Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B,
108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, (109/12), 14/15 – ZUUJFO) ter na podlagi 13. člena
Statuta Občine Črenšovci
(Uradni
list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci na 13. redni seji
dne 21. 4. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Črenšovci – SD OPN 1 |
|
1. člen |
S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega
prostorskega načrta Občine Črenšovci. |
|
2. člen |
V Odloku o
občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci se 1. člen spremeni, tako
da se glasi: |
|
»1. člen |
(podlaga
prostorskega načrta) |
(1) S tem
odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B,
108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št.
122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Spremembe in dopolnitve Občinskega
prostorskega načrta Občine Črenšovci (v nadaljevanju: prostorski
načrt).« |
|
3. člen |
2. člen se
iz poglavja II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA, 1. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine prenese v poglavje I. SPLOŠNI DOLOČBI. |
2. člen se
spremeni tako, da se glasi: |
|
»2. člen |
(vsebina
prostorskega načrta) |
(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. |
(2) V
strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje Občine
Črenšovci določijo: |
–
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
– zasnova
prostorskega razvoja občine; |
– zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; |
–
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; |
–
usmeritve za razvoj v krajini; |
–
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
–
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V
izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo: |
– enote
urejanja prostora; |
– območja
namenske rabe prostora; |
–
prostorski izvedbeni pogoji; |
– območja,
za katere se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti. |
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so: |
– besedilo
prostorskega načrta (odlok): uvodne določbe, strateški del, izvedbeni
del, končne določbe; |
– grafični
del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični
prikazi izvedbenega dela; |
– priloge
prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja,
obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in
okoljsko poročilo.« |
|
4. člen |
Šesti
odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(6) V
Občini Črenšovci so posebna ogrožena območja le poplavna območja, ki
predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti.
Plazovitih in erozijskih območij v občini ni, prav tako ni območij z
večjo požarno ogroženostjo. V občini ni večjih industrijskih območij,
prisotne so posamične gospodarsko-obrtno-poslovne cone, pretežni del
pozidave so stanovanjski objekti. Občina med cilje prostorskega razvoja
uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki
jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče, z usmerjanjem dejavnosti
izven teh območij in z zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in
reševanja.« |
Osmi
odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(8) V
zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za
gospodarske in turistične namene, občina načrtuje izkoriščanje termalne
vode v gospodarske namene (v kmetijstvu). V primeru izkazanega interesa
za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala
predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območja mineralnih
surovin. Z namenom izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi
sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.« |
Za osmim
odstavkom se doda deveti odstavek 3. člena, ki se glasi: |
»(9)
Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora Murska
depresija. Večji del občine sodi v območje raziskovanja geotermičnega
vira, manjši del pa v območje raziskovanja nafte in zemeljskega plina.« |
|
5. člen |
Na koncu
prvega odstavka 4. člena se doda stavek, ki se glasi: |
»Za
potrebe obrtne cone, ki se nahaja v Občini Odranci, se zagotovi površine
za razširitev obstoječe gospodarske cone, v Občini Črenšovci.« |
Petemu
odstavku 4. člena se briše drugi in tretji stavek. |
Šesti
odstavek 4. člena se spremeni tako, da glasi: |
»(6) Del
Občine Črenšovci je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki
je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se
zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.
Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi
naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V
območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in
živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in
vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.« |
Sedmi
odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(7) Cilji
prostorskega razvoja občine so: |
–
zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje
bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v
gospodarskih conah v Črenšovcih, ohranitvijo in širitvijo obstoječih
obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami in opremljenostjo vseh
naselij z javno komunalno infrastrukturo, |
–
kmetijska dejavnost se usmerja v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z
namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo, |
–
turistična dejavnost se usmerja na obstoječa območja ob Muri, v zaselek
Kamenci in na območje mlina v Trnju, |
– v
naselju Črenšovci se zagotovi stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj
gospodarskih in centralnih dejavnosti ter območij za stanovanja, |
– ohrani
se prostorska identiteta naselij, |
– v skladu
z občinskim lokalnim energetskim konceptom se izkorišča obstoječe
energetske potenciale, predvsem geotermalno vodo ter alternativne vire
energije (biomasa, bioplin, sončna energija, energija okolja ipd.), |
–
ohranjati in vzdrževati območja varstva narave.« |
|
6. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
Prvi
odstavek 5. člena se spremeni tako, da glasi: |
»(1)
Občina Črenšovci je povezana s sosednjimi občinami Beltinci, Odranci,
Turnišče, Velika Polana, Lendava, Razkrižje in Ljutomer z dobro urejeno
cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave med
večjimi lokalnimi centri, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s
sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma
ob javnih cestah.« |
|
7. člen |
Tretji
odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja v vsa naselja, dejavnosti
večjega obsega pa v gospodarsko cono v občinskem središču Črenšovci in k
obstoječi gospodarski coni na meji z Občino Odranci. Ker v občinskem
središču ni prostorskih možnosti, se razširi obstoječa obrtna cona na
južnem delu naselja.« |
Četrti
odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(4) Za
razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se povečajo območja
obstoječih igrišč na katerih se uredi potrebna infrastruktura.« |
|
8. člen |
Drugi
odstavek 7. člena se spremeni, da se glasi: |
»(2)
Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So strnjena
bivalna, podeželska naselja z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in
zadovoljujejo osnovno preskrbo, servise in rekreacijo.« |
|
9. člen |
Zadnji
stavek prvega odstavka 9. člena se izbriše. |
Četrti
odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(4)
Turistične pešpoti se v občini urejajo, načrtuje se sprotno vzdrževanje.
