Na podlagi tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO in 61/17- ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 15. dopisni seji, dne 24. 10. 2018, sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBRTNO CONO NOVI JORK, MARKOVCI

1. člen

V Odloku o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/18-UPB) se v zadnji alineji drugega odstavka 1. člena pika nadomesti z vejico ter se doda nova zadnja alineja, ki glasi:

»UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 23/17, oktober 2018.«.

2. člen

Spremeni se 2. člen odloka tako, da glasi:

»2. člen

(sestavni deli zazidalnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje ZN, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) ZN obsega:

A) Tekstualni del

1.    Obrazložitev odloka

2.    Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3.    Smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam ZN

B) Grafični del – nadomestijo se vse dosedanje karte grafičnega dela ZN z naslednjimi kartami:

1.    Pregledna karta s prikazom območja obdelave         M 1: 5000

2.    Izsek iz kartografskega dela OPN planskih dokumentov z območjem ZN        M 1: 5000

3.    Obstoječe parcelno stanje s prikazom meje ZN        M 1: 1000

4.    Ureditveno količbena situacija         M 1: 500

5.    Situacija komunalne in energetske infrastrukture      M 1: 1000

6.    Situacija prometne ureditve M 1: 1000

7.    Načrt parcelacije    M 1: 1000

(3) Priloge ZN so:

1.    izvleček iz strateškega prostorskega akta

2.    prikaz stanja prostora

3.    strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4.    povzetek za javnost

5.    spis postopka.«.

3. člen

Spremeni se 3. člen odloka tako, da glasi:

»3. člen

(območje zazidalnega načrta)

(1) Meja območja ZN je prikazana na kartah št. 1 in 2 grafičnega dela iz 2. člena tega odloka. in je usklajena z mejo namenske rabe v Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2017 in 41/17-obvezna razlaga) – v nadaljevanju OPN. Velikost območja po uskladitvi je 13,26 ha.

(2) Območje ZN zavzema parcele ali dele parcel št: 258/1, 258/2, 258/3, 258/4, 258/5, 258/6, 258/7, 258/8, 258/9, 258/10-del, 258/12, 258/14, 258/15, 258/17, 258/18, 258/19, 258/20, 258/23, 258/24, 258/25, 258/26, 258/27, 258/28, 258/29, 258/30, 258/31, 258/32, 258/33, 258/34, 258/35, 258/36, 258/37, 258/38, 258/39, 258/40, 258/41, 258/42, 258/44-del, 258/46, 258/47, 258/48, 262/3, 262/2, 264/4, 265/3, 265/4, 265/5, 265/6, 265/7, 265/8, 265/9, 265/10, 265/11, 265/12, 265/13, 265/15, 265/25, 265/26, 265/27, 265/28, 265/29, 265/30, 265/31, 272/4-del, 273/3-del, 276/2-del, 282/1-del, 282/9, 289/3, 289/8-del, 289/9-del, 289/10-del, 823/4-del,  823/5-del, 827/3-del, 827/4-del, 826/3, 826/4, vse k.o. Nova vas pri Markovcih.«.

4. člen

Spremeni se 4. člen odloka tako, da glasi:

»4. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

S spremembami in dopolnitvami ZN se je izdelala novelacija odloka, uskladitev ZN z novimi predpisi in čistoris grafičnega dela ZN.«. 

5. člen

Črta se 5. člen odloka. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.

6. člen

Spremeni se 6. člen odloka tako, da glasi:

»5. člen

(namenska raba območja, dopustne dejavnosti)

(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.

(2) Podrobnejša namenska raba: območje gospodarske cone – IG,  namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim, v skladu z določili veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Markovci (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 29/2017 in 41/17-obvezna razlaga). Na območju ZN so opredeljene površine, ki so namenjene dopustnim dejavnostim, upravnim stavbam s pisarnami ter prostori za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, skupnim centralnim dejavnostim (gostinstvo, trgovina), zelenim površinam ter infrastrukturnim ureditvam obrtne cone.

(3) Namembnost objektov je glede na medsebojne emisijske vplive določena po sektorjih, in sicer:

Sektorji             Namembnost

1 Trgovina, gostinstvo, upravne in storitvene dejavnosti

2-19, 41            Mirnejša proizvodnja, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti

21-33, 40          Hrupnejša proizvodnja, transport, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti.«.

