostorih. Manipulacijske, skladiščne in proizvodne
površine morajo biti urejene tako, da se ob morebitnem razlitju oziroma
raztresu snovi ta v celoti prestreže. |
|
|
(5) V območjih za proizvodnjo se morajo zunanje površine
in padavinska kanalizacija urediti tako, da bo v primeru požara možno
zadržanje in čiščenje onesnaženih požarnih voda. |
|
|
(6) Kurilno olje za ogrevanje objektov je potrebno hraniti
v enoplaščni cisterni v lovilnem bazenu, ki mora zadržati celotno
količino morebitno razlitega olja. Zaprti prostori, kjer potekajo cevi
za razvod kurilnega olja ali kjer lahko na kak drug način pride do
razlivanja, morajo imeti za vodo in olje nepropusten tlak, ki je ob
robovih enake kvalitete. Tla v kotlovnici morajo biti za olje
nepropustna in ne smejo imeti zveze z hišno kanalizacijo. |
|
|
(7) Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti le v
posebnih, namensko zgrajenih skladiščih do njihove končne dispozicije. |
|
|
61. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom in svetlobnim onesnaževanjem |
|
|
(1) V območjih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb
(SE), večstanovanjskih objektov (SV), območjih počitniških hiš (SP),
stanovanjskih območij s kmetijskimi gospodarstvi (SK), v območjih vzgoje
in izobraževanja (DI), območjih zdravstva (DZ), v območjih za šport in
rekreacijo (ZS), v turističnih območjih z nastanitvijo (MT) so dopustne
dejavnosti in posegi, če hrup, ki ga povzročajo ne presega ravni hrupa,
kot jih za II. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem
okolju (Uradni list RS, št. 45/95) |
|
|
(2) V območjih urbanih središč (MS) so dopustne dejavnosti
in posegi, če hrup, ki ga povzročajo ne presega ravni hrupa, kot jih za
III. območja dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95). |
|
|
(3) V industrijskih območjih (PI) in območjih za
proizvodnjo, servise in storitve (PD) so dopustne dejavnosti in posegi,
če hrup, ki ga povzročajo ne presega ravni hrupa, kot jih za IV. območja
dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS,
št. 45/95). |
|
|
(4) V vseh območjih je potrebno: |
|
|
– meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske ukrepe in
zmanjšati hrup do dovoljene ravni na obstoječih virih hrupa, |
|
|
– izvesti aktivno oziroma pasivno zaščito s protihrupnimi
ovirami (nasipi, ograje ipd), izboljšanjem izolacijske sposobnosti
objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, |
|
|
– po potrebi spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako,
da se v posameznih območjih ne presežejo predpisanih ravni hrupa. |
|
|
(5) Postavitev naprav, ki z laserskimi žarki osvetljujejo
nebo ali pobočja ni dovoljeno. |
|
|
9. Merila in pogoji za
obrambo in zaščito |
|
|
62. člen |
|
|
(1) Območja za obrambo in zaščito je treba razmeščati
skladno z namensko rabo površin in organizacijo dejavnosti v prostoru.
Pri razmestitvah objektov je treba, zaradi naravnih danosti prostora,
posvečati posebno skrb koridorjem. Območja izključne rabe (zaklonišča)
in možne izključne rabe prostora (območja za deponije ruševin in območja
za pokop ljudi in živali) je potrebno varovati pred drugačno
namembnostjo. |
|
|
(2) Posegi v prostor, ki bi lahko bistveno vplivali na
funkcionairanje v prostoru v primerih elementarnih in drugih nesreč
(poplav, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja,
niso dopustni. |
|
|
III. POSEBNI POGOJI ZA
POSEGE V PROSTOR |
|
|
63. člen |
|
|
V območjih urejanja naselij in ureditvenih enotah veljajo,
poleg splošnih pogojev še naslednji posebni pogoji za posege v prostor: |
|
|
A. Planska celota Belokranjski ravnik (A) |
|
|
(1) Brezova reber (A1 SK): |
|
|
– v ureditveni enoti vas (v/2) je mešana raba
stanovanjskih hiš in zidanic, |
|
|
– v ureditveni enoti (m) je predvidena ureditev mrliške
vežice in parkirišča. |
|
|
(2) Cerovec pri Črešnjevcu (A4 SK 01): |
|
|
– proizvodne dejavnosti, locirane v strnjenem delu naselja
se naj ob morebitni širitvi dejavnosti, preselijo v proizvodno-servisno
cono Vrtača oziroma v območje A5 SK 02 v ureditveno enoto (p)
proizvodnja in storitvene dejavnosti. |
|
|
(3) Črešnjevec pri Semiču (A5 SK): |
|
|
– za ureditveno enoto vas(v) je potrebno izdelati
podrobnejšo dokumentacijo z opredelitvijo obveznih gradbenih linij,
objektov, koridorjev za izvedbo dostopnih poti in potrebne komunalne
infrastrukture, |
|
|
– območje parka Šrajf se ohranja kot zelena območje
naselja Črešnjevec. Za območje je potrebno pripraviti ureditveni načrt. |
|
|
(4) Gradnik (A6 SK 02): |
|
|
– v ureditveni enoti oskrbne in storitvene dejavnosti (o)
je gasilski dom ter športna igrišča |
|
|
(5) Gradnik – kamnolom (A6 LN): |
|
|
– za opuščen kamnolom naravnega kamna se za aktiviranje in
sanacijo mora sprejeti ureditveni načrt. Do sprejetja ureditvenega
načrta se lahko kamnolom izkorišča le za raziskovalne namene. |
|
|
(6) Kal (A8 SK 01): |
|
|
– okolico cerkve je treba ohraniti nepozidano, ohrani se
sedanji rob naselja na južni strani. |
|
|
(7) Stranska vas (A20 SK 02) |
|
|
– v ureditveni enoti oskrbnih in storitvenih dejavnosti
(o) so razen obstoječega gasilskega doma dopustne ureditve za šport in
rekreacijo ter oskrbne in storitvene dejavnosti. |
|
|
(8) Štrekljevec (A22 SK) |
|
|
– v ureditveni enoti vas (v) se ohranja ožje jedro vasi z
več objekti etnološke dediščine, |
|
|
– osrednji center naselja se formira ob gasilskem domu in
trgovini, |
|
|
B. Planska celota B – Semič z gravitacijskim območjem |
|
|
(1) Semič (B1 SK 02) |
|
|
– ohrani se značaj naselja s kmetijsko funkcijo, mešano s
stanovanji, |
|
|
– ohrani se zahodni rob naselja in značilna silhueta
naselja, |
|
|
(2) Semič (B1 SK 03) |
|
|
– novogradnje in nadomestne gradnje naj vplivajo na
zgostitev obstoječe pozidave, |
|
|
(3) Semič (B1 SK 06) |
|
|
– novogradnje in nadomestne gradnje naj vplivajo na
zgostitev obstoječe pozidave, |
|
|
(4) Semič (B1 SE 02) |
|
|
– Območje se ureja kot zelena prekinitev v strnjeni
stanovanjski pozidavi, |
|
|
(5) Semič (B1 SK 01) |
|
|
– ohraniti je potrebno značilne poglede na cerkev kot
prostorsko dominanto, |
|
|
– parcelacija zemljišč in gradnja novih zidanic je
dopustna po pogojih za gradnjo zidanic v 1. območju vinogradniških
površin. |
|
|
(6) Semič (B1 PI) |
|
|
– dopustni so posegi, ki zagotavljajo zmanjšanje
negativnih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje, |
|
|
– dopustne so sprememebe in prestruktuiranje proizvodnje
pod pogojem, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje, |
|
|
– rekonstrukcije, dozidave, nadomestne gradnje in
novogradnje ne smejo presegati višine obstoječih objektov, |
|
|
C. Planska celota C – Kočevsko in Črmošnjiška dolina |
|
|
(1) Črmošnjice (C3 SK) |
|
|
– v ureditveni enoti vas (v) je potrebno ohraniti vaško
jedro z oblikovanjem trga. |
|
|
(2) Gače |
|
|
– dopustna je obnova in rekonstrukcija posameznih objektov
za potrebe muzejske prezentacije življenja Kočevarjev in njihove
zgodovine, skladno z navodili in v soglasjem pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. |
|
|
(3) Srednja vas (C9 SK) |
|
|
– ohranja in revitalizira se jedro vasi, ki naj poleg
Črmošnjic prevzame funkcijo razvoja stacionarnega in
športno-rekreativnega turizma. |
|
|
(4) Vrčice (C10 SK 01) |
|
|
– ob regionalni cesti se naj oblikuje počivališče in
manjši gostinsko oskrbni center za tranzitni turizem in kot izhodiščna
točka za Mirno goro, |
|
|
– vidno izpostavljene in moteče objekte je treba vidno
sanirati (zakriti) z zasaditvijo starih vrst sadnega drevja. |
|
|
IV. KONČNE DOLOČBE |
|
|
64. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Semič (Uradni list RS,
št. 37/98) in Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v
prostor v Občini Semič, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje
(Uradni list RS, št. 46/98). |
|
|
65. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Semič so
stalno na vpogled na Občini Semič in Upravni enoti Črnomelj. |
|
|
66. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat za
okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. |
|
|
67. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-03-10/2001-89 |
|
|
Semič, dne 19. julija 2004. |
|
|
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec l.r. |
|
|
|