Kolesarske poti potekajo vzporedno z javnimi cestami ter po javnih
cestah in poteh. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah,
ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev
ločenih kolesarskih poti ob regionalnih in lokalnih cestah.« |
Peti
odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(5) Javni
potniški promet je v upadanju, kljub temu bo občina v prihodnosti še
naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s
sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do
večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo
centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija
šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna
infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij,
kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se
le-te načrtujejo, zagotovil se bo tudi varen dostop do njih.« |
Za petim
odstavkom 9. člena se dodajo šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se
glasijo: |
(6)
Spodbuja se izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične
integracije prometnih podsistemov. |
(7) Na
območju Občine Črenšovci se za izboljšanje pogojev za hojo in
kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s
čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter
istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni
domovi, trgovine, upravne stavbe, gospodarske cone ipd.). Ob objektih
javnega značaja, trgovskih centrih itd. se uredijo ustrezna odstavna
mesta za kolesa. |
(8)
Istočasno se v centralnih delih naselij v občini zagotavlja zadostno
število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri
načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število
parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno
okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno
rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.« |
|
10. člen |
Tretji
odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(3) Preko
območja Občine Črenšovci poteka obstoječi prenosni plinovod z oznako R15
ter načrtovani prenosni plinovod z oznako M9 Lendava – Kidričevo, za
katerega se pripravlja državni prostorski načrt. Distribucijski plinovod
v Občini Črenšovci še ni zgrajen, v primeru izkazanega interesa po
priključevanju, bo občina vzpodbujala izvedbo priključkov v vseh
naseljih.« |
Četrti
odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(4) Na
območju Občine Črenšovci so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi,
naprave in objekti: visokonapetostno omrežje (110 kV in 35 kV), srednje
napetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV, ter
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednjenapetostno omrežje je z
električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Lendava. Srednjenapetostno
in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.« |
Za četrtim
odstavkom 11. člena se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti,
enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo: |
»(5) Na
obravnavanem območju ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem
obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in
naprav ter objektov: 2 × 400 kV daljnovod Cirkovce–Pince, 20 kV
kablovodi in daljnovodi, 20/0,4 kV transformatorske postaje, 0,4 kV
nizkonapetostno omrežje. |
(6) V
občini bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v kabelski izvedbi,
izven mesta pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. |
(7) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4
kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju bo
odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe
napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe
elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP). |
(8) Na
območju občine je načrtovan tudi DV 2x110 vzankanje RTP Gomilice – Križ
z predvideno RTP Gomilice – Križ, predvideni so tudi 20 kV kablovodi in
daljnovodi, 20/0,4 kV TP in 0,4 kV nizkonapetostno omrežje. |
(9) Dolgoročni razvoj omrežja na območju med RTP Murska Sobota in RTP
Lendava je predviden v treh različnih variantah. Po varianti brez nove
RTP 110/20 kV bo že do leta 2025 potrebna rekonstrukcija obstoječe RTP
Murska Sobota (razširitev 20 kV stikališča in ojačitev transformacije),
novega 110 kV omrežja pa ta varianta ne bo zahtevala. Po varianti
razvoja omrežja z novo RTP 110/20 kV Odranci se ta RTP vključi v
obstoječi DV 110 kV Ljutomer – Lendava, po varianti z novo RTP Dobrovnik
pa se RTP vključi v bodoči DV 110 kV Murska Sobota – Lendava. |
(10) Pri
dolgoročnem razvoju 110 kV omrežja na območju Štajerske, Koroške in
Pomurja izpostavljamo le tiste ojačitve 110 kV omrežja, ki so pomembne
za obravnavano območje z okolico. Poleg že omenjenega DV 110 kV Murska
Sobota – Mačkovci – Lendava bodo potrebne precejšnje ojačitve 110 kV
omrežja. Čimprej bo treba ojačiti omrežje med Mariborom in Mursko
Soboto, saj je za pomursko 110 kV zanko problematičen izpad DV 2 x 110
kV HE Formin – RTP Ljutomer. V ta namen je treba obesiti še drugi sistem
DV na odseku RTP 400/110 kV Maribor – RTP 110/20 kV Lenart (v začetnih
1.5 km dolžine je treba zgraditi nov DV), na odseku RTP Lenart – RTP
Radenci je treba zgraditi nov dvosistemski DV, na odseku RTP Radenci –
RTP Murska Sobota pa je treba zgraditi nov enosistemski DV ali pa
zgraditi nov dvosistemski DV po obstoječi trasi. Poleg tega bo treba
podvojiti zahodni del pomurske zanke na odseku RTP 400/110 kV Maribor –
RTP 110/20 kV Sladki Vrh. |
(11) Nove
transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v
sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa
(Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju,
Uradni list RS, št. 70/96 in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju, Uradni list RS, št. 105/05). |
(12) Za
vse enosistemske daljnovode se predvidi rekonstrukcija z nadgraditvijo v
dvosistemske daljnovode.« |
|
11. člen |
Tretji
odstavek 12. člena se izbriše. |
|
12. člen |
Prvi
odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(1) V
Občini Črenšovci so vodotoki reka Mura, ki je vodotok 1. reda, in potoki
Črnec, Berek, Brodec, Struga, Suhi jarek ter ostali manjši, ki so
vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice in mrtvice.
Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske
namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne
ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega
pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne
procese. Na poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in
vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.« |
Drugi
odstavek 15. člena se spremeni tako, da glasi: |
»(2) Na
področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so
vsi vodotoki v pristojnosti države, opuščene gramoznice se uredijo v
rekreacijska območja. Občina ohranja in vzdržuje vsa vodna in priobalna
zemljišča ter poplavne površine.« |
|
13. člen |
Drugi
odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(2)
Razpršena gradnja v Občini Črenšovci je na območju romskega zaselka
Kamenci in na območju romskega zaselka v Trnju sanirana. Romski zaselek
Kamenci je postalo samostojno naselje, romski zaselek v Trnju pa se je
vključil v naselje Trnje.« |
|
14. člen |
Četrti
odstavek 17. člena se spremeni tako, da glasi: |
»(4) Za
razvoj dejavnosti občina načrtuje širitev poslovno-obrtne cone v
Črenšovcih ter širitev obstoječe proizvodne cone na meji z Občino
Odranci, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. Načrtovana je
tudi širitev obrtne delavnice v Dolnji Bistrici. V območjih naselij je
predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti,
ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo.« |
Za petim
odstavkom se doda šesti odstavek 16. člena, ki se glasi: |
»(6) Na
območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje nove poselitve, razen
kadar je to potrebno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi na
infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih
območij. Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi
gradnje objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na
posebnih varstvenih območjih, območjih habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih
vrst.« |
|
15. člen |
V prvem
stavku drugega odstavka 18. člena se besedna zveza »vzpostavitev novega«
zamenja s »krepitev«. |
V četrtem
odstavku 18. člena se beseda »opredeliti« zamenja z besedo »opredeli«. |
|
16. člen |
Prvi
odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na
naravnih potencialih. V Občini Črenšovci so to predvsem kmetijska
zemljišča in geotermalna voda. Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja
intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za
ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju Občine Črenšovci so možne
agrarne operacije, na območju varstva narave pa komasacije in nezahtevne
agromelioracije. Spodbuja se usmeritev posameznih kmetijskih
gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in
okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih
območij.« |
Na koncu
četrtega odstavka 19. člena se doda stavek, ki se glasi: |
»Revitalizira se tudi opuščen mlin v Trnju in se nameni za turistične
namene.« |
Za petim
odstavkom 19. člena se dodajo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki
se glasijo: |
»(6)
Zagotovi se ohranjanje in obnova krajinskih struktur, ki so pomembne za
ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, osamelci, gozdni pasovi),
ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter
habitatov ogroženih vrst, pri tem pa se upošteva varstvene cilje SPA in
SCI Mura. |
(7) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri tem
se upošteva varstvene cilje varovanih območij Mura in ohranjanje
značilnosti, zaradi katerih so bile opredeljene naravne vrednote. |
Območja
agrarnih operacij se opredelijo kot enote urejanja prostora, za katere
se pravila rabe ter obseg območja, na katerih se ohranjajo varovani
habitatni tipi in habitati vrst, določijo s podrobnimi izvedbenimi
pogoji na konkretno enote urejanja prostora. Zagotovi se ohranitev
obsega in ekoloških značilnosti traviščnih habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo, ter habitatov zavarovanih vrst. Na območjih
agrarnih operacij se opredeli obseg in lokacija mejic in gozdnih otokov.