7. člen

Spremeni se 7. člen odloka tako, da glasi:

»6. člen

(splošni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) V območju ZN veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·   gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·   maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez kleti;

·   namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti.

(2) Oblikovanje sektorjev

Sektorji oz. parcele so različnih velikosti zaradi prilagajanja potreb različnim investitorjem. Velikost posameznih sektorjev je razvidna iz grafičnega dela, karta št. 7 (Načrt parcelacije). Dostop do posameznih sektorjev je mogoč z javnega prometnega omrežja.

(3) Oblikovanje objektov:

·   vlogo prostorske dominante cone naj prevzemajo upravno-administrativne stavbe, ko uprava ni poseben del objekta pa obcestne fasade objektov;

·   največji horizontalni gabariti so omejeni z gradbeno mejo, dopustna je gradnja po fazah do končne velikosti, pri čemer mora biti posamezna faza zaključena celota. Etažnost objektov je odvisna od specifičnih tehnoloških zahtev namembnosti. Kleti se dopušča, a morajo biti v celoti vkopane. Splošna višinska omejitev objektov je absolutna višinska kota 238,00 m nm. Nad to koto objekti ne smejo segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi, ventilacijski odzračniki ipd). Višji objekti so dopustni le v sektorju 40 oz. je to določeno v dodatnih izvedbenih pogojih za posamezni sektor;

·   največja pozidanost parcele je razvidna iz karte št. 4 (Ureditveno količbena situacija);

·   vse objekte se oblikuje kot proizvodne ali poslovne objekte. Strehe so lahko ravne ali naklonjene, eno ali dvokapne. Nadstrešnice so dovoljene na vseh fasadah, oblikovno pa se jih prilagodi arhitekturi objektov;

·   fasade je dovoljeno nadzidati z zidcem do 1,00 m višine, da se zakrije strešna konstrukcija, vendar gornja kota zidca ne sme presegati najvišje dovoljene kote;

·   materiali zunanjosti objektov so opeka, omet, keramične obloge, jeklo, steklo, pločevina in druge končne (finalne) fasadne plošče;

·   pri oblikovanju fasad je potrebno uporabljati kvalitetne materiale. Objekte se oblikuje sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v pastelnih odtenkih. Provizorična lesena obloga, kovinski in drugi ostanki ali že uporabljeni materiali niso dovoljeni.

(3) Zunanja ureditev

Parkirišča so načeloma ob cestnem robu parcele, lahko pa tudi vzdolžno ob parcelni meji oziroma manipulacijski dovozni poti. Uvozi-vhodi so določeni na karti št. 4 (Ureditveno količbena situacija) v grafičnem delu ZN. Manipulativne, povozne in pohodne površine morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). Makadam, gramozni ali drugi nasipi niso dovoljeni. Zelene površine so vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev z avtohtonim drevjem in grmovnicami. Talne ograje ne smejo ovirati pogleda v območje. Največja višina talnih ograj je 2,20 m. Vrata vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje. Parterna – talna oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi za počitek ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele. Ograje morajo biti lahke, montažne in za gasilce ne smejo predstavljajo neprehodne ovire.  Kioskov in drugih provizoričnih objektov na območju cone ni dovoljeno postavljati, v kolikor to ni izrecno navedeno v nadaljevanju odloka.«.

8. člen

Za novim 6. členom se doda nov, 7. člen, ki glasi:

»7. člen

(posebni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje v sektorjih od 1-39)

(1) Maksimalni horizontalni gabarit, so podani v karti 4 (Ureditveno količbena situacija). Najmanjši odmiki najbolj izpostavljenih delov posameznih stavb od parcelnih mej so 2 m oz. 4 m, pri čemer morajo biti v fazi projektiranja zagotovljene zahteve z vidika varstva pred požarom (prenos požara na sosednje objekte, interne intervencijske poti). Odmiki so lahko manjši proti zemljiščem, namenjenim za cesto, vendar mora biti zagotovljena preglednost priključevanja na javno cesto.

