Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US RS), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 100/05 – UPB in 21/06 – odločba US RS), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Pravilnika
o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) in 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06, 92/06 in 5/07) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 11.
redni seji dne 13. 12. 2007 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Podčetrtek |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok ureja na območju Občine
Podčetrtek (v nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja obvezne
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu:
javna služba) tako, da določa: |
– organizacijsko in prostorsko zasnovo
opravljanja javne službe, |
– vrsto in obseg javnih dobrin javne
službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
– pogoje za zagotavljanje oskrbe z vodo,
|
– pravice in obveznosti uporabnikov,
|
– vire financiranja javne službe in način
njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje javne službe. |
2. člen |
Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo
naslednji pomen: |
Pitna voda je voda v skladu s predpisom,
ki ureja pitno vodo. |
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in
dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
|
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se
odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na
posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode,
če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena
porazdelitev stroškov med njimi. |
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so
cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema kot so
priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja delujejo kot
samostojen vodovodni sistem hidravlično ločen od drugih vodovodov.
|
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja
en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali
transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura
opravljanju storitev javne službe. |
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov
ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje
ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem
vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na
posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi
vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za
vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema
sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
|
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter
z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode,
vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega
ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski
objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna
infrastruktura. |
Transportni vodovod je del vodovoda, na
katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen
za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega
vodovoda. |
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je
oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega
v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer
se storitve javne službe ne izvajajo. |
Zasebni vodovod je vodovod, katerega
objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni
oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so
fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda.
|
Oskrbovalno območje je eno ali več
poselitvenih območjih skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni
vodovod. |
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski
objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja
do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje
priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne
črpalke. |
Upravljalec vodovoda je oseba, ki je v
skladu s predpisom občne, ki ureja izvajanje javne službe na njenem
območju, pridobila pravico do upravljanja z objekti in opremo vodovoda
zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci,
ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe s prebivalcev oskrbe s pitno
vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom. |
Vodovodni priključek je del stavbe in je v
lasti uporabnika ter je sestavljen iz: |
– priključnega sklopa na sekundarno
omrežje, |
– dovodne cevi na odseku med javnim
vodovodom in obračunskim vodomerom, |
– ventila pred obračunskim vodomerom,
|
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega
premera) in montažno demontažnega kosa in |
– obračunskega vodomera z nepovratnim
ventilom. |
Meja med vodovodnim priključkom in interno
vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in
ventilom za obračunskim vodomerom. |
Kataster gospodarske javne infrastrukture
je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture. |
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku,
imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih,
ki so izdani na njihovi podlagi. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
Javno službo zagotavlja občina v obliki
javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na celotnem območju
občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
Z objekti in napravami za oskrbo s pitno
vodo iz javnega vodovoda na celotnem območju Občine Podčetrtek (v
nadaljnjem besedilu: Občina) upravlja in gospodari OKP Javno podjetje za
komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec). |
Občina mora zagotavljati izvajanje
storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju Občine,
razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbujejo iz posameznega
vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je
letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne
vode na dan. |
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se
lahko izvaja na območju Občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne
zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni
lasti, vodni vir pa oskrbuje: |
– poselitveno območje z manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo
oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
4. člen |
Izvajalec mora opravljati javno službo
skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje
splošna merila za vodenja sistema kakovosti, predpisanega po standardu
EN SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program oskrbe s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela izvajalec vsako leto do
konca junija za naslednje poslovno leto skladno s pravilnikom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo. |
Izvajalec v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega odloka sprejme Tehnični pravilnik, ki določa
podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje,
uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. |
III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE
SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
5. člen |
Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s
pitno vodo kot javno dobrino. |
Javna služba obsega naslednje storitve:
|
– oskrba s pitno vodo vsem uporabnikom
storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo
pitno vodo in storitev javne službe, |
– pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne
vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
|
– vzdrževanje objektov in opreme javnega
vodovoda, |
– nadzor priključkov stavb na sekundarni
vodovod, |
– vzdrževanje priključkov stavb na
sekundarni vodovod, |
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja
in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju
varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih
omrežij, |
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene
ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz
predpisa, ki ureja pitno vodo, |
– monitoring kemijskega stanja vodnega
vira za oskrbo s pitno vodo, |
– monitoring količine iz vodnih virov
pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s
pogoji iz vodovodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
|
– označevanje vodovodnih območjih in
izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom,
ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz
katerega javni vodovod odvzema pitno vodo, |
– izvajanje in pripravo občinskega
programa razvoja vodovodnega sistema, |
– izdelava programa ukrepov v primeru
izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki
so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem
stavb na oskrbovalnem območju, |
– vodenja katastra javnega vodovoda,
|
– posredovanje zbirnih podatkov iz
katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture, |
– vodenje evidenc s pravilnikom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo in |
– druge naloge iz odloka. |
6. člen |
Oskrba z vodo na območju občine se
zagotavlja: |
1. iz centralnega vodovodnega sistema in
|
2. iz lokalnih vodovodnih sistemov. |
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE Z VODO |
7. člen |
Pogoji za zagotavljanje oskrbe z vodo so:
|
1. javni vodovod in priključitev na javni
vodovod, |
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
|
3. javna pooblastila izvajalcu. |
1. Priključitev na javni vodovod |
8. člen |
Na območju, kjer je zgrajen, se gradi,
obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni
vodovod obvezna. |
Izvajalec mora bodočega uporabnika
obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in
mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev. |
Priključek na javni vodovod je dovoljen
samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec v skladu z določili odloka in v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter na podlagi soglasja
občine. |
9. člen |
Vodovodni priključek se izvede za vsako
stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov. |
10. člen |
Na predvidenem poselitvenem območju
izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na
javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v
skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
Ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene
s soglasji in ko poravna vse obveznosti ter predloži predpisano
dokumentacijo, izvajalec priključi stavbo na javni vodovod. |
11. člen |
Pred izvedbo dejanske priključitve na
javni vodovod mora uporabnik z izvajalcem skleniti pogodbo o dobavi
pitne vode. |
S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec in
uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem
glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine in drugih
storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami ter vzdrževanja
vodovodnega priključka. |
Izvajalec pripravi navodila o vzdrževanju
vodovodnega priključka in so priloga k pogodbi o dobavi pitne vode.
|
Sklenjena pogodba je podlaga za vpis
uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in
hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda. |
Pogodba o dobavi pitne vode med izvajalcem
in odjemalcem se sklene v pisni obliki in se sklene za nedoločen čas.
|
Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer
se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi določi tudi delitev
porabljene količine vode, na del, ki pripada gospodinjstvu in del, ki
pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu, v primeru, ko se za
gospodinjstvo in dejavnost uporablja eno merilno mesto. |
12. člen |
Začasna priključitev na javni vodovod |
Izvajalec lahko izvede začasni priključek
na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in
podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega
priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve
ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na
javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži
popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začno
priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno
odjemno mesto. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni
vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En
mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno
obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega
priključka. |
13. člen |
Storitve v zvezi s priključki stavb na
sekundarni vodovod |
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je
del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo
za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. |
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje
cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora
zagotoviti lastnik stavbe. |
Priključek stavbe na javni vodovod je v
lasti lastnika stavbe. |
Izvajalec mora vzdrževati priključek
stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora
preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na
sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene
storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja
priključkov stavb na sekundarni vodovod. |
Izvajalec vodi evidenco o stavbah in
opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh
priključkov. |
14. člen |
Ukinitev vodovodnega priključka je
dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko
gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno
vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence
uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka. |
Ukinitev vodovodnega priključka izvede
izvajalec na stroške uporabnika. |
Začasno ukinitev vodovodnega priključka
izvede izvajalec v primeru, da je stavba prazna neprekinjeno več kot sto
dvajset dni in računi za vodo niso plačani. Stroške ponovne priključitve
plača uporabnik. |
Začasna ukinitev je možna najdlje za
obdobje 10 let. Pri ponovni priključitvi se uporabniku zaračunajo
dejanski materialni stroški priključitve po veljavnem ceniku.
|
Sprememba dimenzije priključka, trase,
merilnega mesta priključka, izvedbe dodatnega dela priključka in zahteva
za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov
vodovodni priključek. |
Izvajalec je dolžan obvestiti uporabnika o
vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je
dolžan v roku 15 dni izvajalcu sporočiti spremembo lastništva priključka
z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan prenosa lastništva.
|
Obvestilo o spremembi mora biti pisno.
Obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega meseca. |
Do prejema obvestila je za vse obveznosti
iz pogodbe o dobavi pitne vode zavezan dotedanji odjemalec. |
15. člen |
Javni vodovod in vodovodni priključek z
vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu. Na njih ni
dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca. |
2. Obveznosti izvajalca |
16. člen |
V zvezi z izvajanjem javne službe je
izvajalec dolžan: |
– zagotavljati obratovanje javnega
vodovoda, |
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela
na javnem vodovodu, |
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo
pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj projektant izdela
projektno dokumentacijo ukrepov na javnem vodovodu, |
– izdelovati programske rešitve, ki
obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami in rešitvami za izvedbo
javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč za gradnjo, |
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo
omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, |
– vzdrževati priključke stavb na
sekundarni vodovod, |
– izvajati nadzor nad montažo vodovodnega
priključka, v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže
vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo, |
– vzdrževati in zamenjevati obračunske
vodomere skladno s predpisi o meroslovju, |
– izvajati notranji nadzor skladno s
predpisi o pitni vodi, |
– obveščati uporabnike o času trajanja in
ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v
sredstvih javnega obveščanja ali neposredno, |
– voditi kataster in druge evidence in
omogočati občini dostop do podatkov iz katastra, |
– odčitavati obračunske vodomere in
obračunavati porabljeno vodo, |
– izvajati javna pooblastila, |
– na javnem vodovodnem omrežju preizkušati
in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo, |
– nadzorovati izvajalce del pri gradnji
gospodarske infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč
v delu, kjer poteka javni vodovod, |
– dvigovati raven odpornosti vodovodnega
omrežja na naravne in druge nesreče, |
– izvajati priprave za hitro ponovno
vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih
nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru
priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte
dejavnosti, |
– izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob
prekinitvah dobave, |
– voditi evidence o stavbah in opremi
priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov,
|
– izvajati druge obveznosti iz tega
odloka. |
3. Prekinitev in omejitev dobave vode |
17. člen |
Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku
na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih
primerih: |
– če je vodovodni priključek na javni
vodovod izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju s soglasjem
izvajalca, |
– če interna napeljava in druge naprave
uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom, |
– če brez soglasja izvajalca dovoli
priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če
spremeni zmogljivost svoje napeljave, |
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanja
vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo
in storitve javne službe, |
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanje
obračunskega vodomera, kot določajo predpisi o meroslovju, |
– če ne omogoči izvajalcu pregleda
internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem
omrežju, |
– če ne omogoči izvajalcu odvzema vzorca
vode, |
– če ne omogoči izvajalcu rednih
vzdrževalnih del na vodovodnem priključku, |
– če svojevoljno spremeni izvedbo
priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
|
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z
zahtevami izvajalca, |
– če ne dovoli obnove vodovodnega
priključka pri obnovi javnega vodovoda, |
– če krši objavljene omejitve pri
varčevanju z vodo, |
– če ne poravna zaračunanih stroškov po
izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v
roku, ki je na njem naveden, |
– če z odvodom odpadne vode ali z
ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode, |
– če je zaradi stanja interne napeljave
ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena
ustreznost vode v javnem vodovodu in |
– na podlagi odločbe inšpektorja.
|
Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do
odprave vzroka prekinitve. Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki
nastanejo pri prekinitvah in ponovnih priključitvah oskrbe z vodo. |
18. člen |
Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z
vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar
na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o
navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti
uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren
način. |
V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi
vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in
drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti
ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Izvajalec ima v teh primerih
dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z
vodo. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja
vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za
omejeno nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdela ustrezne
načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti. |
4. Meritev količin in obračun porabljene
vode |
19. člen |
Izvajalec meri količino porabljene vode v
kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. |
Vsakemu novemu uporabniku namesti
izvajalec obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi
izvajalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati
ali popravljati obračunskega vodomera. |
Vsak obračunski vodomer mora biti
pregledan in žigosan od pristojnega organa. |
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati
prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali
pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje in redne popise.
