|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07- Uradno prečiščeno besedilo, 76/08,
79/09 in 51/10) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 7. seji
dne 30. maja 2011 sprejel |
|
|
|
S T A T U T |
|
Mestne občine
Maribor |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(1)
Mestna občina Maribor je skupnost meščank in meščanov, občank in občanov
(v nadaljevanju: občani), ki živijo v mestu Maribor in naseljih
Brestrnica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje,
Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Maribor,
Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško
selo, Rošpoh-del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole,
Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornji Slemen-del in Zrkovci.
Mestna občina
Maribor je skupnost meščank in meščanov, občank in občanov (v
nadaljevanju: občani in občanke), ki živijo v mestu Maribor in naseljih
Bresternica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje,
Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Meljski
hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško selo,
Rošpoh-del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol,
Za Kalvarijo, Zgornji Slemen-del in Zrkovci. |
|
(2) Mestna občina je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom. |
|
(3) V statutu uporabljeni izrazi zapisani v
moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in
ženske.
|
|
|
|
2. člen |
|
Maribor je univerzitetno mesto. |
|
|
|
3. člen |
|
(1)
Mestna občina si prizadeva za vsestranski socialni, gospodarski,
kulturni, znanstveni, izobraževalni in športni razvoj mesta z
ustvarjanjem pogojev za visoko kakovost življenja občanov.
Mestna občina si
prizadeva za vsestranski socialni, gospodarski, kulturni, znanstveni,
izobraževalni in športni razvoj mesta z ustvarjanjem pogojev za visoko
kakovost življenja občanov in občank. |
|
(2)
Mestna občina vzpodbuja in pri urejanju zadev iz svoje pristojnosti
upošteva človekove pravice, človekovo dostojanstvo in njegovo osebno ter
telesno nedotakljivost, svobodo vseh opredelitev, enakopravnost in enake
možnosti za vse njene občane. Mestna
občina vzpodbuja in pri urejanju zadev iz svoje pristojnosti upošteva
človekove pravice, človekovo dostojanstvo in njegovo osebno ter telesno
nedotakljivost, svobodo vseh opredelitev, enakopravnost in enake
možnosti za vse njene občane in občanke. |
|
|
|
4. člen |
|
Mestna občina deluje na načelih
trajnostnega razvoja. |
|
|
|
5. člen |
|
Mestna občina v okviru svojih pristojnosti
zagotavlja enake možnosti vsem svojim občanom, ne glede na spol, raso,
narodnost, socialni položaj, versko ali politično prepričanje ali
katerokoli drugo osebno okoliščino.
Mestna občina v
okviru svojih pristojnosti zagotavlja enake možnosti vsem svojim občanom
in občankam, ne glede na spol, raso, narodnost, socialni položaj, versko
ali politično prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
|
|
|
|
6. člen |
|
Mestna občina zagotavlja skladen razvoj
mesta in mestnih predelov ter primestnih naselij. |
|
|
|
7. člen |
|
(1)
Mestna občina omogoča na temelju enakih možnosti občanom sodelovanje pri
urejanju javnih zadev z vzpodbujanjem udeležbe na splošnih volitvah
župana, mestnega sveta in svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti
ter vzpodbujanjem skupnostnega urejanja javnih zadev.
Mestna občina
omogoča na temelju enakih možnosti občanom in občankam sodelovanje pri
urejanju javnih zadev z vzpodbujanjem udeležbe na splošnih volitvah
župana oz. županje, mestnega sveta in svetov mestnih četrti in krajevnih
skupnosti ter vzpodbujanjem skupnostnega urejanja javnih zadev. |
|
(2)
Mestna občina zadeve iz svoje pristojnosti ureja po načelu vključevanja
občanov, mestnih četrti in krajevnih skupnosti, sindikatov ter združenj
delodajalcev, društev ter drugih interesnih povezav med ljudmi v
urejanje vseh zadev, ki jih neposredno zadevajo.
Mestna občina
zadeve iz svoje pristojnosti ureja po načelu vključevanja občanov in
občank, mestnih četrti in krajevnih skupnosti, sindikatov ter združenj
delodajalcev, društev ter drugih interesnih povezav med ljudmi v
urejanje vseh zadev, ki jih neposredno zadevajo. |
|
|
|
8. člen |
|
(1) Sedež mestne občine je v Mariboru,
Ulica heroja Staneta 1. |
|
(2) Mestna občina je pravna oseba javnega
prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
|
(3)
Mestno občino predstavlja in zastopa župan.
Mestno
občino predstavlja in zastopa župan oz. županja. |
|
(4) Območje, ime in sedež mestne občine se
lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
|
|
(5) Območja in imena naselij v mestni
občini se v skladu z zakonom spremenijo z odlokom. |
|
|
|
9. člen |
|
(1) Na območju mestne občine so
ustanovljeni ožji deli mestne občine. Ožji deli mestne občine so mestne
četrti in krajevne skupnosti. Naloge, meje območij, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov mestne občine so določeni s tem
statutom in odlokom mestne občine. |
|
(2) Mestne četrti so: |
|
1. Mestna četrt Koroška vrata, |
|
2. Mestna četrt Center, |
|
3. Mestna četrt Ivan Cankar, |
|
4. Mestna četrt Studenci, |
|
5. Mestna četrt Magdalena, |
|
6. Mestna četrt Tabor,
|
|
7. Mestna četrt Nova vas, |
|
8. Mestna četrt Tezno, |
|
9. Mestna četrt Pobrežje, |
|
10. Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci, |
|
11. Mestna četrt Radvanje. |
|
(3) Krajevne skupnosti so: |
|
1. Krajevna skupnost Bresternica-Gaj, |
|
2. Krajevna skupnost Kamnica, |
|
3. Krajevna skupnost Malečnik Ruperče, |
|
4. Krajevna skupnost Razvanje,
|
|
5. 5. Krajevna skupnost Limbuš,
|
|
6. 6. Krajevna skupnost Pekre. |
|
|
|
10. člen |
|
Mestna občina v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo
prebivalce mestne občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo
prenesene z zakonom. |
|
|
|
11. člen |
|
(1)
Osebe, ki imajo na območju mestne občine stalno prebivališče, so občani.
Osebe, ki imajo
na območju mestne občine stalno prebivališče, so občani in občanke. |
|
(2)
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih mestne občine, ki
jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih
volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem
statutom.
Občani in občanke odločajo
o lokalnih javnih zadevah po organih mestne občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
(3)
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov z referendumom in ljudsko iniciativo.
Občani in občanke
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov
in občank z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
(4) Na osnovi odločitve organov mestne
občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki
imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju mestne občine. |
|
|
|
12. člen |
|
(1) Mestna občina pri uresničevanju
skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi
lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
(2) Mestna občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
|
(3) Mestna občina sodeluje z drugimi
občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen
z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter
službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
|
13. člen |
|
(1) Mestna občina ima grb, zastavo,
praznik mestne občine in spominske dneve mestne občine. |
|
(2) Obliko, vsebino in uporabo grba in
zastave določi mestni svet z odlokom. Z odlokom se določijo tudi praznik
mestne občine in spominski dnevi. |
|
(3)
Mestna občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: MESTNA OBČINA MARIBOR, v notranjem krogu pa
naziv organa mestne občine - Mestni svet, Župan, Nadzorni odbor, Mestna
uprava, Mestna volilna komisija. V sredini žiga je grb mestne občine.
Mestna občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: MESTNA OBČINA MARIBOR, v notranjem krogu pa naziv
organa mestne občine -Mestni svet, Župan oz. Županja, Nadzorni odbor,
Mestna uprava, Mestna volilna komisija. V sredini žiga je grb mestne
občine. |
|
(4)
Velikost, uporabo in hrambo žiga mestne občine določi župan s sklepom.
Velikost, uporabo
in hrambo žiga mestne občine določi župan oz. županja s sklepom. |
|
(5) Za
prispevek k razvoju mestne občine podeljuje mestna občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu
s posebnim odlokom.
Za prispevek k razvoju
mestne občine podeljuje mestna občina zaslužnim občanom in občankam,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s
posebnim odlokom. |
|
|
|
II. NALOGE MESTNE
OBČINE |
|
|
|
14. člen |
|
Mestna občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
- normativno ureja lokalne
zadeve javnega pomena, |
|
- skrbi za načrtovanje prostorskega
razvoja v mestu, |
|
- upravlja občinsko premoženje, |
|
- omogoča pogoje za gospodarski razvoj
mestne občine, |
|
- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in
skrbi za povečanje najemnega neprofitnega sklada stanovanj, |
|
- skrbi za lokalne javne službe, |
|
- zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, |
|
- pospešuje službe socialnega varstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele, |
|
- pospešuje raziskovalno in kulturno
dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, |
|
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave, |
|
- upravlja, gradi in vzdržuje lokalne
javne ceste in druge javne poti, površine za pešce in kolesarje, |
|
- upravlja igrišča za šport in rekreacijo
ter otroška igrišča, javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter zagotavlja varnost v cestnem prometu na mestnih cestah in
ureja promet v mestu, |
|
- podpira društveno dejavnost in posveča
posebno skrb humanitarni in preventivni dejavnosti, |
|
-
lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov,
lahko podeljuje
denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov in občank. |
|
-
skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč skrbi
za požarno varnost in varnost občanov in občank v primeru elementarnih
in drugih nesreč, |
|
- ureja javni red v mestni občini. |
|
|
|
15. člen |
|
Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna
občina na podlagi in v skladu u zakoni, ki urejajo posamezna področja
kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne
pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta po zagotovitvi sredstev iz
državnega proračuna. |
|
|
|
16. člen |
|
(1) Mestna občina opravlja statistične,
evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
|
(2) Mestna občina obdeluje podatke, ki jih
potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v
skladu z zakonom. |
|
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega
člena pridobiva mestna občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih
osebah, ki imajo v mestni občini stalno ali začasno prebivališče in o
fizičnih osebah, ki imajo v mestni občini nepremičnine, ter podatke o
pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v
mestni občini. |
|
(4) Od upravljavca Centralnega registra
prebivalstva lahko mestna občina za potrebe izvajanja svojih nalog
pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko
pridobi mestna občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po
elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v mestni občini stalno ali
začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za
pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je
potrebno dovoljenje pristojnega ministra. |
|
|
|
III. ORGANI MESTNE
OBČINE |
|
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
|
17. člen |
|
(1)
Organi mestne občine so: |
|
- mestni svet,
|
|
- župan,
|
|
- nadzorni odbor.
|
|
Organi mestne občine so:
-mestni svet,
-župan oz. županja,
-nadzorni odbor. |
|
(2) Mestna občina ima mestno volilno
komisijo kot samostojni organ mestne občine, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti mestne občine
skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
(3) Volitve oziroma imenovanja organov
mestne občine oziroma članov mestnih organov se izvajajo v skladu z
zakonom in tem statutom. |
|
(4)
Člani mestnega sveta, župan in podžupani so mestni funkcionarji.