Na območjih, pomembnih za biotsko pestrost, se posegov za izboljšanje
kvalitete kmetijskih zemljišč, ki bi vplivali na dejavnike, pomembne za
ekološko stanje varovanih habitatnih tipov oziroma habitatov zavarovanih
vrste, ne načrtuje in izvaja. Ob vodotokih se določi pas, na katerem se
vzpostavi ali ohranja priobalna lesna zarast in visoko steblikovje kot
puferska cona. Na delih varovanih območij, ki so hkrati opredeljeni kot
botanične, zoološke ali ekosistemske naravne vrednote, naj se ohranijo
značilnosti, zaradi katerih je območje določeno kot naravna vrednota. |
(8) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). V
območjih koridorjev ogroženih vrste in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike
naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. |
(9) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih
režimov se ne spreminja. Načrtuje se ohranitev vodnih teles (mrtvic), s
tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. Vodna
infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. V obalnem in priobalnem pasu voda se ne
izvaja posegov, ki bi ogrožali ohranjanje biotske raznovrstnosti.« |
|
17. člen |
Na koncu
prvega odstavka 20. člena se doda stavek, ki se glasi: |
»Iz
opozorilne karte poplav so evidentirane zelo redke poplave na območju
med naseljema Žižki in Dolnjo Bistrico.« |
|
18. člen |
V drugi
alineji drugega odstavka 21. člena se beseda »Kamence« spremeni v besedo
»Kamenci«. |
|
19. člen |
V tretjem
odstavku 22. člena se črka »s« spremeni v besedo »se«. |
|
20. člen |
V poglavju
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA se členi od 23. do 49. člena
črtajo ter nadomestijo z novim besedilom, ki glasi: |
|
»III.
IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1. Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe
zemljišč |
|
23. člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1) Enote
urejanja prostora (v nadaljevanj: EUP) so določene na podlagi naravnih
in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP so
naselja, zaselki in deli naselij Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja
Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica ter ostala območja
stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine. Na EUP je za
posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba
prostora in prostorski izvedbeni pogoji. |
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Črenšovci: |
Naselje |
Opis enote |
Oznake enote |
Šifra in opis
podrobne
namenske rabe |
Območja režimov |
Faktor
zazidanosti-(FZ)/izrabe- (FI) |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Črenšovci |
Podeželsko naselje –zahodni del |
ČR 1
|
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
cest
K2-druga
kmetijska zemljišča
VC-celinske
vode |
KD
(13338)
NV
(6956)
VVO
(3)
Pp, Pm, Ps
HMO
OU |
FZ
0,2 – 0,4 (SK) |
/ |
25. člen |
Črenšovci |
Podeželsko naselje –osrednji del |
ČR 2
|
SK-površine
podeželskega naselja
CD-osrednja
območja centralnih dejavnosti (gasilsko – vaški dom)
PC-površine
cest
O-območja
okoljske infrastrukture (vodno zajetje) |
KD
(13337)
NV
(6956)
VZ
VVO
(1,2,3)
Pp, Pm, Ps
HMO
OU |
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD) |
/ |
25. člen |
Črenšovci |
Stanovanjsko naselje – nad centralnim delom naselja |
ČR 3
|
SS-stanovanjske
površine
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vrtec)
PC-površine
cest |
KD
(1104)
VVO
(2,3)
HMO |
FZ
0,2 – 0,4 (SS)
0,6 (CD) |
/ |
25. člen |
Črenšovci |
Centralni del naselja |
ČR 4
|
SSm-mešane
stanovanjske površine
CU-osrednja
območja centralnih dejavnosti
BC-športni
center
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine
cest |
KD
(1145, 8405, 13339)
HMO |
FZ
0,2 – 0,4 (SSm)
FZ 0,6 (CU) (odstopanje do 0,8 na CU) |
/ |
26. člen |
Črenšovci |
Kmetija na robu centralnega dela naselja |
ČR 4/1 |
SK-površine
podeželskega naselja |
HMO |
FZ
0,2 – 0,4 |
/ |
26. člen |
Črenšovci |
Obstoječa obrtna cona |
ČR 5
|
IG-gospodarska
cona
PC-površine
cest |
HMO |
/ |
/ |
28. člen |
Črenšovci |
Nova
obrtna cona |
ČR 6
|
IG-gospodarska
cona
PC-površine
cest |
HMO |
/ |
OPPN
(URL RS št. 61/14) |
35. člen |
Črenšovci |
Novo
stanovanjsko naselje |
ČR 7
|
SSm-mešane
stanovanjske površine
PC-površine
cest |
HMO |
/ |
pOPPN |
35. člen |
Črenšovci |
Romski
zaselek »Kamenci« |
ČR 8
|
SSm-mešane
stanovanjske površine
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (muzej)
IK-površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo (konjušnica)
ZS-površine
za oddih rekreacijo in šport |
KD
(29941)
HMO |
/ |
OPPN
(URL RS, št. 33/11, 8/12) |
35.a člen |
Črenšovci |
Opuščena gramoznica |
ČR 9
|
ZS-površine
za oddih rekreacijo in šport
VC-celinske
vode |
/ |
/ |
/ |
32. člen |
Črenšovci |
Pokopališče |
ČR 10
|
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-ostale
prometne površine (parkirišče ob pokopališču) |
KD
(1145) |
/ |
/ |
31. člen |
Črenšovci |
Gospodarska cona |
ČR 15
|
IG-gospodarska
cona |
KD (29941)
Pp, Pm, Ps
HMO |
FZ
0,8 |
pOPPN |
35. člen |
Žižki
|
Podeželsko naselje |
ŽI 1
|
SK-površine
podeželskega naselja
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
IG-gospodarska
cona
PC-površine
cest |
KD
(13341, 21348)
EPO
NATURA
VVO
(2,3)
HMO |
FZ
0,2-0,4 (SK)
0,6 (CD)
0,8 (IG) |
/ |
25. člen |
Žižki
|
Podeželsko naselje |
ŽI 1/1 |
SSm-mešane
stanovanjske površine |
|
FZ
0,2-0,4 |
|
25. člen |
Žižki
|
Obrtna
cona |
ŽI 2
|
IG-gospodarska
cona
ZD-druge
urejene zelene površine |
EPO
NATURA |
FZ
0,8 (IG) |
pOPPN |
35. člen |
Žižki
|
Stanovanjsko naselje |
ŽI 3
|
SS-stanovanjske
površine |
HMO |
/ |
OPPN
(URL RS,. št. 82/12) |
35.a člen |
Žižki
|
Pokopališče |
ŽI 4
|
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-ostale
prometne površine (parkirišče ob pokopališču) |
HMO |
/ |
/ |
31. člen |
Trnje
|
Podeželsko naselje |
TR
1 |
SK-površine
podeželskega naselja
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vaško – gasilski dom)
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
ZD-druge
urejene zelene površine,
PC-površine
cest
PO-ostale
prometne površine (parkirišče)
K2-druga
kmetijska zemljišča
VC-celinske
vode |
KD
(1176, 13342, 13343)
NV
(6956)
EPO
NATURA
VVO
(2,3)
Pp, Pm, Ps
HMO
OU |
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD) |
/ |
25. člen |
Trnje
|
Romski
zaselek |
TR
2 |
SS-stanovanjske
površine |
HMO |
FZ
0,4 |
/ |
25. člen |
Trnje
|
Čistilna naprava |
TR
3 |
O-območje
okoljske infrastrukture |
EPO
NATURA
HMO |
/ |
/ |
30. člen |
Trnje
|
Opuščena gramoznica |
TR
4 |
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine
cest
K2-druga
kmetijska zemljišča
VC-celinske
vode |
HMO |
/ |
/ |
32. člen |
Trnje
|
Pokopališče |
TR
5 |
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-druge
prometne površine (parkirišče ob pokopališču) |
Pp, Pm
HMO |
/ |
/ |
31. člen |
Trnje
|
Mlin
|
TR
6 |
BT-površine
za turizem |
NV
(6956, 7313)
EPO
NATURA
Pp |
/ |
/ |
32.a člen |
Gornja
Bistrica |
Podeželsko naselje – zahodni del |
BI
1 |
SK-površine
podeželskega naselja
IK-površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo (rastlinjak)
ZD-druge
urejene zelene površine
PC-površine
cest
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
EPO
NATURA
VVO
(3) |
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,8 (IK) |
/ |
25. člen |
Gornja
Bistrica |
Podeželsko naselje – zahodni del-gospodarska cona |
BI
1/1 |
IG-gospodarska
cona |
/ |
FZ
0,8 |
/ |
25. člen |
Gornja
Bistrica |
Kmetija |
BI
2 |
A-površine
razpršene poselitve |
EPO
NATURA
VG |
/ |
/ |
33. člen |
Gornja
Bistrica |
Podeželsko naselje |
BI
4 |
SK-površine
podeželskega naselja
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
IG-gospodarska
cona
PC-površine
cest
PO-ostale
prometne površine (parkirišče)
O-območja
okoljske infrastrukture
(vodno
zajetje)
K2-
druga kmetijska zemljišča |
EPO
NATURA
VZ
VVO
(1,2,3)
POPLAVE HMO |
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD)
0,8 (IG) |
/ |
25. člen |
Gornja
Bistrica |
Podeželsko naselje –stanovanjski del |
BI
4/1 |
SSm-mešane
stanovanjske površine |