|
Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun
uporabniku mesečno na podlagi: |
– odčitane količine porabljene vode,
|
– povprečne mesečne porabe v preteklem
obračunskem obdobju ali ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem
obdobju, če meritev z vodomerom ni možna. |
Račun iz predhodnega odstavka tega člena
mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente. |
Pri porabnikih – fizičnih osebah odčitava
izvajalec stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, pri
pravnih osebah pa mesečno. Popis se izvede tudi ob tehnični spremembi
priključka, zamenjavi vodomera in spremembi lastnika ali plačnika
storitev javne službe. |
Račun mora porabnik plačati v roku,
navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči izvajalcu
pisni ugovor na obračun, najkasneje v 10 dneh od datuma izstavitve
računa. Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v 15
dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
Če uporabnik ne plača zneska računa na
položnici ali računu v postavljenem roku, pa ni sporočil izvajalcu
pisnega ugovora na obračun, ga izvajalec pisno opozori. |
Če uporabnik ne plača zneska računa na
položnici ali računu niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec
prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v samem opominu
opozorjen. Izvajalec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s
prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
20. člen |
Izvajalec izstavi račun, iz prejšnjega
člena tega odloka, lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
|
V stavbi z več stanovanji izda izvajalec
račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko
izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega
dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov
stanovanj. |
Če je več uporabnikov priključenih na isti
obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo
kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja
račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov,
priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
|
Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni
mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu
vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev
pred nastankom okvare. |
Če je izvajalcu onemogočeno izvesti redno
menjavo vodomera kljub pismenemu pozivu uporabniku, da omogoči dostop do
vodomera in njegovo menjavo, se takšno merilno mesto šteje za
neustrezno. Izvajalec uporabniku v takšnem primeru zaračunava pavšalno
porabo. Pavšal se določi na podlagi primerljivega obračunskega obdobja,
ki ga določi izvajalec. Kolikor uporabnik v roku enega leta ne omogoči
zamenjavo vodomera, mu lahko izvajalec prekine dobavo pitne vode. |
21. člen |
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so
namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne
vzdržuje in ne odčitava. |
Ne glede na določbo iz prvega odstavka
tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta
pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
|
Interna delitev stroškov za porabljeno
vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da
uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga. |
5. Javno pooblastilo izvajalca |
22. člen |
Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje
predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja
k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu:
mnenja), projektne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja
projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi
predložene dokumentacije, in sicer: |
1. za mnenja: |
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o
urejanju prostora, |
2. za pogoje in soglasja: |
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o
graditvi objektov, |
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom
zunanje ureditve, |
3. za soglasja za priključitev obstoječe
stavbe: |
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o
legalnosti stavbe, |
– projekt vodovodnega priključka,
|
– projekt za izvedbo internega vodovodnega
omrežja stavbe, |
– pogodbo o služnosti lastnikov parcel, po
katerih bo potekal vodovodni priključek |
4. za soglasja za začasni priključek:
|
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
|
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni
porabi vode, |
– projekt vodovodnega priključka,
|
– soglasje za prekop javnih površin, preko
katerih bo potekal vodovodni priključek, |
– pogodbo o služnosti po katerih bo
potekal vodovodni priključek, |
5. za soglasja za ukinitev priključka:
|
– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
6. za soglasja k spremembam: |
– projekte in opise, ki se nanašajo na
spremembe. |
Za projektne pogoje, ki jih določi na
zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena,
izvajalec zaračuna materialne stroške, po veljavnem ceniku, ki ga
sprejme pristojni organ. |
23. člen |
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno
pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in
vodenje katastra javnega vodovoda (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki
vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah
namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa
Tehnični pravilnik. |
Uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra financira občina, v deležu, ki se določi v
dogovoru z ostalimi občinami, lastnicami izvajalca. |
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last
Občine v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami, lastnicami
izvajalca javne službe in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje
zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s
standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter
Tehničnega pravilnika. |
Kataster se vodi v obliki elektronske baze
podatkov. |
Izvajalec je dolžan posredovati
informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in
sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. |
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop
do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati
vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti
zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije
javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu
dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij
javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške
skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