Člani oz. članice
mestnega sveta, župan oz. županja in podžupani oz. podžupanje so mestni
funkcionarji oz. funkcionarke. |
|
(5) Mestna občina ima tudi druge organe,
katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
|
18. člen |
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno, lahko organi mestne občine, ki delajo na sejah, sprejemajo
odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa mestne občine.
|
|
|
|
19. člen |
|
(1) Delo organov mestne občine je javno. |
|
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov mestne
občine, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov mestne občine,
z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah organov mestne občine, vpogledom v dokumentacijo in
gradiva, ki so podlaga za odločanje mestnih organov.
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov mestne občine, z
navzočnostjo občanov in občank ter predstavnikov in predstavnic
sredstev javnega obveščanja na javnih sejah organov mestne občine,
vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje mestnih
organov. |
|
(3) Način zagotavljanja javnosti dela
organov mestne občine, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov mestne občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne občine oziroma druge
javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška
ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik mestnega
sveta. |
|
(4)
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov mestne občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih.
Občani
in občanke ter njihovi pravni zastopniki in zastopnice imajo pravico
vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov mestne občine o
njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. |
|
|
|
2. Mestni svet
|
|
|
|
20. člen |
|
(1) Mestni svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine. |
|
(2)
Mestni svet šteje 45 članov. Mestni
svet šteje 45 članov in članic. |
|
(3)
Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov mestnega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega mestnega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Člani in članice
mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov in članic mestnega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov in članic mestnega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
mestnega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
|
21. člen |
|
(1) Mestni svet se konstituira na prvi
seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega
sveta. |
|
(2) Prvo sejo mestnega sveta skliče župan
najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov mestnega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po
drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče
predsednik mestne volilne komisije. |
|
(1) Mestni svet se konstituira na prvi seji,
na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov in članic
mestnega sveta.
(2) Prvo sejo mestnega sveta skliče župan oz.
županja najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov in članic mestnega
sveta, če je za izvolitev župana oz. županje potreben drug krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik oz. predsednica mestne volilne
komisije. |
|
|
|
22. člen |
|
(1)
Volitve članov mestnega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom.
Volitve članov in članic
metnega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake
volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
(2) Mestni svet se voli po proporcionalnem
sistemu. |
|
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve
mestnega sveta odloči mestni svet z odlokom. |
|
|
|
23. člen |
|
(1) Mestni svet sprejema statut mestne
občine, poslovnik mestnega sveta, odloke in druge predpise mestne
občine. |
|
(2) V okviru svojih pristojnosti mestni
svet predvsem: |
|
- sprejema prostorske načrte in plane
razvoja mestne občine, |
|
- sprejema mestni proračun in zaključni
račun, |
|
- sprejme odlok o organizaciji in
delovnem področju mestne uprave, |
|
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih
občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
|
- odloča o na mestno občino prenesenih
zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča
drug mestni organ, |
|
-
nadzoruje delo župana in mestne uprave glede izvajanja odločitev
mestnega sveta,
nadzoruje delo župana oz.
županje in mestne uprave glede izvajanja odločitev mestnega sveta, |
|
-
potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
potrjuje mandate
članov in članic mestnega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja in funkcionarke. |
|
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
imenuje člane in
članice nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana ali članice nadzornega odbora, |
|
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta,
imenuje
in razrešuje člane in članice komisij in odborov mestnega sveta, |
|
-
določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen,
določi,
kdo izmed članov in članic mestnega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana oz. županje, če temu/tej predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana oz. podžupanje, ki bo začasno opravljal(a) njegovo/njeno
funkcijo ali če je razrešen/a, |
|
- odloča o pridobitvi in odtujitvi
občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom mestne občine ali z
odlokom ni določeno drugače, |
|
- odloča o najemu posojila in dajanju
poroštva, |
|
- odloča o politiki zadolževanja, |
|
- odloča o vseh obremenitvah mestne
občine, ki segajo v naslednja proračunska leta, |
|
- določa prispevke oz. cene storitev iz
pristojnosti lokalne skupnosti, |
|
- razpisuje referendum, |
|
- s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov mestnega
sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih mestnih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje,
s svojim aktom,
v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov in članic mestnega
sveta in plačila za opravljanje nalog članov in članic drugih mestnih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, |
|
- določa vrste lokalnih javnih služb in
način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
- ustanavlja javne zavode in javna
podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
-
imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane
drugih organov mestne občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
imenuje
in razrešuje člane in članice sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane in
članice drugih organov mestne občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
- določi organizacijo in način izvajanja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let,
katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
|
|
- sprejema program dela mestnega sveta,
|
|
- sprejme program in letni načrt varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt
varstva pred požari, |
|
- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot
javna služba, |
|
- določi organizacijo mestnega sveta ter
način njegovega delovanja v vojni, |
|
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa
zakon in ta statut. |
|
|
|
24. člen |
|
(1) Člani mestnega sveta opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. Za opravljanje funkcije imajo člani mestnega sveta
pravico do sejnine v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme mestni svet.
|
|
(2) Članom mestnega sveta morajo biti dostopne
vse informacije, ki so potrebne za opravljanje njihove funkcije.
|
|
(3) Funkcija člana mestnega sveta ni
združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z
delom v mestni upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon.
|
|
(4) Član mestnega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupana
hkrati.
|
|
(5) Funkcija člana mestnega sveta tudi ni
združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je
mestna občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih,
na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
mestne občine.
|
|
(6) Člani mestnega sveta izvoljeni iz iste
liste kandidatov lahko ustanovijo klub svetnikov. Delo klubov svetnikov
se podrobneje določi s poslovnikom mestnega sveta.
|
|
(1)
Člani in članice mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Za
opravljanje funkcije imajo člani in članice mestnega sveta pravico do
sejnine v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme mestni svet.
(2) Članom in članicam
mestnega sveta morajo biti dostopne vse informacije, ki so potrebne za
opravljanje njihove funkcije.
(3) Funkcija člana oz.
članice mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana oz. županje,
člana oz. članice nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v mestni upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(4) Član oz. članica
mestnega sveta, ki je imenovan(a) za podžupana oz. podžupanjo, opravlja
funkcijo člana oz. članice mestnega sveta in funkcijo podžupana oz.
podžupanje hkrati.
(5) Funkcija člana oz.
članice mestnega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika oziroma
načelnice upravne enote, na območju katere je mestna občina, kot tudi ne
z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci oz.
delavke izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov mestne občine.
(6)
Člani oz. članice mestnega sveta izvoljeni iz iste liste kandidatov
lahko ustanovijo klub svetnikov in svetnic. Delo klubov svetnikov in
svetnic se podrobneje določi s poslovnikom mestnega sveta. |
|
|
|
25. člen |
|
(1) Mestni svet dela in odloča na sejah.
Mestni svet se sestaja na rednih, izrednih, slavnostnih in dopisnih
sejah. |
|
(2)
Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan.
Dnevni
red seje mestnega sveta predlaga župan oz. županja. |
|
(3)
Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
Vsak član oz. članica
mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove/njene pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana oz. županje. |
|
(4)
Župan mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge
članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka posredovati članom mestnega
sveta in dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku mestnega sveta.
Župan oz. županja
mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge članov oz.
članic mestnega sveta iz prejšnjega odstavka posredovati članom oz.