HMO |
FZ
0,2 – 0,4 |
|
25. člen |
Gornja
Bistrica |
Stanovanjsko naselje |
BI
5 |
SS-stanovanjske
površine |
/ |
/ |
OPPN
(URL RS, št. 33/11) |
35.a člen |
Gornja
Bistrica |
Parkirišče |
BI
6 |
PO-ostale
prometne površine (parkirišče za tovorna vozila) |
/ |
/ |
/ |
34. člen |
Gornja
Bistrica |
Mešane
dejavnosti |
BI
7 |
CU-osrednje
območje centralnih dejavnosti (mlin, stanovanja)
ZS
– površine za oddih, rekreacijo in šport |
/ |
FI
1,6 (CU) |
/ |
27. člen |
Gornja
Bistrica |
Pokopališče |
BI
7/1 |
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče
PO-druge
prometne površine (parkirišče ob pokopališču) |
/ |
/ |
/ |
31. člen |
Srednja Bistrica |
Pokopališče |
BI
8 |
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče |
|
/ |
/ |
31. člen |
Srednja Bistrica |
Podeželsko naselje |
BI
9 |
SK-površine
podeželskega naselja
CU-osrednje
območje centralnih dejavnosti
(gasilski dom, kulturni dom, kapelica, večstanov. obj. ipd.)
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vrtec, šola …)
PC-površine
cest
K2-druga
kmetijska zemljišča |
KD
(1175, 18277)
EPO
NATURA
HMO |
FZ 0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD, CU) |
/ |
25. člen |
Srednja Bistrica |
Šola
in igrišče |
BI
11 |
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (osnovna šola, vrtec, športni
klubski objekt)
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport |
EPO
NATURA |
FI
1,6 (CD) |
/ |
27. člen |
Srednja Bistrica |
Čistilna naprava |
BI
12 |
O-območje
okoljske infrastrukture |
EPO
NATURA |
/ |
/ |
30. člen |
Srednja Bistrica |
Turistično – rekreacijsko območje »Kantina« |
BI
13 |
BT-površine
za turizem |
NV
(4424, 7469)
EPO
NATURA
VG
POPLAVE
DPNp |
/ |
pOPPN |
35. člen |
Dolnja
Bistrica |
Podeželsko naselje |
BI
14 |
SK-površine
podeželskega naselja
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
ZD-druge
urejene zelene površine
PC-površine
cest
G-gozdna
zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča |
KD
(13340)
NV
(338, 7469)
EPO
NATURA
VG
VVO
(2)
POPLAVE HMO DPNp |
FZ
0,2 – 0,4 (SK)
0,6 (CD) |
/ |
25. člen |
Dolnja
Bistrica |
Podeželsko naselje – zaselek |
BI
15 |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
cest |
NV
(338)
EPO
NATURA |
FZ 0,2 – 0,4 (SK) |
/ |
25. člen |
Dolnja
Bistrica |
Podeželsko naselje – zaselek |
BI
16 |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
cest |
NV
(338)
EPO
NATURA |
FZ 0,2 – 0,4 (SK) |
/ |
25. člen |
Dolnja
Bistrica |
Pokopališče |
BI
17 |
CD-druga
območja centralnih dejavnosti (vežica)
ZK-pokopališče |
EPO
NATURA |
/ |
/ |
31. člen |
Dolnja
Bistrica |
Turistično območje »Bobri« |
BI
18 |
BT-površine
za turizem,
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport |
NV
(338)
EPO
NATURA |
/ |
pOPPN |
35. člen |
Dolnja
Bistrica |
Turistično območje »Bobri« |
BI
18/1 |
VC-celinske
vode |
NV
(338)
EPO
NATURA
OU |
/ |
pOPPN |
35. člen |
Gornja
Bistrica |
Območje krajine z razpršeno poselitvijo v območju
varstva narave |
BI
19 |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča,
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
EPO
NATURA
VG
VVO
(2,3) |
/ |
/ |
36. člen |
Gornja
Bistrica,
Dolnja
Bistrica |
Območje krajine ob nasipu |
BI
20 |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode
VI-območja
vodne infrastrukture |
NV
(338, 4424, 6947, 7089, 7314, 7419, 7469)
EPO
NATURA
VG
POPLAVE
DPNp
OU |
/ |
/ |
36. člen |
Dolnja
Bistrica |
Obrtna
delavnica |
BI
22 |
IG-gospodarska
cona
ZD-druge
urejene zelene površine |
EPO
NATURA
HMO |
/ |
/ |
29. člen |
Območje občine |
Območje krajine med naselji |
ČR
11 |
O-območja
okoljske infrastrukture
(vodno
zajetje)
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode
PC-površine
cest |
KD
(1145,
30032, 30033, 30034)
EPO
NATURA
VG
VZ
VVO
(1,2,3)
Pp, Pm, Ps
POPLAVE
HMO
OU |
/ |
/ |
36. člen |
Črenšovci |
Geotermalna vrtina |
ČR
12 |
LP-površine
podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo (geotermalna vrtina) |
EPO
NATURA
POPLAVE
HMO |
/ |
pOPPN |
35. člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
13 |
ZD-druge
urejene zelene površine
PC-površine
cest
O-območje
okoljske infrastrukture
(vodno
zajetje)
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-
druga kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
KD
(1104, 13343, Carta)
NV
(6956, 7313)
EPO
NATURA
VZ
VVO
(1,2,3)
Pp, Pm, Ps, Pv
HMO
OU |
/ |
/ |
36. člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
14 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
EPO
NATURA
VVO
(3)
POPLAVE
HMO |
/ |
/ |
36. člen |
Območje občine |
Državni prostorski načrt |
ČR
16-DPA |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča |
DPA |
|
DPN
(URL RS, št. 55/12) |
35.a člen |
Območje občine |
Državni prostorski načrt |
ČR
17-DPA |
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
KD
(30032, 30033, 30034)
EPO
NATURA
VVO
(3) POPLAVE
HMO
DPA
OU |
/ |
DPN
(URL RS, št. 55/12) |
35.a člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
18 |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
NV
(338, 1432, 6954, 7020, 7084, 7314, 7419,
7469,)
EPO
NATURA
VG
POPLAVE
HMO
OU |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
19 |
PC-površine
cest
T-območja
komunikacijske infrastrukture
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča,
G-gozdna
zemljišča
VI-območja
vodne infrastrukture |
KD
(30032, 30033, 30034)
NV
(6954, 7469)
EPO
NATURA
VG
VVO
(2,3)
POPLAVE
HMO DPNp
OU |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
20 |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
NV
(1431, 6954)
EPO
NATURA
VVO
(3)
POPLAVE
HMO
DPNp |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
21 |
G-gozdna
zemljišča |
EPO
NATURA VVO
(3) POPLAVE
HMO |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
22 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča |
EPO
NATURA VVO
(3) POPLAVE HMO |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
23 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
EPO
NATURA VVO
(3) POPLAVE HMO |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
24 |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
O-območja
okoljske infrastrukture
(vodno
zajetje)
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
KD (13340)
EPO
NATURA
VZ
VVO
(1,2,3) |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje krajine |
ČR
25 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča |
EPO
NATURA POPLAVE HMO |
/ |
/ |
36.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
ČR 1 |
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
NV
(6954)
EPO
NATURA POPLAVE HMO
DPNp
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
ČR 2 |
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
EPO NATURA HMO
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
ČR 3 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
NV
(7314, 7469)
EPO
NATURA
VG POPLAVE
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
ŽI 1 |
ZD-druge
urejene zelene površine
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode
OO-ostala
območja |
EPO NATURA
VVO
(3) POPLAVE HMO
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
ŽI 2 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča |
EPO NATURA VVO
(3) POPLAVE HMO
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
DBI 1 |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinska
voda |
NV
(338, 7314, 7419)
EPO
NATURA
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
SBI 1 |
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
E-območja
energetske infrastrukture |
NV
(6954)
EPO NATURA VVO
(3) POPLAVE HMO DPNp
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
Območje občine |
Območje predvidenih komasacij znotraj območij varstva narave
|
Ko
TR 1 |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
EPO NATURA HMO
OU |
/ |
/ |
36.
člen
40.
člen |
|
* Pomen
uporabljenih izrazov in kratic v stolpcu Območja režimov: KD –
objekti in območja nepremične kulturne dediščine (evidenčna številka
objektov in območij nepremične kulturne dediščine), evidentirani v
Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (julij
2014); NV – območja naravnih vrednot, določena na podlagi
Pravilnika URL RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10); EPO –
ekološko pomembna območja, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 48/04,
33/13, 99/13); NATURA – posebna varstvena območja narave,
določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08,
8/12, 33/13, 35/13 (popr.) 39/13 (Odl. Us.), 3/14); VG – območja
varovalnih gozdov, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 88/05, 56/07,
29/09, 91/10, 1/13); VZ – vodna zajetja, iz evidence, ki jo vodi
ARSO (november 2014); VVO (1,2,3) – varstvena območja (kategorija
vodovarstvenega območja) iz evidence, ki jo vodi ARSO (november 2014);
Pp, Pm, Ps, Pv – razredi poplavne nevarnosti, določeni na osnovi
izdelane hidrološke študije (Pp – območje preostale nevarnosti,
Pm – območje majhne nevarnosti, Ps – območje srednje
nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti); POPLAVE –
poplavna območja določena na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi
ARSO (januar 2011); HMO – območja hidromelioracij, iz evidence
MKO, februar 2014; DPA – območja veljavnih državnih prostorskih
aktov, iz evidence, ki jo vodi MOP; DPNp – območja predvidenih
državnih prostorskih aktov, iz evidence, ki jo vodi MOP; OU –
omilitveni ukrep, povzet iz strokovne podlage »Usmeritev izdelovalcu
dopolnitev za OPN Črenšovci oziroma načrtovalcu komasacij«, ki jo je
izdelal VGB Maribor (decembra 2012 in maja 2013). |
|
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in
graditev objektov na območju posameznih enot urejanja prostora v
naseljih |
|
24. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji) |
(1) Pogoji
za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih
naselij določajo: |
– namembnost in vrsto posegov v prostor, |
– lego,
velikost in oblikovanje objektov, |
– parcelacijo, |
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– celostno
ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb, |
– varovanje zdravja ljudi, |
– drugo. |
(2) V vseh
EUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih
odlok dovoljuje posege, razen če za posamezno območje podrobnejše
namenske rabe ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi: |
• izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, dozidavo,
nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega
dela, |
• sprememba namembnosti objekta, |
• pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, |
• vzdrževanje objekta in naprav, |
• dela v
zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, |
• gradnja
in postavitev objektov iz Priloge 1 tega odloka ter začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma
tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski
vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru,
oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna
tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi). |
(3) Pri
gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih
objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov. Pri oblikovanju vseh objektov ne glede na
zahtevnost se upošteva značilnosti pomurske arhitekture. |
(4) Pri
določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP so podlaga podrobne
opredelitve objektov veljavni predpisi klasifikacije vrst objektov.
Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja
predmetnega prostorskega akta (SD OPN 1). |
(5) Kot
sestavni del izvedbenega dela prostorskega načrta se štejejo tudi
Prikazi območij EUP in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi
obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v
nadaljevanju: GJI) in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge
2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz
drugega odstavka 24. člena tega odloka predvidene ali obstoječe
infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt
navedeni v odloku. |
(6) Kot
prometne površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso
opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture in so
del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, temveč so v grafičnih
prikazih izvedbenega dela prostorskega načrta označene na kartah
»Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture«, kot obstoječe ali predvidene ali so evidentne v
zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne tudi v prostoru (so po
dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste. |
(7) Vris
prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC je bil risan na
zemljiško parcelo. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko
nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v
naravi ali od osi kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh
primerih se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva dejansko
stanje v naravi. |
|
25. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih naselij) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na EUP
z oznakami ČR 1, ČR 2, ŽI 1, TR 1, BI 1, BI 4, BI 9, BI 14, BI 15 in BI
16, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim
površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so
dopustni posegi iz 24. člena za: |
• eno ali
dvo stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, |
• poslovne
in upravne stavbe, |
• trgovske
(do velikosti samostojnega objekta 200 m2 prodajne površine),
družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in
dopolnilne kmetijske dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi
obrtnimi delavnicami (pekarne, tiskarne, klavnice, mizarske delavnice
ipd.) ter skladišči, |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• druge
nestanovanjske stavbe, |
• gradbeni
inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
(razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne, kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
• kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov, |
• objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na EUP
z oznakami ČR 3, BI 4/1, ŽI 1/1 in TR 2 na območjih stavbnih zemljišč,
ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim
dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS in SSm, so dopustni
posegi iz 24. člena za: |
• eno ali
več stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• poslovne
in upravne stavbe, |
• trgovske
in storitvene dejavnosti (kot spremljajoče dejavnosti ob/v stanovanjskem
objektu), |
• druge
nestanovanjske stavbe, |
• rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih kmetijskih
objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov pod
pogojem, da se ne poveča kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov na
posamični kmetiji, |
• gradbeni
inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
(razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
• objekti
iz Priloge 1. |
(3) Na EUP
ČR 2, ČR 3, ŽI 1, TR 1, BI 4, BI 9 in BI 14 na območjih centralnih
dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD in CU, ki so namenjena
za družbene dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, verski
dom, vzgojno-izobraževalni objekti, mrliške vežice ipd.) ter bivanju, so
dopustni posegi iz 24. člena za: |
• eno in
več stanovanjske stavbe na območju CU, |
• poslovne
in upravne stavbe, |
• trgovske
stavbe, storitvene in gostinske stavbe, |
• stavbe
za družbene, športne, verske, kulturne, vzgojno-izobraževalne (vrtec,
šola ipd.) in storitvene dejavnosti, |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• druge
nestanovanjske stavbe, |
• gradbeni
inženirski objekti – prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
(razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter elektroenergetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarnes pripadajočo opremo in
inštalacijami), |
• objekti
iz Priloge 1. |
(4) Na EUP
TR 1 in BI 14 na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske
rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji in športu, so dopustni posegi iz 24.