24. člen |
Uporabnik storitve javne službe je fizična
ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda na območju
občine. |
25. člen |
Uporabnik ima na podlagi soglasja
izvajalca pravico: |
– priključitve na javni vodovod,
|
– spremeniti dimenzijo priključka, traso
priključka, vodomerno mesto, |
– izvesti dodatna dela na priključku,
|
– povečati odvzem vode, |
– ukinitve priključka. |
1. Obveznosti uporabnikov |
26. člen |
Uporabniki morajo: |
– redno vzdrževati interno napeljavo,
interno požarno omrežje in interne hidrante, |
– redno vzdrževati vodomerna mesta in
dostop do njih, |
– omogočiti preverjanje izvedbe in
delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter
njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati
skladno s predpisi, ki urejajo storitve javne službe, |
– varovati vodovodni priključek in
vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino
in drugimi škodljivimi vplivi, |
– zagotavljati dostop za opravljanje del
na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, |
– sporočati okvare na javnem vodovodu,
vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru, |
– zagotoviti dostop do internih inštalacij
zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem
omrežju, |
– zagotoviti dostop za odčitavanje,
pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, |
– zagotoviti dostop za izvajanje
vzdrževalnih del na vodovodnem priključku, |
– pisno obveščati izvajalca o spremembi
naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika, |
– plačevati račune za storitve javne
službe v roku, navedenem na računu, |
– urejati delitve stroškov porabljene vode
v večstanovanjskih stavbah, |
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v
primeru motenj pri oskrbi z vodo, |
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka
in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta
skladno z zahtevami izvajalca, |
– urediti vodomerna mesta skladno z
zahtevami izvajalca, |
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode
iz hidrantov, |
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim
ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, |
– odgovarjati za škodo zaradi nastale
motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
|
– opravljati druge obveznosti iz tega
odloka. |
27. člen |
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in
vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko
katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti
prehod. |
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka
tega člena mora izvajalec zagotoviti vzpostavitev nepremičnine v prvotno
stanje. |
2. Odvzemi vode iz javnih hidrantov |
28. člen |
Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov
na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic,
izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne
prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje
cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca in če razmere na
vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. |
V primerih odvzema vode iz prejšnjega
odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v
kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode. |
29. člen |
Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti
voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje
drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob
naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno
obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini
porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
|
Enote javne gasilske službe občine za
namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni
pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega
stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O
ugotovljenih pomanjkljivostih javna gasilska služba občine obvesti
izvajalca. |
30. člen |
Uporabnik mora po uporabi hidranta na
javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave
okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo
uporabnika. |
Določbe prvega odstavka tega člena se ne
uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju drugih
nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in
drugih nesrečah. |
31. člen |
Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je
zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati
preko obračunskega vodomera. |
3. Uporaba javnega vodovoda |
32. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz
javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo
drugih uporabnikov, in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno
ustreznost vode v javnem vodovodu. |
33. člen |
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega
vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in
interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno,
brez kakršnekoli medsebojne povezave. |
Vso porabljeno vodo iz drugega vodnega
vira mora uporabnik meriti z obračunskimi vodomeri, ki jih mora odčitati
izvajalec. |
34. člen |
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in
napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so v primeru
višje sile dolžni po potrebi zmanjšati rabo vodnega vira in omogočiti
izkoriščanje njegove zmogljivosti za prednostno oskrbo osnovnih
življenjskih potreb. |
4. Uporaba vodovodnega priključka |
35. člen |
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati
ali popravljati obračunskega vodomera. |
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru
mora uporabnik prijaviti izvajalcu. |
36. člen |
Uporabnik lahko poleg redne kontrole
zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi,
da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera
ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi
stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa
uporabnik. |
37. člen |
Stroški prve nabave in vgradnje
obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega
priključka bremenijo uporabnika. |
Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega
vodomera, krije stroške njegove zamenjave. |
38. člen |
Izvajalec vzdržuje obračunske vodomere,
skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. |
Stroški kontrole, umerjanja,vzdrževanja in
zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine,
ki jo izvajalec mesečno zaračunava uporabnikom. |
39. člen |
Stroški okvar, nastalih na vodovodnem
omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen če so okvare nastale po