članicam mestnega sveta in dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako,
kot je določeno v poslovniku mestnega sveta. |
|
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča mestni
svet na začetku seje. |
|
(6) Na
vsaki redni seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in pobude ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Na vsaki redni
seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude
ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani in članice sveta. |
|
(7)
Vabilo za sejo se pošlje županu, podžupanom, članom mestnega sveta, in
direktorju mestne uprave. O sklicu seje mestnega sveta se obvesti javna
občila. Vabilo
za sejo se pošlje županu oz. županji, podžupanom oz. podžupanjam, članom
oziroma članicam mestnega sveta in direktorju oziroma direktorici mestne
uprave. O sklicu seje mestnega sveta se obvesti javna občila. |
|
(8)
Direktor mestne uprave, direktorji organov mestne uprave in predsednik
nadzornega odbora so se dolžni udeležiti seje mestnega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
Direktor
oz. direktorica mestne uprave, direktorji oz. direktorice organov mestne
uprave in predsednik oz. predsednica nadzornega odbora so se dolžni
udeležiti seje mestnega sveta in odgovarjati na vprašanja članov in
članic mestnega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
|
26. člen |
|
(1)
Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Mestni svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Mestni
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov in
članic. Mestni svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov in članic, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
(2) Mestni svet sprejema odločitve z
javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z
zakonom ali če tako sklene mestni svet. |
|
(3)
Način dela in odločanja, razmerja do drugih mestnih organov ter druga
vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih mestnih organov ter druga vprašanja
delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme mestni
svet z dvotretjinsko večino navzočih članov in članic. |
|
|
|
27. člen |
|
(1) Župan predstavlja mestni svet ter sklicuje
in vodi njegove seje.
|
|
(2) Za vodenje sej mestnega sveta lahko župan
pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Če je župan
odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
|
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih
župan, podžupan oziroma pooblaščeni član mestnega sveta ne more voditi
že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član
mestnega sveta.
|
|
(4) Župan sklicuje seje mestnega sveta v
skladu z določbami tega statuta in poslovnika mestnega sveta ter glede
na potrebe odločanja na mestnem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana.
|
|
(5) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
mestnega sveta mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član mestnega sveta mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami.
|
|
(6) Če seja mestnega sveta ni sklicana v roku
sedmih dni po prejemu popolne pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in mestna uprava so dolžni
zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
|
|
(1) Župan oz. županja predstavlja
mestni svet ter sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Za vodenje sej mestnega sveta
lahko župan oz. županja pooblasti podžupana oz. podžupanjo ali drugega
člana oz. članico mestnega sveta. Če je župan oz. županja odstoten/a ali
zadržan/a, vodi sejo podžupan oz. podžupanja.
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan oz. županja, podžupan oz. podžupanja oziroma pooblaščeni
član oz. članica mestnega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član oz. članica mestnega sveta.
(4) Župan oziroma županja
sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika mestnega sveta ter glede na potrebe odločanja na mestnem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan oziroma
podžupanja lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila
župana oziroma županje.
(5) Župan oz. županja,
pooblaščeni/a podžupan oz. podžupanja oziroma član oz. članica mestnega
sveta mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov in članic mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan oz. županja,
pooblaščeni/a podžupan oz. podžupanja oziroma član oz. članica mestnega
sveta mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red
pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(6) Če seja mestnega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu popolne pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani in članice mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Župan
oz. županja in mestna uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
|
|
28. člen |
|
(1)
Predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta ureja zakon.
Predčasno
prenehanje mandata člana oz. članice mestnega sveta ureja zakon. |
|
(2)
Razlogi za prenehanje mandata člana mestnega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana mestnega sveta. Razlogi
za prenehanje mandata člana oz. članice mestnega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana oz. članice mestnega sveta. |
|
(3)
Članu mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa.
Članu oz. članici mestnega
sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi poročila komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
|
(4) Če
član mestnega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora mestni svet in mestno volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana mestnega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. Če
član oz. članica mestnega sveta odstopi, mu/ji preneha mandat z dnem, ko
je podal(a) odstopno izjavo županu oz. županji. Župan oz. županja mora
mestni svet in mestno volilno komisijo obvestiti o odstopu člana oz.
članice mestnega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne
izjave. |
|
(5) Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti mestnega sveta in mestne
volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana mestnega sveta, ki je bil izvoljen, če ne bi bil
izvoljen član mestnega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik
kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člana mestnega
sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen
Če
župan oz. županja v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti mestnega
sveta in mestne volilne komisije, lahko občinski funkcionar oz.
funkcionarka, ki mu/ji je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka
iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o
tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči
meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30
dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat oz. kandidatka
za člana oz. članico mestnega sveta, ki je bil(a) izvoljen(a), če ne bi
bil(a) izvoljen(a) član(a) mestnega sveta, ki mu/ji je mandat prenehal,
predstavnik oz. predstavnica kandidature oz. predstavnik oz.
predstavnica liste kandidatov za člana oz. članico mestnega sveta, s
katere bi bil(a) ta kandidat oz. kandidatka izvoljen(a). |
|
(6) Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep
na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
(7)
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta
določa zakon.
Izvolitev oz. potrditev
mandata nadomestnega člana oz. članice mestnega sveta določa zakon. |
|
|
|
2.1 Odbori in
komisije mestnega sveta |
|
|
|
29. člen |
|
(1) Mestni svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Mestni svet ustanovi eno ali več
komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
(3) Organizacijo in delovno področje
stalnih delovnih teles mestnega sveta določi poslovnik mestnega sveta. |
|
(4) Občasna delovna telesa ustanovi mestni
svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število
članov ter opravi imenovanje. |
|
|
|
30. člen |
|
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov, ki
jih mestni svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov in članic, ki jih
mestni svet imenuje izmed svojih članov oz. članic. |
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
- predlaga mestnemu svetu kandidate za
delovna telesa mestnega sveta, nadzornega odbora, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih podjetij,
javnih zavodov, javnih agencij in javni skladov razen kadar je s
posebnim aktom za to pristojen župan, ter podajo soglasij in mnenj k
imenovanjem, za katere so pristojni drugi organi,
|
|
- obravnava predloge v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki mestnih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke mestnih
funkcionarjev,
|
|
- vodi postopke, ki se nanašajo na prenehanje
mandata županu in ugotovitev izvolitve novega,
|
|
- vodi postopke, ki se nanašajo na prenehanje
in potrditev mandata članov mestnega sveta,
|
|
- mestnemu svetu ali županu daje predloge oz.
pobude v zvezi s kadrovskimi vprašanji v mestni občini,
|
|
-predlaga mestnemu svetu kandidate in
kandidatke za delovna telesa mestnega sveta, nadzornega odbora,
ravnateljev in ravnateljic, direktorjev in direktoric ter predstavnikov
in predstavnic ustanovitelja v organih javnih podjetij, javnih zavodov,
javnih agencij in javnih skladov razen kadar je s posebnim aktom za to
pristojen župan oz. županja, ter podajo soglasij in mnenj k imenovanjem,
za katere so pristojni drugi organi,
-obravnava predloge v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki mestnih funkcionarjev in funkcionark ter izvršuje
odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke mestnih funkcionarjev oz. funkcionark,
-vodi postopke, ki se nanašajo na prenehanje
mandata županu oz. županji in ugotovitev izvolitve novega/nove,
-vodi postopke, ki se nanašajo na prenehanje
in potrditev mandata članov in članic mestnega sveta,
-mestnemu svetu ali županu oz. županji daje
predloge oz. pobude v zvezi s kadrovskimi vprašanji v mestni občini. |
|
- obravnava druga vprašanja, ki jih
določi mestni svet. |
|
|
|
31. člen |
|
(1)
Člane delovnih teles imenuje mestni svet izmed svojih članov, lahko tudi
izmed drugih občanov vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov
za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člane in članice
delovnih teles imenuje mestni svet izmed svojih članov in članic, lahko
tudi izmed drugih občanov in občank, vendar največ polovico članov in
članic. Predlog kandidatov za člane in članice pripravi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Pri sestavi delovnih teles mestnega
sveta in funkcij v njih se mora upoštevati proporcionalna zastopanost
strank oz. list v mestnem svetu. |
|
(3)
Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta kot
predsednik. Delovno telo sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov delovnega telesa.
Delo delovnega
telesa mestnega sveta vodi član oz. članica mestnega sveta kot
predsednik oz. predsednica. Delovno telo sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov in članic delovnega telesa. |
|
(4) Članstvo v delovnem telesu mestnega
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru mestne občine.
|
|
|
|
32. člen |
|
(1) Delovna telesa mestnega sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom mestnega sveta
obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu
svetu mnenja in predloge. |
|
(2)
Delovna telesa mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog
župana.
Delovna telesa mestnega
sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne občine
določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana oz. županje. |
|
|
|
33. člen |
|
(1)
Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov mestnega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles mestnega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja.
Mestni svet lahko
razreši predsednika oz. predsednico, posameznega člana oz. članico
delovnega telesa mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov in članic mestnega sveta. Predlog novih
kandidatov oz. kandidatk za člane oz. članice delovnih teles mestnega
sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
|
3. Župan |
|
|
|
34. člen |
|
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
|
|
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko
mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov mestnega sveta na
podlagi poročila mestne volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
|
|
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan
se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je
župan dolžan obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji.
|
|
(1) Župan oz. županjo volijo volivci in
volivke na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana oz. županje se
opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana oz. županje traja
štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan oz. županja nastopi
mandat, ko mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov in članic
mestnega sveta na podlagi poročila mestne volilne komisije o izvolitvi
župana oz. županje odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov oz.
kandidatk ali predstavnikov oz. predstavnic kandidatur za župana oz.
županje oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Župan oz. županja opravlja funkcijo
nepoklicno. Župan oz. županja se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal/a poklicno. O svoji odločitvi je župan oz. županja dolžan/a
obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji. |
|
|
|
35. člen |
|
Župan
predvsem: |
|
- predlaga mestnemu svetu v sprejem
proračun mestne občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge
akte iz pristojnosti mestnega sveta, |
|
- izvršuje mestni proračun ter pooblašča
druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega
proračuna, |
|
- skrbi za izvajanje splošnih aktov
mestne občine in drugih odločitev mestnega sveta, |
|
- skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov mestne občine, |
|
- predlaga mestnemu svetu odlok o
organizaciji in delovnem področju mestne uprave, |
|
- določi sistemizacijo delovnih mest v
mestni upravi, |
|
-
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi ter pooblašča direktorja
mestne uprave za te naloge,
odloča o
imenovanju javnih uslužbencev in uslužbenk v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi ter pooblašča direktorja
oz. direktorico mestne uprave za te naloge, |
|
-
imenuje in razrešuje vodje mestne uprave, direktorje organov mestne
uprave in organov skupne mestne uprave,
imenuje
in razrešuje direktorja oz. direktorico mestne uprave, vodje organov
mestne uprave in organov skupne mestne uprave, |
|
- usmerja in nadzoruje delo mestne uprave
in organov skupne mestne uprave, |
|
- ustanavlja in imenuje komisije za
določena področja iz svoje pristojnosti, |
|
- opravlja druge naloge, ki jih določa
zakon in ta statut. |
|
|
|
36. člen |
|
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta
mestne občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga
mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
(2) Če mestni svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem
sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega
sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali
drugim splošnim aktom mestne občine, in predlaga mestnemu svetu, da o
njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje.
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega
sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take
odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan
začne postopek pri upravnem sodišču.
|
|
(5) Če se odločitev mestnega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje mestni občini, župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve.
|
|
(1) Župan oz. županja lahko zadrži objavo
splošnega akta mestne občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in
predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če mestni svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan oz. županja pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom.
(3) Župan oz. županja zadrži izvajanje
odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom mestne občine, in predlaga mestnemu
svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega
sveta župan oz. županja opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko
župan oz. županja začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev mestnega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje mestni občini, župan oz.
županja opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma
neprimernost take odločitve. |
|
|
|
37. člen |
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v
večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni
svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta
lahko sestane.
V primeru razmer, v katerih
bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov
in občank, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan oz.
županja sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
|
|
|
|
38. člen |
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima
mestna občina najmanj enega podžupana.
|
|
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu
ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti.
|
|
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru
njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti.
|
|
(4) Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana in nima
pravice glasovati v mestnem svetu njegova prisotnost na seji pa šteje
pri ugotavljanju sklepčnosti.
|
|
(5) V soglasju z županom se lahko tudi
podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Če ima mestna
občina več podžupanov, lahko funkcijo poklicno opravljajo hkrati največ
trije izmed njih.
|
|
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana oz.
županje ima mestna občina najmanj enega podžupana oz. podžupanjo.
Podžupana oz. podžupanjo izmed članov in članic mestnega sveta imenuje
in razrešuje župan oz. županja.
(2) Podžupan oz. podžupanja pomaga županu oz.
županji pri njegovem/njenem delu ter opravlja posamezne naloge iz
pristojnosti župana oz. županje, za katere ga/jo župan oz. županja
pooblasti.
(3) Podžupan oz. podžupanja nadomešča župana
oz. županjo v primeru njegove/njene odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan oz. podžupanja tekoče naloge iz
pristojnosti župana oz. županje in tiste naloge, za katere ga /jo župan
oz. županja pooblasti.
(4) Podžupan oz. podžupanja, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana oz. županje začasno opravlja
funkcijo župana oz. županje nima pravice glasovati v mestnem svetu,
njegova prisotnost na seji pa šteje pri ugotavljanju sklepčnosti.
(5) V soglasju z županom oz. županjo se lahko
tudi podžupan oz. podžupanja odloči, da bo funkcijo opravljal/a
poklicno. Če ima mestna občina več podžupanov oz. podžupanja, lahko
funkcijo poklicno opravljajo hkrati največ trije izmed njih. |
|
|
|
39. člen |
|
(1)
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov
ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta,
ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta.
|
|
(2)
V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana.
|
|
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan oz. županja kot tudi noben
izmed podžupanov oz. podžupanj ne more opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana oz. županjo član oz. članica mestnega sveta, ki ga
določi župan oz. županja, če ga ne določi, pa najstarejši član oz.
članica mestnega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član oz. članica mestnega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana oz. županje. |
|
|
|
40. člen |
|
(1)
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
Predčasno
prenehanje mandata župana oz. županje je določeno z zakonom. |
|
(2)
Županu preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Županu oz.
županji preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
(3) Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep
na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
(4)
Ugotovitveni sklep posreduje mestni svet predsedniku mestne volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše mestna volilna komisija nadomestne volitve.
Ugotovitveni
sklep posreduje mestni svet predsedniku oz. predsednici mestne volilne
komisije. Če županu oz. županji preneha mandat več kot šest mesecev pred
potekom mandatne dobe, razpiše mestna volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
(5) Če
župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti mestni svet in mestno volilno komisijo.
Če župan oz.
županja odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti mestni svet in mestno volilno komisijo. |
|
(6)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta.
Podžupanu oz.
podžupanji preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta. |
|
(7)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana mestnega sveta.
Podžupanu oz.
podžupanji preneha mandat podžupana oz. podžupanje, če ga župan oz.
županja razreši. Prenehanje mandata podžupana oz. podžupanje zaradi
razrešitve ali izvolitve novega župana oz. županje ne vpliva na
njegov/njen mandat člana oz. članice mestnega sveta. |
|
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
|
41. člen |
|
(1) Nadzorni odbor mestne občine je
najvišji organ nadzora javne porabe v mestni občini. |
|
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom
naslednje pristojnosti: |
|
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem mestne občine, |
|
- nadzoruje namenskost in smotrnost
porabe sredstev mestnega proračuna, |
|
- nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja mestnih
organov, mestne uprave, svetov ožjih delov mestne občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in mestnih skladov ter drugih porabnikov
sredstev mestnega proračuna in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi in
javnim premoženjem mestne občine ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe mestnih javnih sredstev. |
|
|
|
42. člen |
|
(1) Nadzorni odbor ima predsednika,
podpredsednika in 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet
izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje
s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora mestne občine predlaga mestnemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi javnega poziva, ki
ga objavi na spletnih straneh mestne občine.
|
|
|
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti
člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov mestne
občine, direktor mestne uprave, delavci mestne uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in mestnih skladov ter
drugih organizaciji, ki so uporabniki mestnih proračunskih sredstev.
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
mestnega sveta. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega
odbora.
|
|
(1) Nadzorni odbor ima predsednika oz.
predsednico, podpredsednika oz. podpredsednico in 5 članov in članic.
Člane in članice nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov in
občank najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani in članice
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate
za člane in članice nadzornega odbora mestne občine predlaga mestnemu
svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi
javnega poziva, ki ga objavi na spletnih straneh mestne občine.
(2) Člani in članice nadzornega odbora ne
morejo biti člani in članice mestnega sveta, župan oz. županja, podžupan
oz. podžupanja, člani in članice svetov ožjih delov mestne občine,
direktor oz. direktorica mestne uprave, delavci in delavke mestne uprave
ter člani in članice poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
mestnih skladov ter drugih organizaciji, ki so uporabniki mestnih
proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom in članicam mestnega
sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana oz.
članice nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana oz. članice mestnega sveta. Razrešitev opravi
mestni svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
|
43. člen |
|
(1)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Predsednik oz.
predsednica predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(2)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Nadzorni
odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina
članov in članic nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov in
članic. |
|
(3) Nadzorni odbor za svoja pisanja
uporablja žig mestne občine. |
|
|
|
44. člen |
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj
program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega
načrta, ki ju v decembru koledarskega leta predloži županu.
|
|
(2) Nadzorni odbor mora posredovati letno
poročilo o svojem delu županu in mestnemu svetu.
|
|
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj
program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega
načrta, ki ju v decembru koledarskega leta predloži županu oz. županji.
(2) Nadzorni odbor mora posredovati letno
poročilo o svojem delu županu oz. županji in mestnemu svetu. |
|
|
|
45. člen |
|
(1) Nadzorni odbor opravlja nadzor
poslovanja mestne uprave. |
|
(2) Nadzorni odbor preverja finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih
zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov ter sklenjenih pogodb med mestno občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in druge pridobljene dokumentacije.
|
|
(3)
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. Nadzorni
odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana oz. županjo in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. |
|
(4) V postopku nadzora so odgovorni in
nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
|
|
|
46. člen |
|
(1) Član nadzornega odbora mora biti pozoren na
vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se
mu izogne. Član nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim
izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega
prišlo, o tem takoj pisno obvestiti predsednika nadzornega odbora, ob
tem mora takoj prenehati z nadzorom v zadevi, v kateri je prišlo do
nasprotja interesov.
(2) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega
odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
|
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko
zahteva tudi nadzorovani uporabnik proračunskih sredstev (v
nadaljevanju: nadzorovani organ). Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov.
|
|
(1) Član oz. članica nadzornega odbora mora biti pozoren/a na vsako
dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu
izogne. Član oz. članica nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali
med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do
njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti predsednika oz. predsednico
nadzornega odbora, ob tem mora takoj prenehati z nadzorom v zadevi, v
kateri je prišlo do nasprotja interesov.
(2) Nadzorni odbor izloči člana oz. članico nadzornega odbora iz nadzora
in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo
dvom o njegovi nepristranskosti.
(3) Izločitev člana oz. članice iz nadzornega odbora lahko zahteva tudi
nadzorovani uporabnik proračunskih sredstev (v nadaljevanju: nadzorovani
organ). Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V
zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov
in članic. |
|
|
|
47. člen |
|
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v
letnem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek
poročila o nadzoru in ga posreduje nadzornemu odboru za obravnavo na
seji. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru.