(2) Dopustna višina objektov (do 12m oz. do 15 m) in dopustna etažnost za posamezni sektor sta razvidni iz grafičnega dela, karta št. 4 (Ureditveno količbena situacija). Dopusta etažnost ni opredeljena za vse sektorje. Pri višinah etaž so upoštevane standardne višine etaž 3,50 m, z možnostjo povišanja pritlične etaže do 4,00 m. Na celotnem območju sektorjev 1-39 je dopustna izgradnja ene kletne etaže, ki mora biti v celoti vkopana.

(3) V sektorju 7 je dopustna postavitev kioska za hitro pripravo hrane. V sektorju 6 je dopustna izgradnja garaže v odmiku 0,5 m od parcelne meje, kot je razvidno iz karte 4 (Ureditveno količbena situacija), v kolikor bodo izpolnjene zahteve z vidika požarne varnosti (tudi za nezahtevne objekte).«.

9. člen

Spremeni se 7.1. člen odloka tako, da glasi:

»8. člen

(posebni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje v sektorjih 40 in 41)

(1) Na sektorjih 40 in 41 je obstoječa prehrambna proizvodna dejavnost (proizvodnja antioksidantov), ki obsega administrativne in raziskovalne, proizvodne in skladiščne (surovine, tehnološki materiali in izdelki)  dejavnosti ter spremljajoče infrastrukturne ureditve.

(2) Stavbe

Na sektorjih 40 in 41 je predvidena izgradnja naslednjih objektov, katerih dimenzije, največje višine in etažnosti so razvidne iz grafičnega dela, karta 4 (Ureditveno količbena situacija):

·   objekt 1 – upravna stavba na jugovzhodnem delu sektorja 41 (administrativne dejavnosti s spremljajočimi prostori)

·   objekt 2 – skladišče 1 na vzhodnem delu sektorja 41,

·   objekt 3 – proizvodni objekt 1 na  jugozahodnem delu sektorja 41,

·   objekt 4 – skladišče 2 na južnem delu sektorja 41,

·   objekt 5 – proizvodni objekt 2 na jugozahodnem delu sektorja 41

·   objekt 6 – skladišče 3 ob proizvodnem objektu 3,

·   objekt 7 – rezervoarji ob zahodnem robu poglobljenega dela sektorja 41. Rezervoarji so vkopane ali nevkopane cisterne za sveža topila, potrebna v proizvodnem procesu. Vse cisterne morajo imeti imajo predpisano zaščito pred izlitjem vsebine v podtalje. Vsebina je vnetljiva in eksplozijsko nevarna, zato je pri projektiranju in izgradnji treba upoštevati predpise z vidika požarne varnosti.

·   objekt 8 – vodo hram

·   objekt 9 – trafo postaja, (TP3)

·   objekt 10 – skladišče biomase, na meji med sektorjema 40 in 41,

·   objekt 11 – skladišče biomase, na meji med sektorjema 40 in 41,

·   objekt 12 – kotlovnica, na meji med sektorjema 40 in 41,

·   objekt 13 – proizvodni objekt 3, na jugovzhodnem delu sektorja 40,

·   objekt 14 – proizvodni objekt 4, na jugozahodnem delu sektorja 40,

·   objekt 15 – proizvodni objekt 5, na severovzhodnem delu sektorja 40,

·   objekt 16 – proizvodni objekt 6. na severozahodnem delu sektorja 40.

(3) Ostali objekti, zunanja ureditev

·   interne  dovozne ceste, ki se bodo navezovale na obstoječe javno cestno omrežje,

·   parkirne površine za zaposlene in obiskovalce na vzhodnem delu območja,

·   povozne manipulativne površine ob objektih, uredijo se v brezprašni izvedbi in način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj,

·   pretakališča topil, ki so na nivoju talne ureditve, morajo biti nepropustne izvedbe in morajo imeti zaščito pred iztokom snovi v podtalje,

·   oporni zidovi se dovolijo na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja 40 in 41,

·   nadzemni rezervoarji za potrebe tehnološkega procesa,

·   ponikovalniki za ponikanje meteornih vod,

·   čistilne naprave za čiščenje tehnoloških odpadnih vod,

·   vodnjaki, višino do 3,00 m nad terenom z instalacijskimi napravami. Globina ni določena.

10. člen

Za novim 8. členom se doda nov, 9. člen, ki glasi:

»9. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

(2) Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo in trenutno veljavnimi predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni za 0,5 m. Do parcelne meje so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Najmanjši odmiki vseh nezahtevnih in enostavnih objektov od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m.

(4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

·   rekonstrukcije objektov in naprav,

·   sprememba namembnosti.

(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.«

(7) Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.«.

11. člen

Črtajo se členi 7.2, 7.3, 7.4, 7.4.1 in 7.5. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.

12. člen

Spremeni se 8. člen odloka tako, da glasi:

»10. člen

(prometno urejanje)

Ceste so priključene na cesto Markovci – Novi Jork (LC 328 020). Cona ima cestne prometnice z enostranskim ali obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne površine cest (vozišča) so široke 6 m, pločniki po 2 m, obcestni zelenici pa 1 ali 2 m. Prometne površine morajo biti opremljene z ustrezno prometno signalizacijo. Vse povozne in pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane in protiprašno urejene. Fazna izgradnja prometnic je dovoljena le po dolžini, profil pa mora biti zgrajen v celoti. Cestno omrežje cone je dvosmerno in speljano tako, da je vsaka lokacija dostopna iz dveh smeri. Lokacije uvozov na obravnavane parcele je dopustno spreminjati le ob pogoju ohranjanja neovirane funkcionalnosti izvedenih infrastrukturnih omrežij in ureditev ob cestah. Dopustna je izgradnja internih cest znotraj posameznih sektorjev. Prometno omrežje cone je dopolnjeno s prometnicami po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 6 - Situacija prometne ureditve.«.

13. člen

Za novim 10. členom se doda nov, 11. člen, ki glasi:

»11. člen

(parkiranje)

(1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega investitorja. Parkirna mesta se lahko zagotovijo na drugih parcelah, za kar morajo biti pridobljene ustrezne služnosti pred izdajo gradbenega dovoljenja.

(2) Potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce se določi v skladu s tabelo:

Zadostno število parkirnih mest se lahko zagotovi na območjih drugih sektorjev, v kolikor je to urejeno z ustrezno služnostjo, vpisano v zemljiško knjigo.

(3) Parkirna mesta je dopustno prekrivati z lahkimi konzolnimi nadstrešnicami, pritlične etažnosti. Nadstrešnice se lahko gradijo kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti. Najmanjši odmiki nadstrešnic od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m. Kljub postavitvi nadstrešnic morajo znotraj območja biti zagotovljene manipulacijske in intervencijske poti ter mora biti preprečeno širjenje požara za sosednje objekte.

(4) Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.«.

14. člen

Za novim 11. členom se doda novo poglavje z naslovom "MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO", za naslovom poglavja pa nov, 12. člen, ki glasi:

»12. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja ZN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom ZN – karte št. 7 - Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.«.

(3) Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.

15. člen

 (1) Naslov poglavja pred 9. členom se spremeni tako, da glasi ''MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE''.

(2) Spremeni se 9. člen odloka tako, da glasi:

»13. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)

(1) Osnovni komunalni in energetski objekti in naprave morajo biti za celotno prvo fazo zgrajeni v prvi fazi, pred zasedbo cone s prvimi uporabniki.

(2) Komunalna in energetska infrastruktura (primarni vodi) poteka po zelenicah v cestnih koridorjih cone, v nobenem primeru po zasebnem zemljišču. Tja so speljani le priključni vodi.

(3) Primarna transportna omrežja morajo imeti po en priključek na parcelo enega lastnika.«.

16. člen

Spremeni se 10. člen odloka tako, da glasi:

»14. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Za oskrbo z vodo bo transportni cevovod cone priključen na obstoječe primarno vodovodno omrežje PVC fi 160 mm. Vodovodno omrežje cone je cevovod PVC fi 110 mm, ki zagotavlja zadostne količine pitne, tehnološke in požarne vode.