člena tega odloka za objekte in naprave: drugi gradbeni inženirski
objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), gradnja
prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, objekti
iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z
nadstreškom, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna). Na
območju ZS je poleg navedenega možna postavitev ograj, škarp, vadbenih
objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem in urbana oprema. |
(5) Na EUP
TR 1, BI 1 in BI 14 so na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše
namenske rabe ZD, ki so namenjene ostalim zelenim površinam, dopustni
posegi iz 24. člena tega odloka za objekte in naprave: gradbeno
inženirski objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju ter objekti iz
Priloge 1. |
(6) Na EUP
ŽI 1 in BI 4, na območju obstoječih delavnic, in na EUP BI 1/1, na
območju vrtnarije, so na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe
IG, ki so namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in industrijskim dejavnostim, dopustni posegi iz 24. člena
tega odloka za objekte in naprave: |
• obrtne,
proizvodne stavbe in skladišča iz skupine industrijskih stavb in
skladišč, |
• stavbe
za trgovske, gostinske (kot del osnovne dejavnosti) in storitvene
dejavnosti, |
• poslovne
in upravne stavbe, |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• druge
nestanovanjske stavbe, |
• gradbeni
inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi) ter elektroenergetski objekti
(kotlovnice, manjše toplarne, sončne elektrarnekot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
• ter
objekti iz Priloge 1. |
(7) Na
območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC,
na območju javnih cest, na območju varovalnih pasov je dopustna gradnja,
rekonstrukcija in odstranitev ter tekoča vzdrževalna dela, prometne
infrastrukture, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš
površin ter gospodarske javne infrastrukture ter objekti iz Priloge 1.
Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(8) Na EUP
ČR 1 in TR 1 so na območjih obstoječih celinskih vodnih zemljišč, z
oznako podrobnejše namenske rabe VC ter na priobalnih zemljiščih in na
območjih obstoječe ali predvidene vodne infrastrukture, poleg osnovne
rabe dopustni še vsi posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in
odstranitev), ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitve: |
– objektov
javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter objekti iz Priloge
1. |
Na vodnih
in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge
odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali
druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
(9) Na EUP
ČR 1, TR 1, BI 1, BI 4, BI 9 in BI 14 so na območjih, ki se nanašajo na
namensko rabo kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2
dopustni posegi iz 36. člena tega odloka, ki so določeni za kmetijska
zemljišča (K1 in K2). |
(10) Na
EUP ČR 2 in BI 4 je na območjih vodnih črpališč, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in so
označena z oznako podrobnejše namenske rabe O, dopustni le posegi, ki so
določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo in predpisu o
njegovem varovanju ter postavitev objektov iz Priloge 1, ki so skladni z
odlokom o varovanju. Okolica črpališča se lahko ogradi. |
(11) Na
EUP BI 1 in BI 14 so na območjih gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše
namenske rabe G, dopustni posegi iz 36. člena tega odloka. |
(12) Na
EUP BI 1 so na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske
rabe IK, ki so namenjena površinam z objekti za kmetijsko proizvodnjo,
dopustni posegi iz 24. člena (razen spremembe namembnosti) za
rastlinjake za vzgojo vrtnin in cvetja s spremljajočimi objekti
namenjeni delovanju dejavnosti na območju ter gradbeno inženirskih
objektov in objektov iz Priloge 1. |
(13) Na
EUP TR 1 in BI 4 je na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše
namenske rabe PO, ki so namenjene ostalim prometnim površinam, možna
ureditev parkirišč, gradbeno inženirskih objektov in objektov iz Priloge
1. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od
sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed.
Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in
vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi
objekt, v obstoječih odmikih. Odmik od javne občinske ceste ali poti je
4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin pa 5,0 m.
Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in
priobalnih zemljišč drugega reda je najmanj 5,0 m, od prvega reda pa
15,0 m. |
(2) Ob
ulicah se pri gradnji novih objektov upošteva obstoječi zaporedni odmik
od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo
le manjši pomožni, nezahtevni in enostavni objekti, pri čemer se glede
na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost
bivalnih prostorov. |
(3) Ob
ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se
nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih
prikazov oziroma kjer gradbena linija ni razpoznavna ali prikazana v
grafičnih prikazih v 10 m odmiku od ceste. Ob uličnem nizu se objekte
locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico oziroma se
posnema vzorec pozidave. |
(4) Pri
umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (trgovske, gostinske
in ostale poslovne stavbe ter objekte za centralne dejavnosti) se gradi
ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od
občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se
gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi
objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na
samostojnih parcelah, če je do parcele zagotovljen dovoz z javne ceste.
Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v
drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele že urejena javna
dovozna pot. Garaže za lastne potrebe, nastreški, terase, zimski vrtovi,
vetrolovi se lahko umestijo pred glavno fasado objekta v kolikor
zagotavljajo predpisane odmike in ne rušijo vzorca poselitve. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Upošteva se faktor
zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in
celotno površino gradbene parcele), ki znaša od 0,2 pri domačijah do 0,4
pri parcelah s stanovanjskimi objekti, 0,6 pri družbenih in drugih
javnih objektih in 0,8 na območju proizvodnih dejavnosti. |
(2) Višina
stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim
terenom, višina javnih (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe
ter objekti za centralne dejavnosti) in kmetijskih objektov je do tri
stanovanjske etaže nad terenom (najvišja točka objekta ne sme presegati
10 m). V vseh enotah, razen na poplavnih območjih, so objekti lahko
podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih
gabaritih. |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP mora biti
podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2 (razmerje se ne upošteva na
EUP ČR 3, BI 4/1, ŽI 1/1 in TR 2), lahko je lomljena v L ali U. Z
dozidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Tlorisna oblika
javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti)
ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi
biti prav tako podolgovata. |
(2) Strehe
na vseh stavbah morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino
ali kritino, podobno opeki. Strehe na vseh območjih tega člena so lahko
tudi zamaknjene dvokapnice. Nižji nakloni dvokapnih streh (so možne tudi
na območju SS in SSm) ter povsem ravne (razen na kmetijskih in
gostinskih) in enokapne strehe (razen na gostinskih) so možne na
nestanovanjskih objektih in na večstanovanjskih objektih. Strehe in
oblika silosov, kapel, gasilnih stolpov, gradbeno inženirskih objektov
ter drugih podobnih objektov se prilagodi namenu. Pri novogradnjah na
vseh namenskih rabah iz tega člena se strehe stavbnih mas lahko
kombinirajo tako, da je večji del strehe stavbe dvokapne (npr. 2/3),
manjši del stavbe pa z ravno ali enokapno (npr. 1/3) streho. Dvokapni
del stavbe mora vizualno prevladovati in slediti vzorcu obulične
pozidave. Štirikapne strehe so možne na območju obstoječih štirikapnic,
kjer gre za zapolnitev prostih vrzeli. Strehe z manjšim naklonom,
enokapne in ravne strehe so možne tudi na manjših pomožnih objektih ter
enostavnih in nezahtevnih objektih, ki so lahko samostojni ali prizidani
k stavbi. |
(3) Fasade
so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu ali kamnu. |
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno
je delno nasutje terena na parceli in da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. |
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti
je 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,80 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih
objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
(7) Robne
dele parkirišč za tovornjake na EUP ŽI 1 in TR 1 se naj zasadi z
drevesno in grmovno vegetacijo. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali
se na njih izvaja gradnja, je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih
območjih so lahko poljubne. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen
in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Parcelacija naj bo
prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora. |
(2) Širina
novih dovoznih cest, ki se načrtujejo za dostop do stanovanjskih
objektov v ozadju obcestne zazidave, mora biti najmanj 4 m za en objekt
in najmanj 5 m za dva ali več objektov. |
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetije se ureja
individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice
in gnoja morajo biti nepropustni in brez odtoka ter vizualno zavarovani.
Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v
skladu s predpisi. |
(2) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest.
Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto
objektov je v 38. členu tega odloka. |
(3) Za vse
EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP
ČR 1, ČR 2, ČR 3, BI 9, BI 14, TR 1 in ŽI 1 se pridobi kulturno
varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. V območju enote
kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v
njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. |
(2) V
območje kulturne dediščine na EUP ČR 3 se ne sme postavljati pomožnih
objektov, graditi javno gospodarsko infrastrukturo ali posegati v
območje na način, ki utegne poškodovati najdišče. Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(3) Na EUP
ČR 1, ČR 2, BI 1, BI 4, BI 9, BI 14, BI 15, BI 16, ŽI 1 in TR 1 se pri
načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za
varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Pri načrtovanju komasacij na EUP ČR 1, ČR 2 in TR 1 se
upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v 40. členu tega odloka. |
(4) Pri
načrtovanju posegov na EUP ČR 1, ČR 2, ČR 3, ŽI 1, TR 1, BI 1, BI 4 in
BI 14 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih
virov vodnih črpališč, ki se nahajajo na območju Občine Črenšovci. |
(5) Na EUP
ŽI 1 in TR 1 na parkiriščih za tovornjake morajo biti vse zunanje
površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, utrjene,
neprepustne in obrobljene z robniki. Stik oporečnih padavinskih voda s
podtalnico ni dovoljen. |
(6) V
primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 1, ČR 2 in TR 1 je
potrebno objekte zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote
100-letnih voda. Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in
prečnih profilih (številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki
prereza v karti poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih
voda napisane tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah
poplavne nevarnosti in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte
poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti so razvidne iz
Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine
Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del prilog tega
prostorskega načrta. |
(7) Pri
načrtovanju posegov na EUP BI 4 in BI 14, ki se nahajajo na območju
poplav iz opozorilne karte poplav, je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in
naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi
predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in
pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda
ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten
poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(8) Na
EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki
potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne
poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(9) Pri
posegih v prostor na EUP BI 14, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se
upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(10) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP BI 14 prečka
območje predvidenega državnega prostorskega načrta za plinovod. |
(11) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi v stavbo ločeni. Vhodi v javne
objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami
morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
26. člen |
(centralni
del naselja Črenšovci) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na EUP
ČR 4 na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Črenšovci, z
oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki je namenjeno centralnim
dejavnostim za oskrbne, storitvene, družbene, športne in kulturne
dejavnosti ter bivanju, so dopustni posegi iz 24. člena za: |
• eno in
več stanovanjske stavbe, |
• gostinske in nastanitvene stavbe, |
• poslovne
in upravne stavbe, |
• trgovske
in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
• stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo,
znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
• gradbeni
inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
(razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
• objekti
iz Priloge 1 in začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2,
odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo
ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni
prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče
nenevarnih snovi). |
(2) Na
območju, z oznako podrobnejše namenske rabe SSm na EUP ČR 4, ki je
namenjeno za mešano stanovanjsko rabo, in SK na EUP ČR 4/1, ki je
namenjeno za stanovanja s kmetijsko dejavnostjo, so dopustni posegi iz
24. člena za: |
• eno ali
dvo stanovanjske stavbe, |
• poslovne
in upravne stavbe, |
• trgovske, družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
in dopolnilne kmetijske dejavnosti (na območju SK ali obstoječih kmetij
znotraj SSm), vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami
(pekarne, tiskarne, klavnice, mizarske delavnice ipd.) ter skladišči, |
• druge
nestanovanjske stavbe (kmetijske le na območju SK ali na območju
obstoječih kmetij znotraj SSm), |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• gradbeni
inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
(razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter elektroenergetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
• objekti
iz Priloge 1 ter začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2,
odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo
ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni
prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče
nenevarnih snovi). |
Kmetijski
objekti za rejo živali, ki so v območju EUP s podrobnejšo namensko rabo
SSm, se ne smejo povečevati, prav tako se ne sme povečati njihova
kapaciteta. |
(3) Na
območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC,
na območjih javnih cest, na območjih varovalnih pasov so dopustni
naslednji posegi oziroma gradnja, odstranitev, tekoča vzdrževalna dela
in rekonstrukcije: |
– prometne
infrastrukture, |
– avtobusnih postajališč, |
– kolesarskih in peš površin, |
– podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, |
– objekti
iz Priloge 1. |
Na območju
varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(4) Na
območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna gradnja, rekonstrukcija,
vzdrževanje in odstranitev: ograje ob igrišču, energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov, prometne infrastrukture, drugih gradbenih
inženirskih objektov (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
objektov iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z
nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna
tribuna). |
(5) Na
območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, ki so
namenjena športnim centrom, so na EUP ČR 4 dopustni posegi iz 24. člena
tega odloka za: |
• družbene
in športne objekte namenjene dejavnosti na območju, |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• gradbeno
inženirske objekte, ki so namenjeni dejavnosti na območju ali so
povezovalni vodi ter |
• objekti
iz Priloge 1 ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z
nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna
tribuna). |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od
sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna
nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov
ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih
odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. |
(2) Ob
ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z
linijami obstoječih objektov. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike. Velikost objektov na posamezni
parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti
gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno
površino gradbene parcele), ki znaša na območju centralnih dejavnosti
0,6, na območju stanovanj pa 0,4. Možna so odstopanja z zmanjšanjem
faktorja zazidanosti na območju centralnih dejavnosti do 0,8 in na
območju stanovanj do 0,6, če je zagotovljena normalna uporaba in
vzdrževanje objekta. |
(2) Višina
stanovanjskih objektov je dve etaži nad urejenim terenom, višina
večstanovanjskih in javnih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad
urejenim terenom. V vseh enotah, razen na poplavnih območjih, so objekti
lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in kote pritličja se upošteva
višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. Obstoječi objekti se
lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih gabaritih. |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratne, podolgovate ali
lomljene oblike. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v
naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in
z opečno kritino. Ravne in enokapne strehe so možne izjemoma, kadar gre
za kvalitetno moderno arhitekturo. Enokapne in ravne strehe so možne
tudi na pomožnih objektih, enostavnih in nezahtevnih ter na javnih
objektih. Nižji nakloni streh so možni na nestanovanjskih objektih.