Za posamezen nadzor je
pristojen član oz. članica nadzornega odbora, ki je določen v letnem
programu (v nadaljevanju: nadzornik oz. nadzornica). Nadzornik oz.
nadzornica pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
nadzornemu odboru za obravnavo na seji. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
(2) Po obravnavi na seji nadzorni odbor
poročilo sprejme ali pa zahteva njegovo dopolnitev. Po sprejetju
poročila nadzorni odbor pošlje poročilo nadzorovanemu organu in ji
določi rok za dostavo morebitnega odzivnega poročila. Rok za
dostavoodzivnega poročila je določen v poslovniku nadzornega odbora. |
|
(3) Po
poteku določenega roka, sprejme nadzorni odbor poročilo s priporočili in
predlogi, ki ga posreduje nadzorovanemu organu, županu, mestnemu svetu
in po potrebi tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
Po poteku
določenega roka, sprejme nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi, ki ga posreduje nadzorovanem organu,
županu oz. županji, mestnemu svetu in po potrebi tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
|
48. člen |
|
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z
aktom, ki ga sprejme minister pristojen za lokalno samoupravo v soglasju
z ministrom, pristojnim za finance, ki bo določal vsebino poročila.
Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom, ki ga
sprejme minister oz. ministrica pristojen oz. pristojna za lokalno
samoupravo v soglasju z ministrom oz. ministrico, pristojnim oz.
pristojno za finance, ki bo določal vsebino poročila. |
|
(2) V ugotovitvah se navede popolno in
verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
|
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi,
kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo
poslovanje nadzorovanega organa smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
|
(4) Priporočila vsebujejo predloge za
izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ. S priporočili
oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovani
organ izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
|
|
|
|
49. člen |
|
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju mestne občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v
petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo
in računsko sodišče. |
|
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi,
da obstaja utemeljen sum, da je ali odgovorna oseba storila prekršek
ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
|
50. člen |
|
Nadzorovani organ je dolžan spoštovati mnenja,
priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi
porabnikov mestnih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora in o sprejetih ukrepih
obvestiti nadzorni odbor.
Nadzorovani
organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. Mestni svet, župan oz. županja in organi porabnikov mestnih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora in o sprejetih ukrepih obvestiti nadzorni odbor.
|
|
|
|
51. člen |
|
Nadzorni odbor mora županu in mestnemu svetu
predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj
enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi
ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. Nadzorni
odbor mora županu oz. županji in mestnemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
|
|
|
|
52. člen |
|
(1)
Delo nadzornega odbora je javno. |
|
(2) Način zagotavljanja javnosti dela in
način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
|
|
(3) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik oz.
predsednica nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on/a pooblasti. |
|
|
|
53. člen |
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava.
Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan
oz. županja in mestna uprava.
|
|
|
|
54. člen |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v mestnem proračunu v posebni proračunski postavki na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
|
|
|
|
55. člen |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo
pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom mestne občine,
ki določa plače, sejnine in druge prejemke funkcionarjev ter članov
drugih organov, katere določa mestni svet.
Predsednik oz.
predsednica ter člani in članice nadzornega odbora imajo pravico do
plačila za opravljanje dela v skladu z aktom mestne občine, ki določa
plače, sejnine in druge prejemke funkcionarjev in funkcionark ter članov
in članic drugih organov, katere določa mestni svet.
|
|
|
|
56. člen |
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s
poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino
glasov svojih članov in članic.
|
|
|
|
5. Mestna uprava
|
|
|
|
57. člen |
|
(1) Mestna občina ima mestno upravo, ki v
skladu z ustavo, zakonom, statutom in splošnimi akti mestne občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge, naloge v
zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
|
(2) Mestna uprava opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za organe mestne občine in
organe ožjih delov občin. |
|
(3)
Organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na
predlog župana z odlokom.
Organizacijo in
delovno področje mestne uprave določi mestni svet na predlog župana oz.
županje z odlokom. |
|
(4)
Mestno upravo vodi direktor mestne uprave, usmerja in nadzoruje pa jo
župan. Mestno
upravo vodi direktor oz. direktorica mestne uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan oz. županja. |
|
|
|
58. člen |
|
(1) Mestni svet lahko na predlog župana
odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna
občinska uprava.
|
|
(2) Organizacija in delo skupne občinske
uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
|
|
(3) Župani se lahko dogovorijo, da se naloge
skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravijo v eni od
občinskih uprav.
|
|
(1) Mestni svet lahko na predlog župana oz.
županje odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi
skupna občinska uprava.
(2) Organizacija in delo skupne občinske
uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov oz. županj sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
(3) Župani oz. županje se lahko dogovorijo, da
se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe opravijo v
eni od občinskih uprav. |
|
|
|
59. člen |
|
(1) Organi mestne uprave odločajo o
pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih
pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
|
(2) Mestna uprava odloča s posamičnimi
akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna
uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom
drugače določeno.
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna uprava, na drugi
stopnji župan oz. županja, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan oz.
županja občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne
določa drugače. |
|
(5) O pritožbah zoper posamične akte, ki
jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja mestna
uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
|
60. člen |
|
(1)
Posamične upravne akte iz pristojnosti mestne uprave podpisuje direktor
mestne uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe mestne uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku.
Posamične upravne
akte iz pristojnosti mestne uprave podpisuje direktor oz. direktorica
mestne uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe mestne uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku. |
|
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo
tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
|
|
61. člen |
|
Direktor mestne uprave skrbi in je odgovoren za
dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu
z uredbo vlade.
Direktor oz. direktorica
mestne uprave skrbi in je odgovoren/a za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
|
|
|
|
62. člen |
|
Upravni postopek vodi in o njem odloča
oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz
upravnega postopka. |
|
|
|
63. člen |
|
(1) O izločitvi vodje organa mestne uprave ali
zaposlenega v mestni upravi odloča direktor mestne uprave.
|
|
(2) O izločitvi direktorja mestne uprave
odloča župan. O izločitvi župana odloča mestni svet.
|
|
(1) O izločitvi uradne osebe v mestni upravi
odloča direktor oz. direktorica mestne uprave.
(2) O izločitvi direktorja oz. direktorice
mestne uprave odloča župan oz. županja. O izločitvi župana oz. županje
odloča mestni svet. |
|
|
|
6. Mestno
pravobranilstvo |
|
|
|
64. člen |
|
(1) Mestna občina lahko ustanovi mestno
pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa
mestno občino, mestne organe in ožje dele mestne občine. |
|
(2) Po pooblastilu lahko mestno
pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila
mestna občina. |
|
(3) Mestno pravobranilstvo se ustanovi z
odlokom, v katerem mestni svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za mestno pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
|
(4) Mestna občina lahko skupaj s še eno
ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega oz. medobčinskega
pravobranilstva. |
|
|
|
7. Drugi organi
mestne občine |
|
|
|
65. člen |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo
organov, ki jih mora mestna občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki
urejajo naloge mestne občine na posameznih področjih javne uprave,
določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora mestna občina imeti v
skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge mestne občine na posameznih
področjih javne uprave, določi župan oz. županja oziroma mestni svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov in članic
posameznega organa.
|
|
|
|
66. člen |
|
(1) Mestna občina ima poveljnika in štab
civilne zaščite mestne občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s
sprejetimi načrti.
|
|
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno
zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
|
|
(1) Mestna občina ima poveljnika oz.
poveljnico in štab civilne zaščite mestne občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik oz. poveljnica in poverjeniki za
civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu oz. županji. |
|
|
|
IV. OŽJI DELI MESTNE
OBČINE |
|
|
|
67. člen |
|
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih
potreb občanov na območju posameznih naselij so v mestni občini kot ožji
deli mestne občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti.
|
|
(2) Mestne četrti in krajevne skupnosti so
del mestne občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjskofinančnem in pravnem smislu. |
|
(3)
Pobudo za ustanovitev ožjega dela mestne občine, njegovo ukinitev ali
spremembo njegovega območja lahko da zbor občanov ožjega dela mestne
občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način,
ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Pobudo
za ustanovitev ožjega dela mestne občine, njegovo ukinitev ali spremembo
njegovega območja lahko da zbor občanov in občank ožjega dela mestne
občine ali 10 odstotkov volivcev in volivk s tega območja po postopku in
na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
(4)
Ožje dele mestne občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
mestni svet s statutom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o
imenu in območju ožjega dela mestne občine. Interes prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovil ožji del občine.
Ožje dele mestne
občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje mestni svet s
statutom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev in prebivalk o
imenu in območju ožjega dela mestne občine. Interes prebivalcev in
prebivalk se ugotovi na zborih občanov in občank, ki jih skliče župan
oz. županja za območje, na katerem naj bi se ustanovil ožji del občine. |
|
(5) Sprememba statuta, s katero se ukine
mestna četrt ali krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, začne
veljati šele po izteku mandata sveta mestne četrti oz. krajevne
skupnosti. |
|
|
|
68. člen |
|
Mestne četrti in krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
- dajejo predloge in sodelujejo pri
pripravi razvojnih programov mestne občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
- sodelujejo pri pripravi programov
oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih
javnih služb, |
|
- dajejo predloge za sanacijo divjih
odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
- dajejo predloge za ureditev in
olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
- dajejo pobude za dodatno prometno
ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
|
- predlagajo programe javnih del, |
|
- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
|
- oblikujejo pobude za spremembo
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu mestne občine, |
|
- dajejo mnenja glede spremembe
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
|
- seznanjajo pristojni organ mestne
občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
|
- organizirajo in sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
|
- spremljajo nevarnosti na svojem območju
in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo
in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
|
|
- sodelujejo s pristojnimi organi na
področju varnostne preventive, |
|
- dajejo mnenje k odločitvam o
razpolaganju s premoženjem mestne občine, ki je krajevnim skupnostim in
mestnim četrtim dano v upravljanje za opravljanje njihovih nalog. |
|
|
|
69. člen |
|
(1) Mestna četrt in krajevna skupnost sta
pravni osebi javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljata samostojno,
v skladu s tem statutom. Mestna četrt in krajevna skupnost ne moreta
biti delodajalca. |
|
(2)
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. Pravni posli, ki jih skleneta mestna četrt in krajevna
skupnost, so veljavni le ob soglasju župana, razen če je z veljavnim
odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.