krivdi izvajalca. |
5. Obveznosti izvajalcev del |
40. člen |
Izvajalci del vzdrževanja in gradnje
objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki
zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi
zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride
do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. |
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali
gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega
odstavka tega člena pri izvajalcu pridobiti podatke o poteku javnega
vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno
obvestiti. |
Izvajalci del iz prvega odstavka tega
člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške
vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje
tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca in javno površino
vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
|
V primeru nastalih poškodb javnega
vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka
tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan
naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu in poravnati vse stroške
popravila. |
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN
NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA |
41. člen |
Javna služba se financira iz: |
– cene storitev javne službe, |
– proračuna občine in |
– drugih virov. |
Cena storitve javne službe se določa
skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne
službe. Cene oblikuje izvajalec, pregleda in strokovni potrdi pristojni
organ. |
Višino tarif za storitve vzdrževanja
priključkov na javni vodovod in obračunskih vodomerov določi izvajalec v
soglasju s pristojnim organom. |
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV,
POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
42. člen |
Infrastruktura javne službe na območju
Občine za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi
povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno
in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje
vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali
transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali
delov naselij z vodo kot to določajo predpisi storitev javnih služb. |
VIII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN
NAPRAV V UPRAVLJANJE |
43. člen |
Za prevzem vodovodnih objektov in naprav v
upravljanju izvajalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
|
1. Vodovod, ki se predaja mora imeti vso
potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco
priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove
vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
|
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo
biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo
in meroslovje. |
3. Izračunani morajo biti stroški
obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
|
4. Sprejet in ocenjen mora biti program
sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema.
|
5. Postopek prevzema mora biti izpeljan
dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence,
knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu in ostalih poslovnih zadev). |
IX. NADZOR |
44. člen |
Nadzor nad izvajanjem določb 4., 16. in
41. člena tega odloka izvaja pristojni organ občine. |
Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega
odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana
globa, opravlja organ občine, pristojen za nadzor. |
X. KAZENSKE DOLOČBE |
45. člen |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek
pravna oseba – izvajalec, če: |
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8.
člena, |
– ravna v nasprotju s 16. členom,
|
– ravna v nasprotju s 17. členom.
|
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz
prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalec. |
46. člen |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek
uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
– ravna v nasprotju z 8. členom,
|
– ravna v nasprotju s 15. členom,
|
– ravna v nasprotju s 26. členom,
|
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27.
člena, |
– ravna v nasprotju z 28. členom,
|
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29.
člena, |
– ravna v nasprotju s 30. členom,
|
– ravna v nasprotju z 31. členom,
|
– ravna v nasprotju z 32. členom,
|
– ravna v nasprotju s 35. členom.
|
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz
prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. |
47. člen |
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek
izvajalec del- pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 40.
členom. |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz
prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. |
48. člen |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek
posameznik – uporabnik, če: |
– ravna v nasprotju z 8. členom,
|
– ravna v nasprotju s 15. členom,
|
– ravna v nasprotju s 26. členom,
|
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27.
člena, |
– ravna v nasprotju z 28. členom,
|
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 29.
člena, |
– ravna v nasprotju s 30. členom,
|
– ravna v nasprotju z 31. členom,
|
– ravna v nasprotju z 32. členom,
|
– ravna v nasprotju s 35. členom. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
49. člen |
Lokalne vodovodne sisteme na območju
občine, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh
let po uveljavitvi tega odloka s pogodbo na podlagi pregleda in
njegovega pisnega strokovnega mnenja, ki mora vsebovati oceno stroškov
obratovanja in prevzema. |
50. člen |
Kataster komunalnih naprav iz prvega
odstavka 23. člena tega odloka mora izvajalec uskladiti z dejanskim
stanjem najkasneje v dveh letih po uveljavitvi odloka. |
51. člen |
Predlog tehničnega pravilnika in tarifni
pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo vode iz javnega
vodovodnega omrežja izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom
pripravi najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
52. člen |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha
veljati Odlok o dobavah in odjemu pitne vode ter ravnanju z vodnjaki na
območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 38/93). |
53. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-0093/2007 |
Podčetrtek, dne 14. decembra 2007 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |