|
Na podlagi 64. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Bled na 4.
redni seji dne 31. 3. 1999 sprejel |
|
STATUT |
|
Občine Bled |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Občina Bled (v
nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: mesto Bled,
Bodešče, Bohinjska Bela, Grabče, Koritno, Krnica, Kupljenik, Mevkuž,
Obrne, Perniki, Podhom, Poljšica pri Gorjah, Radovna, Ribno, Selo pri
Bledu, Slamniki, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Višelnica, Zasip, Zgornje
Gorje, Zgornje Laze. |
|
Sedež občine je: Bled,
Cesta svobode 13. |
|
Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
|
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
|
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Na območju Občine Bled
so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov občine Bled so določeni s tem statutom in
odlokom občine. |
|
(1) Na območju Občine Bled so ustanovljeni ožji deli občine, ki zajemajo
naslednje krajevne skupnosti: Bled, Bohinjska Bela, Gorje, Ribno in
Zasip. Krajevne skupnosti so pravne osebe. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Bled so določeni s tem
statutom in odlokom občine. Premoženje s katerim upravljajo, je last
občine, razen premoženja, ki ga je pridobila s sredstvi krajanov
(donacije, darila, samoprispevki). Krajevna skupnost nastopa v pravnem
prometu v okviru nalog, ki so določene s tem statutom, oziroma odlokom. |
|
Imena in območja ožjih
delov občine so: |
|
1. Krajevna skupnost
Bled, ki obsega območje mesta Bled. |
|
2. Krajevna skupnost
Bohinjska Bela, ki obsega območje naslednjih naselij: Bohinjska Bela,
Obrne, Slamniki in Kupljenik. |
|
3. Krajevna skupnost
Gorje, ki obsega območje naslednjih naselij: Grabče, Krnica, Mevkuš,
Podhom, Poljšica pri Gorjah, Perniki, Radovna, Spodnje Gorje, Spodnje
Laze, Višelnica, Zgornje Gorje, Zgornje Laze. |
|
4. Krajevna skupnost
Ribno, ki obsega območje naslednjih naselij: Bodešče, Koritno, Ribno,
Selo pri Bledu. |
|
5. Krajevna skupnost
Zasip, ki obsega območje naselja Zasip. |
|
3. člen |
|
Občina Bled v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so nanjo prenesene z zakoni. Za prenesene naloge iz državne
pristojnosti občina da svoje soglasje, država pa zanje zagotovi finančna
sredstva. |
|
4. člen |
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
|
Na osnovi odločitve
organov občine, v okviru svojih pristojnosti, se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
|
5. člen |
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
Občina odloča o
povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po
postopku predpisanem v zakonu. |
|
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami na načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
|
Občina ima svojo
zastavo in grb. |
|
Zastava občine je belo modre barve z grbom Občine Bled. Barvi zastave si
sledita po tem vrstnem redu: modra, bela, modra. Vsaka barva zavzema po
dolžini tretjino zastave. Grb je v sredini zastave. Ščit grba je
obrobljen z zlato barvo. |
|
Grb Občine Bled je oblikovan na ovalnem ščitu. Desni del grba
predstavlja Blejski otok z romansko cerkvico Marijinega vnebovzetja.
Levi del grba predstavlja grad s stolpom in grajskim obzidjem na skali.