(2) Vodovodno omrežje je istočasno zunanje hidrantno omrežje cone. Hidranti so med seboj oddaljeni največ 80 m (Uradni list SFRJ, št. 30-359/1991). Vodovodno omrežje je dopolnjeno z vodovodnim omrežjem po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture.

(3) Investitor za širitve omrežja pridobi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte zunanjih delov vodovoda v posebno mapo. Za izgradnjo avtopralnic je treba v primeru uporabe vode iz vodovoda upoštevati, da si bo moral investitor pred pridobitvijo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za uporabo vode iz javnega vodovoda, v kolikor:

·   dnevni pretok odpadne vode presega 15m³,

·   letna količina odpadne vode presega 4.000m³ ali

·   obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja presega 50 PE.«.

17. člen

Spremeni se 11. člen odloka tako, da glasi:

»15. člen

(meteorna kanalizacija)

Na območju je načrtovana ločena kanalizacija meteornih in odpadnih vod. Odvodnja meteorne vode iz streh in nepovoznih površin se izvede v ponikovalnike na območju posameznega investitorja. Meteorna voda iz povoznih površin se zbira ločeno, v nepropustnih kanaletah in v nepropustnem kanalizacijskem omrežju ter pred ponikanjem ali odvodnjo v javno omrežje prečisti v lovilcih olj po SIST EN 858-2. Meteorna voda se ne sme stekati na sosednja zemljišča. Za izredne količine meteornih vod se lahko v la sektorju 41 uredi večji ponikovalnik. Transformatorske postaje se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje.«.

18. člen

Spremeni se 12. člen odloka tako, da glasi:

»16. člen

(kanalizacija odpadnih vod)

(1) Na območju je izvedeno kanalizacijsko omrežje odpadnih vod, ki se zaključi na CČN Markovci. Kanalizacija fekalnih in tehnoloških odpadnih vod je predvidena na območju cone v zelenicah ob cestah. Vsa kanalizacija na območju mora biti načrtovana vodotesno. Obvezno je predčiščenje prekomerno obremenjenih tehnoloških odplak na mestu nastanka, pred izpustom v kanalizacijsko omrežje.

(2) Vse odpadne vode iz območja morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora biti navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski sistem zaključi.

(3) V primeru fazne izgradnje objektov na obravnavanem območju je vsak investitor dolžan upoštevati končno rešitev celotnega območja in to tudi izvesti, ne glede na to, da morebitni drugi lastniki predvidenih parcel še ne bodo zainteresirani za izvedbo infrastrukturnih objektov.«.

19. člen

Spremeni se 13. člen odloka tako, da glasi:

»17. člen

(odpadki)

Odpadke je obvezno zbirati ločeno po vrstah in jih na ustrezen ekološko neoporečen način deponirati na parceli do odvoza. Pobiranje in odvoz odpadkov na opredeljeno odlagališče mora biti organiziran in izvajan na način, ki ga opredeljuje občinski odlok.«.

20. člen

Spremeni se 14. člen odloka tako, da glasi:

»18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju je izgrajeno elektroenergetsko omrežje. Električno omrežje cone mora biti izvedeno z zemeljskim vodom v zelenici ob cesti. Za potrebe cone so izvedene 3 transformatorske postaje, TP 1 (T-725, TP Obrtna cona Novi Jork 2), TP 2 (T- 692, TP Obrtna cona Novi Jork- Markovci) in TP 3 (T- 828, TP Vitiva). Lokacije transformatorskih postaj so razvidne iz karte št. 6 (Situacija komunalne in energetske infrastrukture). Dopustna je izgradnja novih transformatorskih postaj in razširitev obstoječih, v kolikor se za to izkaže potreba, v skladu z navodili upravljalca elektro omrežja.

(2)Vse elektroenergetske vode se izvede podzemno, skladno z določili Pravilnika o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Uradni list SFRJ, št. 4/74, 13/78, Uradni list RS in št. 63/16) in tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981). Za projektiranje elektroenergetskih naprav na območju se pridobi strokovne podlage od ELEKTRA MARIBOR. Izdela se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte v posebno mapo. Pred izdajo soglasja k PGD se pri ELEKTRU MARIBOR pridobi soglasje s pogoji za priključitev predvidenih objektov. Pred izdajo soglasja k PGD investitorji z ELEKTROM MARIBOR sklenejo in overijo služnostne pogodbe o pravici vpisa v zemljiško knjigo za služnostno pravico dostopa, gradnje in vzdrževanja elektroenergetskih naprav, ki preidejo v last družbe ELEKTRO MARIBOR.