Skupnost
iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Pravni posli, ki jih skleneta mestna četrt in krajevna
skupnost, so veljavni le ob soglasju župana oz. županje, razen če je z
veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno. |
|
(3) Mestna četrt in krajevna skupnost
odgovarjata za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolagata. Mestna občina odgovarja za obveznosti mestnih
četrti in krajevnih skupnosti subsidiarno. |
|
(4) Mestno četrt oziroma krajevno skupnost
zastopa svet mestne četrti oziroma svet krajevne skupnosti. |
|
|
|
70. člen |
|
(1) Organ krajevne skupnost in mestne četrti
je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju
mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta
določa zakon.
|
|
(2) Volitve v svete mestnih četrti in
krajevnih skupnosti razpiše župan.
|
|
(3) Število članov sveta določi mestni svet z
odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svete mestnih
četrti in krajevnih skupnosti.
|
|
(4) Mandat članov sveta mestne četrti oziroma
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
mestnega sveta.
|
|
(5) Član sveta mestne četrti in krajevne
skupnosti ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora in javni
uslužbenec v mestni upravi.
|
|
(1) Organ krajevne skupnost in mestne četrti
je svet, ki ga izvolijo krajani in krajanke s stalnim prebivališčem na
območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
in članic sveta določa zakon.
(2) Volitve v svete mestnih četrti in
krajevnih skupnosti razpiše župan oz. županja.
(3) Število članov in članic sveta določi
mestni svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svete
mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
(4) Mandat članov in članic sveta mestne
četrti oziroma krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov in članic mestnega sveta.
(5) Član oz. članica sveta mestne četrti in
krajevne skupnosti ne more biti župan oz. županja, podžupan oz.
podžupanja, član oz. članica nadzornega odbora in javni uslužbenec oz.
javna uslužbenka v mestni upravi. |
|
|
|
71. člen
|
|
(1)
Prvo sejo sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti skliče župan
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta mestnih četrti in
krajevnih skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več
kot polovici njegovih članov. Svet mestne četrti oziroma krajevne
skupnost svet ima predsednika in največ dva podpredsednika, ki jih izmed
sebe izvolijo člani sveta. Prvo
sejo sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti skliče župan oz.
županja najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov in članic sveta
mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov in članic. Svet mestne
četrti oziroma krajevne skupnost svet ima predsednika oz. predsednico in
največ dva podpredsednika oz. podpredsednici, ki jih izmed sebe izvolijo
člani in članice sveta. |
|
(2)
Predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti predstavlja
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet mestne četrti
oziroma svet krajevne skupnost.
Predsednik oz.
predsednica sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti predstavlja
skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet mestne četrti
oziroma svet krajevne skupnost. |
|
(3)
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, za katere ga pooblasti
predsednik. Svet
na predlog predsednika oz. predsednice izvoli podpredsednika oz.
podpredsednico. Podpredsednik oz. podpredsednica sveta nadomešča
predsednika oz. predsednico in opravlja naloge, za katere ga/jo
pooblasti predsednik oz. predsednica. |
|
(4)
Svet mestne četrti oziroma svet krajevne skupnosti dela ter sprejema
svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov.
Svet
mestne četrti oziroma svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov in članic, z
večino opredeljenih glasov navzočih članov in članic. |
|
(5)
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti oziroma
krajevne skupnosti sveta in razpravljati, vendar pa nima pravice
glasovati.
Župan oz. županja ima
pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti oziroma krajevne
skupnosti sveta in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
(6)
Predsednik sveta skliče svet mestne četrti oziroma svet krajevne
skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to
potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne četrti oziroma krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Predsednik oz.
predsednica sveta skliče svet mestne četrti oziroma svet krajevne
skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to
potrebno. Predsednik oz. predsednica mora sklicati svet mestne četrti
oziroma krajevne skupnosti, če to zahteva župan oz. županja ali najmanj
polovica članov in članic sveta. |
|
(7) Za delovanje sveta mestne četrti
oziroma krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega
sveta, svet pa lahko sprejme svoj poslovnik. |
|
|
|
72. člen |
|
(1) Svet krajevne skupnosti oziroma svet
mestne četrti odloča o nalogah, ki so v skladu s tem statutom naloge
mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
- obravnava vprašanja iz občinske
pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti oziroma
mestne četrti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
|
- daje pobude in predloge za sprejem
odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine, |
|
- sprejema odločitve o uporabi sredstev
mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. |
|
(2)
Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne četrti oziroma
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
Svet mestne
četrti oziroma krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov in krajank mestne četrti oziroma krajevne
skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov in krajank se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov in
občank. |
|
|
|
73. člen |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in
nalog ter za obravnavo zadev iz mestne pristojnosti župan oblikuje svet
predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
mestne pristojnosti župan oz. županja oblikuje svet predsednikov oz.
predsednic svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ.
|
|
|
|
74. člen |
|
(1) Za delovanje in opravljanje nalog
mestnih četrti in krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
mestne občine. |
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih
potreb in interesov prebivalcev mestnih četrti in krajevnih skupnosti
lahko mestna občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako
pridobljena sredstva je mestna občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. Mestna četrt oz. krajevna skupnost
pa lahko pridobiva sredstva tudi iz donacij, sponzorstva ali drugih
virov. |
|
(3) Prostore, opremo in materialna
sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti mestnih četrti in
krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja mestna občina.
|
|
(4) Izvajanje strokovnih nalog in
administrativnih opravil za potrebe mestnih četrti in krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja mestna uprava.
|
|
|
|
75. člen |
|
(1) Kadar mestni svet odloča o zadevah, ki
se tičejo samo občanov določene mestne četrti ali krajevne skupnosti,
mora pred sprejemom odločitve pridobiti mnenje sveta mestne četrti ali
krajevne skupnosti. |
|
(2) Šteje se, da odločitev zadeva samo
interese mestne četrti oz krajevne skupnosti: |
|
- če
se odločitev nanaša samo na območje in interese občanov te mestne četrti
oz. krajevne skupnosti,
če se odločitev nanaša
samo na območje in interese občanov in občank te mestne četrti oz.
krajevne skupnosti, |
|
- če odločitev ni v javnem interesu,
|
|
- če s
tem niso prizadeti interesi drugih občanov in pravnih oseb.
če s tem niso
prizadeti interesi drugih občanov in občank ter pravnih oseb. |
|
|
|
76. člen |
|
Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega
odbora mestne občine, četrtine članov sveta mestne četrti oziroma
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne četrti
oziroma krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti oziroma krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: - če se po najmanj trikratnem
sklicu ne sestane,
|
|
- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s
tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom,
predpisi in splošnimi akti mestne občine,
|
|
- če se ugotovi, da očitno nezakonito
razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so mestni četrti
oziroma krajevni skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko.
|
|
Mestni svet lahko na predlog župana oz.
županje, nadzornega odbora mestne občine, četrtine članov in članic
sveta mestne četrti oziroma četrtine članov in članic sveta krajevne
skupnosti ali zbora občanov in občank mestne četrti oziroma krajevne
skupnosti razpusti svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve:
- če se po najmanj trikratnem sklicu ne
sestane,
- če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s
tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom,
predpisi in splošnimi akti mestne občine,
- če se ugotovi, da očitno nezakonito
razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so mestni četrti
oziroma krajevni skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko.
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
|
77. člen |
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri
odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov in občank pri odločanju v občini so:
zbor občanov in občank, referendum in ljudska iniciativa.
|
|
|
|
1.
Zbor občanov |
|
|
|
78. člen |
|
(1) Občani na zboru občanov:
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja mestne občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v
zvezi s tem in oblikujejo mnenja
|
|
- obravnavajo predloge in pobude za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti,
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov mestne občine oziroma za spremembo
njihovih območij,
|
|
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo
stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
|
|
- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu
z zakonom,
|
|
- dajejo predloge mestnim organom v zvezi s
pripravo programov razvoja mestne občine, gospodarjenja s prostorom ter
|
|
varovanja življenjskega okolja,
|
|
- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi
posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,
odlagališč odpadkov
|
|
in nevarnih stvari,
|
|
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča
ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem
statutom ali odlokom mestne občine ter o zadevah, za katere tako sklene
mestni svet ali župan.
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja zbora občanov so organi mestne občine, v katerih pristojnost
posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni organ mestne občine meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti.
|
|
(1) Občani in občanke na zboru občanov in
občank:
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja mestne občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v
zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
- obravnavajo predloge in pobude za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti,
- obravnavajo pobude in predloge za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov mestne občine oziroma za spremembo
njihovih območij,
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo
stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
zakonom,
- dajejo predloge mestnim organom v zvezi s
pripravo programov razvoja mestne občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja,
- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi
v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč
odpadkov in nevarnih stvari,
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča
ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem
statutom ali odlokom mestne občine ter o zadevah, za katere tako sklene
mestni svet ali župan oz. županja.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja zbora občanov in občank so organi mestne občine, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ mestne občine meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov in občank ni
mogoče upoštevati, je občanom in občankam dolžan na primeren način in v
primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
|
79. člen |
|
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno
občino, za eno ali več krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti, za
posamezno naselje ali zaselek.
|
|
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo
ali na pobudo mestnega sveta ali sveta krajevne skupnosti oziroma sveta
mestne četrti.
|
|
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso
mestno občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor
občanov v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti pa na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev v tej skupnosti oziroma četrti.
|
|
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
|
|
(1) Zbor občanov in občank se lahko skliče za
vso mestno občino, za eno ali več krajevnih skupnosti oziroma mestnih
četrti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov in občank skliče župan oz.