Spodnji del grba pa predstavlja Blejsko jezero. |
|
Podrobnejša oblika in
način uporabe zastave in grba se določi z odlokom. |
|
Občina Bled praznuje
občinski praznik 10. aprila. |
|
Občina ima pečat, ki je
okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Bled, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet;
Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. V sredini
pečata je grb občine. Velikost, uporabo, in hrambo pečata občine določi
župan s svojim aktom. |
|
Za prispevek k razvoju
občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim
občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina opravlja lokalne
zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in
zakoni, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
|
– sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
|
– z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov, |
|
– opravlja potrebne
naloge na področju turizma in gostinstva, |
|
– opravlja potrebne
naloge na področju kmetijstva. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj, tako da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe, tako da: |
|
– ustanavlja lokalne
javne službe, |
|
– sprejme splošne akte,
ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, |
|
– zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da: |
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
|
– v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da: |
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije, tako da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z dotacijami spodbuja
te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi in
jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da: |
|
– izvaja naloge, ki jih
določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
– površine za pešce in
kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– ureja promet v
občini. |
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
– organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
– sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini, tako da: |
|
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
|
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
– ureja lokalni promet
in določa prometno ureditev, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– izvaja nadzorstvo nad
javnimi prireditvami, |
|
– opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
|
– opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
– ugotavljanje javnega
interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
– določanje namembnosti
urbanega prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
Organi občine so: |
|
– občinski svet, |
|
– župan in |
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja
upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na
prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
|
13. člen |
|
Delo organov občine je
javno. |
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določa zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
Občani ali njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
Občinski svet šteje
dvajset članov. |
|
Člani občinskega sveta
se volijo za 4 leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom
mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20. dneh po izvolitvi. |
|
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katera so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
|
15. člen |
|
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
Občinski svet se voli
po proporcionalnem sistemu v občini kot eni volilni enoti. |
|
16. člen |
|
Občinski svet sprejema
statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega
sveta. |
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
1. sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
2. sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
3. ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, |
|
4. v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
5. daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
6. nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
7. potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
8. imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
9. imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
10. na predlog župana
imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru
predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o
poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
|
11. odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
12. odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
13. razpisuje
referendum, |
|
14. v skladu z zakonom
določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije
in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki
jih imenuje občinski svet, |
|
15. določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
16. ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
17. imenuje in
razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih
na podlagi zakona, |
|
18. določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
19. sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
20. določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
21. sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
22. daje mnenje k
imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
|
23. odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
Člani občinskega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
Član občinskega sveta,
ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in
funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja
mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije
člana občinskega sveta. |
|
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere
območju je občina kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
18. člen |
|
Župan predstavlja,
sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan lahko za vodenje sej
občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni
mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave
in predsednikom krajevnih skupnosti. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
|
Občinski svet veljavno
sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov razen, če zakon
določa drugačno večino. |
|
Občinski svet sprejema
odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako
določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
Članu občinskega sveta
predčasno preneha mandat: |
|
– če izgubi volilno
pravico, |
|
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
– če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
|
– če odstopi. |
|
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega
odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji
odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.
Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
|
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta |
|
23. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov, določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu ali
županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
– oblikuje predloge
občinskih priznanj in opravlja druge zadeve v zvezi z občinskimi
priznanji, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25. člen |
|
Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. |
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
|
– statutarno-pravna
komisija, |
|
– odbor za gospodarske
dejavnosti, |
|
– odbor za proračun in
finance ter gospodarjenje z občinskim premoženjem, |
|
– odbor za turizem, |
|
– odbor za gospodarsko
infrastrukturo, |
|
– odbor za prostor in
varstvo okolja, |
|
– odbor za družbene
dejavnosti. |
|
Komisije in odbori
štejejo praviloma najmanj pet in največ sedem članov. Število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se
določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
26. člen |
|
Člane komisij in
odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika,
podpredsednika in člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
|
Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
Župana volijo
državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
Mandatna doba župana
traja 4 leta. |
|
Potek 4 let od nastopa
mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana, odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
|
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
1. predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
2. izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
3. skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
4. odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, v skladu z vrednostjo, določeno v odloku o proračunu
občine, |
|
5. skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
6. predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za
te naloge, |
|
7. imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave, |
|
8. usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
9. v okviru svoje
pristojnosti sprejema odredbe, pravilnike, navodila in sklepe, |
|
10. opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen |
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
Župan zadrži izvajanje
odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
1. skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
2. imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
|
3. sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
4. vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
5. določi organizacije,
ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči
in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
6. sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, v primeru
nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
7. predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni
zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih
članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana
v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa
nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
Podžupan pomaga županu
pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti. |
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
V soglasju z županom se
lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog
župana. |
|
35. člen |
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
|
Županu in podžupanu
preneha mandat: |
|
1. če izgubi volilno
pravico, |
|
2. če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
3. če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
4. če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
|
5. če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
|
6. če odstopi, |
|
7. če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen. |
|
Podžupanu preneha
mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. |
|
Če je župan razrešen po
odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima
preneha z dnem razrešitve. |
|
Razlogi za prenehanje
mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan
je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto,
peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma
odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki
posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne
izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
|
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
Podžupanu s prenehanjem
mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka
tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje
za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član
občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega
člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
Nadzorni odbor v okviru
svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
|
Nadzorni odbor ima pet
članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov. Člani nadzornega odbora imajo praviloma najmanj VI.
stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali
upravno-pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
Člani nadzornega odbora
ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov
krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave
ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče njegov predsednik. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
Predsednik predstavlja
nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Nadzorni odbor sprejema
svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
41. člen |
|
Nadzorni odbor sprejme
letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega
računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov
občine (krajevnih in vaških skupnosti), javnih zavodov in javnih
podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov
ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z
občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni
odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor
občinski svet in župana. |
|
Poleg zadev iz letnega
programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s
sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
42. člen |
|
Ugotovitve, ocene in
mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega
odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z
letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora, zadolžil nadzorni
odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali
organizacija z odgovornimi osebami). |
|
V postopku nadzora so
odgovorni nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega
odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu
potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so
zahtevane podatke dolžni dati. |
|
Po opravljenem pregledu
pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena
nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene
ter mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog
poročila sprejme nadzorni odbor ter ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima
pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem
odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu
svetu in županu po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
|
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
V primeru, da nadzorni
odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali
odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje
ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
43. člen |
|
Predsednik nadzornega
odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če
so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
O izločitvi predsednika
nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
44. člen |
|
Delo nadzornega odbora
je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, vendar,
ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
|
Pri opravljanju svojega
dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in
poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
45. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in
občinska uprava. |
|
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
46. člen |
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
5. Občinska uprava |
|
47. člen |
|
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
|
Sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določi župan. |
|
48. člen |
|
Občinski svet lahko na
predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi,
ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
49. člen |
|
Organi občine odločajo
o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
O upravnih stvareh iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
50. člen |
|
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
51. člen |
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za
notranje zadeve. |
|
52. člen |
|
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
53. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
54. člen |
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh |
|
O izločitvi direktorja
uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
55. člen |
|
Občina lahko sama ali z
drugimi občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva, ki
pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe
in ožje dele občine. |
|
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
7. Drugi organi občine |
|
56. člen |
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
57. člen |
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
58. člen |
|
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. |
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za
ljudsko iniciativo. |
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom,
po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti.
Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
58. a člen |
|
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom |
|
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Zastopa jo predsednik sveta krajevne skupnosti ali oseba, ki
jo ta pooblasti. |
|
(3) Krajevna skupnost ima enotni žiro račun, v okviru skupnega žiro
računa proračuna Občine Bled. Vsaka krajevna skupnost ima v okviru
skupnega žiro računa Občine Bled ločeno prikazovanje prejemkov in
izdatkov. |
|
(4) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Za obveznosti ožjega dela
občine subsidiarno odgovarja občina. |
|
59. člen |
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini in sicer: |
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju, |
|
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
– dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
– predlagajo programe
javnih del, |
|
– sodelujejo in dajejo
mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov,
ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
– oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
|
– dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
|
– seznanjajo pristojni
organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
– spremljajo nevarnosti
na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po
potrebi prebivalstvo, in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
60. člen |
|
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
|
Volitve v svet krajevne
skupnosti razpiše župan. |
|
Število članov sveta
določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
Funkcija člana sveta
krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s
članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
61. člen |
|
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov
sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati
več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti, v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine
določenih sredstev za izvajanje teh nalog, pri izvajanju odločitev sveta
krajevne skupnosti, zastopa občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov,
katerih vrednost presega 500.000 tolarjev, mora predsednik sveta
krajevne skupnosti pridobiti soglasje župana. |
|
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
Svet krajevne skupnosti
dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina
članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
Župan ima pravico biti
navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima
pravice glasovati. |
|
Predsednik sveta skliče
svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v
primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan, ali najmanj polovica članov sveta. |
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
62. člen |
|
Svet krajevne skupnosti
izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
|
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
|
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
|
Svet krajevne skupnosti
lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne
skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
|
63. člen |
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti
kot svoj posvetovalni organ. |
|
64. člen |
|
Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