(3) Javna razsvetljava bo zgrajena po vseh javnih cestah.«.

21. člen

Spremeni se 15. člen odloka tako, da glasi:

»19. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Za navedeno območje ZN se predvidi naslednje:

·   na območju obdelave se zgradi kabelska kanalizacija ob cestah do roba parcel iz PEHD cevi 2x fi50mm, če že ne iz PVC cevi fi 110mm, ter na križiščih in robu parcel kabelski jašek 1,2x1,2x1,2m,

·   prenosni medij bo optika, priključna točka je na robu parcele št. 265/11 k.o. Nova vas pri Markovcih, jer se obstoječa kabelska kanalizacija sedaj konča,

·   izvedba TK omrežja mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi,

·   pri vseh ostalih spremembah pa je potrebno le poskrbeti za zaščito že obstoječega omrežja.

(2) Vsa dela v zvezi z morebitno zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na stroške investitorja.

(3) Na območju tega zazidalnega načrta je skladno z Enotno klasifikacijo vrst objektov CC-SI dopustna graditev objektov 22240 - Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, pri čemer ni omejitve višinskih gabaritov za graditev objektov elektronskih komunikacij.«.

22. člen

Za novim 19. členom se doda nov, 20. člen, ki glasi:

»20. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) V skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije bo ogrevanje urejeno individualno z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, ki so lahko kombinirani z zemeljskim plinom. Prezračevanje bo naravno in prisilno. Možno je ogrevanje z alternativnimi okolju prijaznimi viri energije.

(2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke navedenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.«.

23. člen

 (1) Naslov poglavja pred 16. členom se spremeni tako, da glasi ''VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER VAROVANJE OKOLJA''.

(2) Za novim 20. členom se doda nov, 21. člen, ki glasi:

» (21. člen)

(naravna in kulturna dediščina)

(1) Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.

(2) Območje je v naravi delno gozd in se nahaja ob varovalnem gozdu, zato je treba upoštevati naslednje pogoje z vidika varovanja gozda:

·   stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m;

·   investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej;

·   štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip;

·   pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS št. 20/14);

·   Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;

·   krčitve ni dovoljeno izvajati v času gnezdenja ptic in polaganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom (32. in 33. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS št. 16/04, 120/06-odl. US, 17/08, 46/14 ZON-C in 31/18).

·   drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Ptuj tel. (02) 78 001 70 (46. čl. Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS št. 5/98, 70/06, 12/08 in 91/10).«.

24. člen

Spremeni se 16. člen odloka tako, da glasi:

»22. člen

(varovanje okolja)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati, da leži cona na območju s podtalnico, čeravno ni na območju varovanih pasov. Upoštevanje določil za varovanje okolja iz tega odloka je zato treba strogo in dosledno izvajati. Rešitve odvajanja odpadnih vod morajo biti načrtovane in izvedene v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15 in 76/17), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS. št. 10/99, 40/04 in 41/04-ZVO-1).

(2) Skladiščenje goriva je potrebno urediti skladno s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67 in Uradni list SRS, št. 18/77-ZES) in Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS - stari, št. 22/91, Uradni list RS, št. 114/04 in 17/14 - EZ-1).

(3) Skladiščenje strupenih kemikalij, eksplozivnih in hitro vnetljivih ter drugih nevarnih snovi na območju cone je dopustno, če so te snovi uporabljene v proizvodnem procesu le v manjših količinah.

(4) Skladiščenje izključno za lastne potrebe je potrebno izvajati brez nevarnosti za okolje ter skladno s predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

(5) Emisije hrupa ne smejo presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za proizvodno območje.«.

25. člen

Črtajo se 17., 18. in 19. člen odloka. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.

26. člen

(1) Naslov poglavja pred 20. členom se spremeni tako, da glasi ''OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA''.