županja na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali sveta krajevne
skupnosti oziroma sveta mestne četrti.
(3) Župan oz. županja mora sklicati zbor
občanov za vso mestno občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev
in volivk v občini, zbor občanov in občank v krajevni skupnosti oziroma
mestni četrti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev in volivk v
tej skupnosti oziroma četrti.
(4) Zahteva volivcev in volivk za sklic zbora
občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev in volivk, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca oz.
volivke, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan oz. županja lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev in volivk. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku oz. pobudnici zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu oz. volivki na seznamu. Župan oz. županja skliče
zbor občanov in občank najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
|
|
80. člen |
|
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati
območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov
ter predlog dnevnega reda.
|
|
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na
krajevno običajen način.
|
|
(1) Sklic zbora občanov in občank mora
vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov in občank, kraj
in čas zbora občanov in občank ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov in občank je treba
objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
|
81. člen |
|
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
|
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj pet odstotkov volivcev z območja mestne občine, za katero je
zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
|
|
(3) Delavec mestne uprave, ki ga določi
direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko
volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave
seznani mestni svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
|
|
(1) Zbor občanov in občank vodi župan oz.
županja ali od njega pooblaščeni podžupan oz. pooblaščena podžupanja.
Župan oz. županja lahko zboru občanov in občank predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov in občank veljavno sprejema
svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru
sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev in volivk z območja mestne
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov in občank je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev in volivk, ki
sodelujejo na zboru.
(3) Delavec oz. delavka mestne uprave, ki
ga/jo določi direktor oz. direktorica mestne uprave, ugotovi sklepčnost
zbora občanov in občank, koliko volivcev in volivk je glasovalo za
njegove/njene odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov in občank direktor oz. direktorica mestne
uprave seznani mestni svet in župana oz. županjo ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu mestne občine |
|
|
|
82. člen |
|
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov mestne občine, ki jih sprejema
mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu mestne občine ter o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo mestni
davki in druge dajatve.
|
|
(2) Mestni svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
mestnega sveta.
|
|
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če
to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini in če tako
določa zakon ali statut mestne občine.
|
|
(1) Občani in občanke lahko odločajo na
referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov mestne občine, ki
jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu mestne
občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo mestni davki in druge dajatve.
(2) Mestni svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana oz. županje ali
člana oz. članice mestnega sveta.
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če
to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev in volivk v mestni občini in
če tako določa zakon ali statut mestne občine. |
|
|
|
83. člen |
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži
župan ali član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta mestne občine.
|
|
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta mestne občine je treba mestni svet pisno seznaniti s
pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma.
|
|
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma,
župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oziroma do odločitve na referendumu.
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži
župan oz. županja ali član oz. članica mestnega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta mestne občine je treba mestni svet pisno seznaniti s
pobudo volivcem in volivkam, za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem in volivkam za vložitev zahteve za razpis
referenduma, župan oz. županja zadrži objavo splošnega akta do odločitve
o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
|
84. člen |
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
mestne občine ali njegove posamezne določbe.
|
|
(2) Če je splošni akt mestne občine ali
njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti
skupaj z objavo izida referenduma.
|
|
(3) Če je splošni akt mestne občine ali
njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
|
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt mestne občine zavrnjen ali so bile zavrnjene
njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o
katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani in občanke potrdijo ali zavrnejo sprejeti
splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt mestne občine ali
njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan oz.
županja objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt mestne občine ali
njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev in volivk ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev in volivk na
referendumu, s katero je bil splošni akt mestne občine zavrnjen ali so
bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
|
85. člen |
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev.
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v mestni
občini ali svet ožjega dela mestne občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj dvestotih volivcev v mestni občini. Podporo pobudi dajo
volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
|
|
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča.
|
|
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo
predloži županu.
|
|
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in s statutom mestne občine, o tem v osmih dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni
bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.
|
|
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče.
|
|
(1) Pobuda volivcem in volivkam za vložitev
zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine ali njegovih
posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis
referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo
predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem in volivkam za vložitev
zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec in volivka,
politična stranka v mestni občini ali svet ožjega dela mestne občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj dvestotih volivcev in volivk
v mestni občini. Podporo pobudi dajo volivci in volivke na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik oz. pobudnica o pobudi volivcem
in volivkam za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
mestni svet in pobudo predloži županu oz. županji.
(4) Če župan oz. županja meni, da pobuda z
zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v
nasprotju z zakonom in s statutom mestne občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika oz. pobudnico in ga/jo pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik oz. pobudnica
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan oz. županja o
tem nemudoma obvesti pobudnika oz. pobudnico in mestni svet.
(5) Pobudnik oz. ponudnica lahko v osmih dneh
po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev
župana oz. županja preizkusi upravno sodišče. |
|
|
|
86. člen |
|
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem.
Volivci in volivke dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
|
(2)
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov.
Župan oz. županja določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred
državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
(4)
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev in volivk. |
|
|
|
87. člen |
|
(1)
Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
Mestni
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana oz. županje ali občinskega svetnika oz. svetnice za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev in volivk za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno
presojo take zahteve. |
|
(2) Referendum se izvede najprej trideset
in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug
dela prost dan. |
|
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi
mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov mestne
občine. |
|
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja
objavi mestna volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih
občilih. |
|
|
|
88. člen |
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
|
|
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
|
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani in občanke, ki
imajo pravico voliti člane in članice mestnega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev in volivk, ki so glasovali. |
|
|
|
89. člen |
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča mestna volilna komisija.
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in
drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
|
(3) Poročilo o izidu glasovanja na
referendumu pošlje mestna volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi
na način, ki je v statutu mestne občine določen za objavo splošnih aktov
mestne občine. |
|
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
|
90. člen |
|
(1) Mestni svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
|
(2) Svetovalni referendum se razpiše za
vso mestno občino ali za njen del. |
|
(3) Svetovalni referendum se izvede v
skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu
mestne občine. |
|
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje mestnih
organov. Odločitev
volivcev in volivk na svetovalnem referendumu ne zavezuje mestnih
organov. |
|
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
|
91. člen |
|
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon.
Občani
in občanke lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o
drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
|
5. Ljudska
iniciativa |
|
|
|
92. člen |
|
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
mestnega sveta oziroma drugih mestnih organov.
Najmanj
pet odstotkov volivcev in volivk v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
mestnega sveta oziroma drugih mestnih organov. |
|
(2)
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu mestne občine
. Glede
pobude volivcem in volivkam za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka
in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem in volivkam za
razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine. |
|
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta mestne občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora
mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa
odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve
drugih mestnih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem
mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
|
93. člen |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v mestni občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo
izvedbo se zagotovijo v mestnem proračunu.
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov in občank pri odločanju v mestni
občini na zborih občanov in občank in referendumih ter njihovo izvedbo
se zagotovijo v mestnem proračunu.
|
|
|
|
VI. MESTNE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
|
94. člen |
|
(1) Mestna občina zagotavlja opravljanje
javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako
določeno z zakonom. |
|
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja
mestna občina: |
|
- neposredno v okviru mestne uprave, |
|
- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih
podjetij, |
|
- z dajanjem koncesij, |
|
- na druge načine, določene z zakonom. |
|
|
|
95. člen |
|
(1) Na področju družbenih dejavnosti
zagotavlja mestna občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
|
- osnovnošolsko izobraževanje, |
|
- predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
- osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
- osebna pomoč družini in |
|
- knjižničarstvo. |
|
(2) Mestna občina lahko zagotavlja javne
službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje,
izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi
se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
|
96. člen |
|
Mestna občina lahko skupaj z drugimi
občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne
službe. |
|
|
|
97. člen |
|
Na področju gospodarskih javnih služb
mestna občina obvezno zagotavlja: |
|
- oskrbo s pitno vodo, |
|
- odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, |
|
- zbiranje komunalnih odpadkov, |
|
- prevoz komunalnih odpadkov, |
|
- predelave in odstranjevanja komunalnih
odpadkov, |
|
- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
|
- urejanje in čiščenje javnih površin, |
|
- urejanje javnih poti, površin za ceste in
zelenih površin, |
|
- vzdrževanje občinskih javnih cest, |
|
- in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
|
|
|
98. člen |
|
Mestna občina lahko določi kot gospodarsko
javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz
njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij mestne občine. |
|
|
|
99. člen |
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo
mestne javne službe, ustanavlja mestna občina z odlokom ob upoštevanju
pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
|
100. člen |
|
Mestna občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi
v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje lokalnih javnih služb. |
|
|
|
101. člen |
|
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic.