občine. Podrobnejša merila in kriteriji za financiranje krajevnih
skupnosti se določijo s posebnim odlokom. |
|
(1) Krajevne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje nalog iz svoje
pristojnosti iz prispevkov krajanov, daril, donacij in iz dejavnosti, ki
jih krajevna skupnost opravlja. Naloge, ki jih izvaja v imenu in za
račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna. Podrobnejša merila
in kriteriji za financiranje krajevnih skupnosti se izvajajo s sprejetim
odlokom o proračunu Občine Bled za posamezno leto. |
|
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa upravlja krajevna
skupnost. |
|
Izvajanje strokovnih
nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in
njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
65. člen |
|
Občinski svet lahko na
predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne
skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti, razpusti svet krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
– če ne izvršuje nalog,
ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
66. člen |
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
67. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
68. člen |
|
Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
– obravnavajo predloge
in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
– oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
Občinski organi so
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
69. člen |
|
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
|
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, ali na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevne skupnosti. |
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
70. člen |
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
Sklic zbora volivcev je
treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
71. člen |
|
Zbor občanov vodi župan
ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga
imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev, če je zbor sklican za vso
občino oziroma najmanj 20 odstotkov volivcev, če je zbor sklican za
območje krajevne skupnosti ali posameznega naselja. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor uprave
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
72. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
73. člen |
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15
dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
Najkasneje v 15 dneh po
sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s
pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
Če je vložen predlog za
razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
74. člen |
|
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. |
|
75. člen |
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
Pobudnik lahko v 8 dneh
po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
|
76. člen |
|
Volivci dajejo podporo
zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisovanjem na seznamu. |
|
Župan določi obrazec za
podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja odloči
župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama. |
|
Osebno podpisovanje se
izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice,
overi tudi podpise volivcev na seznamu. |
|
Šteje se, da je zahteva
za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
77. člen |
|
Občinski svet razpiše
referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena. |
|
Referendum se izvede
najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
|
78. člen |
|
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
79. člen |
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo, smiselno pa tudi
določbe zakona, ki urejajo lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
80. člen |
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
|
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
81. člen |
|
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so
glasovali v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo
samoprispevek uvedel. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
82. člen |
|
Najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
|
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
Če se zahteva nanaša na
razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v 3 mesecih od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
83. člen |
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo, se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
84. člen |
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem koncesij, |
|
– z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
85. člen |
|
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
|
– osnovno zdravstvo in
lekarna, |
|
– osebna pomoč družini
in |
|
– knjižničarstvo. |
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
86. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
87. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
– odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
– pogrebno in
pokopališko dejavnost, |
|
– urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, |
|
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
– vzdrževanje občinskih
javnih cest, |
|
– vzdrževanje javnih
parkirnih površin in pobiranje parkirnin, |
|
– urejanje dostopov do
naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti in pobiranje vstopnin, |
|
– na drugih področjih,
če tako določa zakon ali odlok občine. |
|
88. člen |
|
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje
nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za
izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
89. člen |
|
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
90. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
91. člen |
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
|
92. člen |
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
Občina ustanavlja javne
službe z odlokom. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
93. člen |
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Del premoženja občine lahko upravljajo krajevne skupnosti, na
podlagi pogodbe, ki jo sklene župan s svetom krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost gospodari s tem premoženjem kot dober gospodar. |
|
Odločitev o odtujitvi
nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega
premoženja do vrednosti, ki se določi z odlokom, je pristojen župan. |
|
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
94. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov in davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev
v skladu z zakonom. |
|
95. člen |
|
Prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
|
V bilanci prihodkov in
odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin,
drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in
razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
|
V računu financiranja
se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci
prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih
delov občine. |
|
96. člen |
|
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
97. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
98. člen |
|
Proračun občine je
odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in
odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. |
|
Rebalans proračuna je
odlok o spremembi proračuna. |
|
Neposredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine. |
|
Posredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega
proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
99. člen |
|
Proračun občine sprejme
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
V odloku o proračunu
občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga
vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila
župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
|
100. člen |
|
Proračun občine mora
biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. |
|
Če proračun ni sprejet
pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto. Začasno financiranje organizira s
sklepom župan. |
|
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
|
O izvajanju proračuna
občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena, obvesti
proračunske porabnike župan s sklepom. |
|
101. člen |
|
Če se med proračunskim
letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja
prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati,
lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem
ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki
dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva. |
|
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
|
Če proračuna ni možno
uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna . |
|
102. člen |
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
103. člen |
|
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se, ustrezno prevzetim nalogam, prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
104. člen |
|
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. |
|
O uporabi sredstev
rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
105. člen |
|
Občina oblikuje svoje
rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5
% prihodkov. |
|
Izločanje rezerve se
praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega
leta. |
|
Izločanje prihodkov v
rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
106. člen |
|
Rezerva se uporablja: |
|
1. za pokrivanje
stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih
in drugih nesreč: kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne
oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne
bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
2. za zagotovitev
sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
|
3. za kritje
proračunskega primanjkljaja. |
|
Sredstva za namene iz
1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti
vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca
leta. |
|
O uporabi sredstev iz
prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. |
|
107. člen |
|
Tekoča proračunska
rezerva je nerazporejeni del odhodkov proračuna za financiranje namenov,
ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj
sredstev. |
|
O uporabi sredstev
tekoče proračunske rezerve odloča župan. |
|
108. člen |
|
Po preteku leta, za
katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
|
V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. |
|
Občinski svet sprejme
hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine
na dan 31. decembra tistega leta, za katerega sprejme zaključni račun. |
|
Zaključni račun se
predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za
preteklo leto. |
|
109. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
110. člen |
|
Javna podjetja in javni
zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s
soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet. |
|
Občinski svet odloča
tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
|
111. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
112. člen |
|
Občina v skladu z
zakonom o financiranju političnih strank financira politične stranke, ki
so zastopane v občinskem svetu. Občina na enak način financira tudi
neodvisne liste, ki so zastopane v občinskem svetu. Način financiranja
na predlog župana s sklepom določi občinski svet. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
113. člen |
|
Splošni akti občine so
statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
|
Občinski svet sprejema
kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih
aktov. |
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
114. člen |
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
Statut se sprejme po
enakem postopku kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
115. člen |
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvetretjinsko večino
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
116. člen |
|
Z odlokom ureja občina
na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
Z odlokom ureja občina
tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
117. člen |
|
Z odredbo uredi občina
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
|
118. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
119. člen |
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
120. člen |
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine –
Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
121. člen |
|
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
|
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
122. člen |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
O zakonitosti dokončnih
posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno
sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
123. člen |
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice. |
|
124. člen |
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
125. člen |
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti,
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
126. člen |
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
127. člen |
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
128. člen |
|
Ministrstvo vsako na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
Ministrstvo mora zaradi
opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti
ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom
občin. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
129. člen |
|
Predpisi bivše Občine
Radovljica v delih, s katerimi so urejene zadeve iz državne
pristojnosti, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot državni predpisi. |
|
Predpisi prejšnje
Občine Radovljica, v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve,
veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi. |
|
Do sprejema novih
splošnih aktov in drugih predpisov občine se v Občini Bled smiselno
uporabljajo predpisi Skupščine občine Radovljica in njenih organov. |
|
130. člen |
|
Premoženje v družbeni
lasti, s katerim upravljajo krajevne skupnosti, je last Občine Bled. |
|
Občina podeli posamezni
krajevni skupnosti pravico uporabe in upravljanja na tistem javnem
premoženju, ki ga bo krajevna skupnost, ustanovljena v skladu s tem
statutom, uporabljala in upravljala v skladu z nalogami, ki jih po tem
statutu lahko opravlja. |
|
Občinski svet s sklepom
opredeli javno premoženje, s katerim bo krajevna skupnost upravljala.
Pravice in obveznosti ter druga premoženjsko pravna vprašanja se uredijo
s pogodbo. |
|
131. člen |
|
Občinski svet mora v
roku 3 mesecev po uveljavitvi tega statuta uskladiti poslovnik
občinskega sveta in druge splošne akte, kolikor so določbe teh aktov v
nasprotju s tem statutom. Občinski svet mora v roku 6 mesecev po
uveljavitvi tega statuta sprejeti odlok iz 64. člena tega statuta, s
katerim se določijo kriteriji in merila za financiranje krajevnih
skupnosti. |
|
132. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega
statuta prenehata veljati določbi 2. in 3. člena odloka o krajevnih
skupnosti v Občini Bled (Uradni list RS, št. 46/96). |
|
Z dnem uveljavitve tega
statuta preneha veljati statut Občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95). |
|
Z dnem uveljavitve tega
statuta preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi komisij in delovnih teles Občinskega sveta občine Bled
(Uradni list RS, št.14/99). |
|
133. člen |
|
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 01503-2/99 |
|
Bled, dne 31. marca
1999. |
|
Župan Občine Bled |
|
mag. Boris Malej l. r. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta
Občine Bled (uradni list RS št.19/2000) vsebuje naslednje prehodne in
končne odloke. |
|
3. člen |
|
Ta sprememba in dopolnitev statuta začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Spremembe in dopolnitve statuta
Občine Bled (uradni list RS št.116/2000) vsebuje naslednje prehodne in
končne odloke. |
|
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Bled
(uradni list RS št.116/2000) vsebuje naslednje prehodne in končne
odloke. |
|
6. člen |
|
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začnejo s 1. 1. 2001. |