(2) Spremeni se 20. člen odloka tako, da glasi:

»23. člen

(oblikovanje odprtega prostora)

(1) Raščene strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri. Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic. Stavbe morajo biti od roba varovanega gozda odmaknjene najmanj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa 1 m.

(2) Ob severni strani ceste Markovci–Novi Jork (LC 328 020) je predviden javorov drevored.

(3) Za vzdrževanje zelenih površin skrbi strokovna služba, ki ji vzdrževanje zelenic v coni poveri občina.

(4) Gozd ob severnem robu cone je treba zavarovati z zasaditvijo gozdnega roba z avtohtonim grmičevjem. V največji možni meri je treba ohranjati domač naravni vegetacijski gozdni sestoj.«.

27. člen

Črtata se naslova poglavij pred 20.a in 21. členom ter 20.a in 21. člen. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.

28. člen

(1) Naslov poglavja pred 21.a členom se spremeni tako, da glasi ''UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI''.

(2) Spremeni se 21.a člen odloka tako, da glasi:

»24. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na območju niso predvideni posebni ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za varstvo pred požarom so upoštevani ustrezni predpisi, določeni z zakonom, ki ureja varstvo pred požarom in podzakonsko regulativo. Za gašenje je predvideno hidrantno omrežje. Prometno omrežje je zasnovano tako, da so vsi objekti v coni v primeru požara z gasilnimi vozili hitro dostopni. Ograje so lahke, montažne in za gasilce ne predstavljajo neprehodne ovire. Zagotovljeni so dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, kar mora biti zagotovljeno v fazi projektiranja. V kolikor zahteve iz elaboratov požarne varnosti zahtevajo večje odmike od parcelnih mej od predpisani, je treba te omejitve pri projektiranju upoštevati.

(2) Cona je na odprtem območju, brez stanovanjske soseščine. Spada v območje majhne požarne ogroženosti oz. 2. stopnje požarne ogroženosti (industrijsko okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi). Glede na požarno ogroženost se območje VITIVA (sektor 40 in 41) zaradi svoje dejavnosti uvršča v med požarno bolj ogroženo območje.

(3) Območja obdelave niso poplavna ali plazljiva in ne ležijo na območju posebne zaščite podtalnice.  Na območju sektorja 41 se pojavlja visoka podtalnica, ki se jo prečrpava v obstoječe vodnjake. Potresna ogroženost celotnega območja obrtne cone Novi Jork je  7. stopnje po MSK lestvici  (Vir: Seizmološka karta Slovenije s 500letno povratno dobo potresov, 1987). Projektni pospešek je 0,125 g (Vir: ARSO, http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/). Razen splošnih posebni ukrepi niso potrebni.

(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi je prisotna na sektorju 40 in 41, kjer se uporablja topila. Posode in prostore za hrambo teh snovi se gradi z zaščito pred možnostjo iztekanja v podtalje, skladno s področnimi predpisi. Izvede se vse predpisane ukrepe in ureditve, da te snovi ne ogrozijo podtalja. Drugi posebni ukrepi niso potrebni.

(5) Povozne površine se gradi z urejeno nepropustno odvodnjo meteorne vode, ki se jo zbira in pred ponikanjem očisti maščob z lovilci olj. «.

29. člen

Za novim 24. členom se doda nov, 25. člen, ki glasi:

 »25. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:

Tolerance tlorisnih mer objektov na območju so +15 %, pri čemer se odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v grafičnem delu ne smejo zmanjševati. V fazi projektiranja morajo biti zagotovljene zahteve z vidika varstva pred požarom (prenos požara na sosednje objekte, interne intervencijske poti) in predpisani odmiki za zagotavljanje eksplozijske varnosti.

(2) Dopustna je fazna izgradnja objektov do končnih gradbenih mej, pri čemer mora biti posamezna faza zaključena celota.

(3) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…).

(4) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(5) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(6) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(7) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu ZN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(8) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.«.

30. člen

(prehodna in končna določba)

(1) Pri vlogah za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so bile podane pred uveljavitvijo tega odloka, se lahko upoštevajo nova določila, če so za investitorja ugodnejša.

(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3505-0002/2017

Datum: 24. 10. 2018