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani in
županje občin ustanoviteljic. |
|
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se
določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja
odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega
organa. |
|
|
|
102. člen |
|
Mestna občina mora zagotoviti izvajanje
tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE MESTNE |
|
OBČINE |
|
|
|
103. člen |
|
(1) Premoženje mestne občine sestavljajo
finančno in stvarno premoženje v lasti mestne občine in pravice. |
|
(2) Mestna občina mora s premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt
razpolaganja z nepremičnim premoženjem države oziroma samoupravne
lokalne skupnosti in načrt najema nepremičnega premoženja. |
|
(4) Razpolaganje z nepremičnim in premičnim
stvarnim premoženjem ter finančnim premoženjem v lasti mestne občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon oz. drugi predpis. |
|
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je
treba predhodno pridobiti soglasje mestnega sveta, če bi takšno
premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s
pogoji, ki pomenijo obveznost mestne občine. |
|
|
|
104. člen |
|
Lokalne zadeve javnega pomena financira
mestna občina iz lastnih virov, sredstev držav in iz zadolžitve. |
|
|
|
105. člen |
|
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki
in drugi izdatki mestne občine so predvideni v proračunu mestne občine,
ki ga sprejme mestni svet po postopku, določenem v poslovniku mestnega
sveta. |
|
(2) Mestni svet mora sprejeti proračun
mestne občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem
leta, za katerega se sprejema. |
|
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna mestne občine mestnemu svetu v sprejem
v skladu z zakonom je odgovoren župan.
Za pripravo in
predložitev proračuna mestne občine mestnemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan oz. županja. |
|
(4) Predlogi za povečanje izdatkov
proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali
za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki
ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
|
106. člen |
|
(1) Proračun mestne občine sestavljajo
splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
|
(2) Splošni del proračuna sestavljajo
skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb
ter račun financiranja. |
|
(3) Posebni del proračuna sestavljajo
finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna mestne občine. |
|
(4) V načrtu razvojnih programov se
izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči
v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po: |
|
1. posameznih programih neposrednih
uporabnikov; |
|
2. letih, v katerih bodo izdatki za
programe bremenili proračune prihodnjih let, in |
|
3. virih financiranja za celovito
izvedbo programov. |
|
|
|
107. člen |
|
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren
župan mestne občine.
|
|
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu mestne občine ali drugim splošnim aktom mestne
občine.
|
|
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog
notranje revizije v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega
za finance, izdanim na podlagi zakona.
|
|
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna mestne občine lahko župan pooblasti
določene osebe.
|
|
(5) Župan poroča mestnemu svetu o izvrševanju
proračuna polletno. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
določene z zakonom.
|
|
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren
župan oz. županja mestne občine.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan
oz. županja pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na
podlagi zakona, odlokom o proračunu mestne občine ali drugim splošnim
aktom mestne občine.
(3) Župan oz. županja mora zagotoviti
izvajanje nalog notranje revizije v skladu z zakonom in predpisom
ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan oz. županja je odredbodajalec/ka za
sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna mestne občine lahko župan
oz. županja pooblasti določene osebe.
(5) Župan oz. županja poroča mestnemu svetu o
izvrševanju proračuna polletno. Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, določene z zakonom. |
|
|
|
108. člen |
|
(1) Proračun mestne občine se sprejme
skupaj z odlokom o proračunu mestne občine, rebalans proračuna pa skupaj
z odlokom o spremembi proračuna. |
|
(2) Odlok o proračunu mestne občine določa
obseg prihodkov in drugih prejemkov in obseg odhodkov in drugih
izdatkov, postopke za izvrševanje proračuna ter obseg zadolževanja in
poroštev mestne občine, posrednih proračunskih uporabnikov, javnih
gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je
mestna občina ter druge pravne osebe v katerih ima mestna občina
neposredno ali posredno prevladujoč vpliv. |
|
|
|
109. člen |
|
(1) Če proračun mestne občine ni sprejet
pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij mestne
občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot
v preteklem letu. |
|
(2)
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
mestnega sveta podaljša še za tri mesece.
Župan oz. županja
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov oz. županjin predlog s sklepom
mestnega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
|
110. člen |
|
Sredstva proračuna mestne občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni
vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v
višini, določeni s proračunom. |
|
|
|
111. člen |
|
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče
prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali
odlokom o proračunu mestne občine. |
|
(2)
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati mestnemu svetu
polletno.
Župan oz. županja mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati mestnemu svetu polletno. |
|
|
|
112. člen |
|
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga
predloži mestnemu svetu v sprejem.
|
|
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna
obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
|
|
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, pripravi župan oz. županja predlog zaključnega računa
proračuna in ga predloži mestnemu svetu v sprejem.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna
obvesti župan oz. županja ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh
po sprejemu. |
|
|
|
113. člen |
|
(1)
Posredni proračunski uporabniki, javni gospodarski zavodi in javna
podjetja, katerih ustanoviteljica je mestna občina ter druge pravne
osebe v katerih ima mestna občina neposredno ali posredno prevladujoč
vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine. O soglasju
odloča mestni svet na predlog župana. Mestni svet na predlog župana
odloča tudi o poroštvih za izpolnitev njihovih obveznosti.
Posredni
proračunski uporabniki, javni gospodarski zavodi in javna podjetja,
katerih ustanoviteljica je mestna občina ter druge pravne osebe v
katerih ima mestna občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se
smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine. O soglasju odloča mestni
svet na predlog župana oz. županje. Mestni svet na predlog župana oz.
županje odloča tudi o poroštvih za izpolnitev njihovih obveznosti. |
|
|
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI MESTNE OBČINE |
|
|
|
1. Splošni akti
mestne občine |
|
|
|
114. člen |
|
(1) Splošni akti mestne občine so statut,
poslovnik mestnega sveta, odloki in pravilniki. |
|
(2) Mestni svet sprejema kot splošne akte
tudi prostorske in druge načrte razvoja mestne občine, mestni proračun
in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom,
sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov
mestne občine ureja poslovnik mestnega sveta. |
|
|
|
115. člen |
|
(1) Statut je temeljni splošni akt mestne
občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh
članov mestnega sveta. |
|
(2)
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka.
Statut se sprejme po enakem
postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
(3)
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem
vsak predlagatelj, ki je po določbah poslovnika upravičen predlagati
odlok.
Spremembe in dopolnitve
statuta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem vsak predlagatelj oz.
predlagateljica, ki je po določbah poslovnika upravičen predlagati
odlok. |
|
(4)
Pobudo za spremembo statuta lahko poleg predlagateljev iz prejšnjega
člena dajo tudi svet mestne četrti oz. krajevne skupnosti in zbor
občanov v teh ožjih delih mestne občine. Če mestni svet sprejme pobudo
za spremembo statuta, naloži statutarnopravni komisije, da pripravi
predlog sprememb statuta.
Pobudo za
spremembo statuta lahko poleg predlagateljev oz. predlagateljic iz
prejšnjega člena dajo tudi svet mestne četrti oz. krajevne skupnosti in
zbor občanov in občank v teh ožjih delih mestne občine. Če mestni svet
sprejme pobudo za spremembo statuta, naloži statutarno-pravni komisije,
da pripravi predlog sprememb statuta. |
|
|
|
116. člen |
|
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
mestnega sveta.
S poslovnikom, ki ga
sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov in
članic, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov in članic mestnega sveta.
|
|
|
|
117. člen |
|
(1) Z odlokom ureja mestna občina na
splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne
uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
(2) Z odlokom ureja mestna občina tudi
zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
|
118. člen |
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
|
119. člen |
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi
mestne občine morajo biti objavljeni v Medobčinskem uradnem vestniku in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V Medobčinskem uradnem vestniku se
objavljajo tudi drugi akti, ki so določeni v poslovniku mestnega sveta
oziroma za katere tako določi mestni svet. |
|
|
|
2. Posamični akti
mestne občine |
|
|
|
120. člen |
|
(1) Posamični akti mestne občine so
odločbe in sklepi. |
|
(2) S posamičnimi akti - sklepom ali
odločbo - odloča mestna občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti
in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih
aktov mestnih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
|
IX. VARSTVO MESTNE
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
|
121. člen |
|
Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega
v ustavni položaj in v pravice mestne občine, oziroma če se s predpisi
pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine posega v njene
pravice.
Mestni svet ali župan oz.
županja lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
mestne občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja mestne občine posega v njene pravice.
|
|
|
|
122. člen |
|
Mestni svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga
občina posega v njeno pristojnost.
Mestni svet ali
župan oz. županja lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako
lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
|
|
|
|
123. člen |
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi mestne občine.
Župan oz. županja
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne
občine.
|
|
|
|
124. člen |
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek
kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh
postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi
mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
Župan
oz. županja lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali
kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če
so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine,
določene z ustavo in zakoni.
|
|
|
|
125. člen |
|
Delovna telesa lahko za potrebe mestnega
sveta oblikujejo mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi mestne občine in pokrajine. Na tej podlagi lahko oblikuje mestni
svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
126. člen |
|
(1) Odbori in komisije ustanovljene v
skladu z določili Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni
vestnik, št. 27/1995, 13/1998, 17/1998, 23/1998, 5/2000, 10/2002,
6/2004, 13/2004, 26/2005), nadaljujejo svoje delo do izvolitve novega
mestnega sveta. |
|
|
|
127. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha
veljati Statut Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št.
27/1995, 13/1998, 17/1998, 23/1998, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/2004,
26/2005). |
|
|
|
128. člen |
|
Ta statut začne veljati naslednji dan po
objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
Številka: 00700 - 3/2009
Župan Mestne
občine Maribor |
|
Datum: 30. maj 2011
Franc Kangler, s. r. |
|
|
|
Spremembe Statuta Mestne občine Maribor
(Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 8/2014)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
16. člen
Te spremembe statuta začnejo
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
Spremembe Statuta mestne občine
Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št.
12/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
3. člen |
Ta sprememba statuta
začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku. |
|