Strehe so lahko tudi zamaknjene dvokapnice. Kapele, gasilski stolpi,
gradbeni inženirski objekti ter drugih podobni objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. Pri novogradnjah se strehe stavbnih mas lahko
kombinirajo tako, da je večji del strehe objekta dvokapne (npr. 2/3),
manjši del objekta pa z ravno ali enokapno (npr. 1/3) streho. Fasade so
svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. |
(3) Ob
igrišču je dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi kockami. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je
lahko višja (do 1,60 m). Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in
ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitne mreže oziroma varovalna
ograja ob športnih površinah in objektih so lahko višine do 5,0 m. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Vsaka
samostojna parcela na kateri je objekt, mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v
skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest.
Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto
objektov je v 38. členu tega odloka. |
(3) Gradbene parcele naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu
parcelacije in morfologiji prostora. |
e)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enotah kulturne dediščine na EUP ČR 4 so dovoljeni posegi, ki prispevajo
k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino
varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Prepovedane so ureditve
in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
in materialno substanco kulturne dediščine. Za vsak poseg v enoto
kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP se pridobijo
kulturno varstveni pogoji in kulturno varstveno soglasje. V vplivnem
območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta,
pričevalnost in dominantnost dediščine. |
(2) Na
EUP, kjer so izvedene hidromelioracije se infrastrukturne objekte, ki
potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se ne
poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(3) Poleg
navedenih pogojev za EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
27. člen |
(območja
centralnih dejavnosti v ostalih naseljih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na EUP
z oznakami BI 7 in BI 11 na območjih centralnih dejavnosti, z oznako CD
in CU, ki so namenjena za družbene dejavnosti, so dopustni posegi iz 24.
člena za: |
• stavbe
splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo in
šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.), |
• poslovne
in upravne stavbe s stanovanji (stanovanja le na območju CU), |
• stavbe
za storitvene in trgovske dejavnosti, gostinske, obrtne in tudi druge
obstoječe proizvodne dejavnosti s skladišči, na EUP BI 7 lahko v
kombinaciji s stanovanji, |
• druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
• stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, namenjene
dejavnosti na območju ali javni rabi, |
• gradbeni
inženirski objekti (prometno infrastrukturo, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti
(razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter elektroenergetski
objekti (kotlovnice, sončne elektrarne kot energetski objekti s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
• objekti
iz Priloge 1. |
(2) Na
območjih zelenih površin na EUP BI 7 in BI 11, z oznako podrobnejše
namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji, je dopustna gradnja,
odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje, ograje ob igrišču,
prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, drugih
gradbenih inženirskih objektov (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov) ter montažnih (uta, nadstrešek) in začasnih objektov (šotor,
oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna
tribuna) ter objektov iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od
sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna
nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter
pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih
odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in
gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. |
(2) Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina
objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, višina
šolskega objekta je lahko 4 etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko
podkleteni, razen na poplavnih območjih, pri določanju kote kleti in
kote pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne
nevarnosti. |
(3) Strehe
na vseh objektih so lahko dvokapne, enokapne v poljubnem naklonu ali
ravne s poljubno kritino. Dvokapne strehe so lahko tudi zamaknjene. |
(4) Fasade
so svetlih barv, lahko se delno obdelajo v lesu. Gradbeni inženirski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora
biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v
notranjosti parcele je lahko višja (do 1,60 m), v okolici vzgojno
izobraževalnih ustanov pa do 2,0 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitne
mreže oziroma varovalna ograja ob športnih površinah in objektih so
lahko višine do 5,0 m. |
(6) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Pri
nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor izrabe parcele (razmerje med
bruto etažno površino vseh objektov na parceli in celotno površino
parcele), ki znaša 1,6. |
(2) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest.
Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto
objektov je v 38. členu tega odloka. |
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
e)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na EUP
BI 11 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Za vse
EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
f)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
28. člen |
(obrtna
cona v Črenšovcih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na EUP
z oznako ČR 5 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena
gospodarskim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe IG,
dopustni posegi iz 24. člena za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske,
gostinske stavbe (bifeji) znotraj poslovnega objekta, poslovne in
proizvodne dejavnosti iz skupine industrijskih stavb s pomožnimi
objekti, gradbeni inženirski objekti ter objekti iz Priloge 1 in
začasnih objektov. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC,
na območjih javnih cest, na območjih varovalnih pasov so dopustni
naslednji posegi oziroma gradnja, odstranitev, vzdrževalna dela in
rekonstrukcije: |
– prometne
infrastrukture, |
– avtobusnih postajališč, |
– kolesarskih in peš površin, |
– podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, |
– objekti
iz Priloge 1. |
Na območju
varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
b)
Pogoji glede lege in velikosti objektov |
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od
sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od
javne občinske ceste ali poti pa 4,0 m. Pri obstoječih objektih je možna
nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov ter
pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, v obstoječih
odmikih. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmiki med objekti na sosednjih parcelah s
stanovanjskimi objekti morajo biti najmanj tolikšni, kolikor znaša
največja višina katerega od sosednjih objektov. |
(2) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike ter glede na namembnost objekta,
vendar ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče stavbne parcele.
Višina objektov ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž nad
terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in
pritličja se upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti.
Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo in obnavljajo v obstoječih
gabaritih. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so
poljubne. Fasade so v svetlih, nevtralnih, pastelnih barvah. Gradbeni
inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu naselja se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na
parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim
terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer
se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. |
(3) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine do 2,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost
in ni oviran promet po javni cesti. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
č)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Parcela z objektom mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. |
(2) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest.
Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto
objektov je v 38. členu tega odloka. |
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo
ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z
zadrževanjem. |
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 5.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
e)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Pri
gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela ocena požarne ogroženosti ter predvidijo ukrepi za
preprečitev požara. |
(2) Na
območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte,
ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se
ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
f)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vsak samostojen objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri
vhodih v javne objekte, prometne površine in pri dovozih do objektov s
poslovnimi funkcijami se omogoči dostop invalidnim osebam, zagotovi se
tudi parkiranje. |
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
29. člen |
(obrtna
delavnica) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na EUP
z oznako BI 22 na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše
namenske rabe IG, so dopustni posegi iz 24. člena za: obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti (iz
skupine industrijskih stavb) s skladišči in pomožnimi objekti,
stanovanjski objekt za lastnika ali upravljavca podjetja, gradbeno
inženirski objekti ter objekti iz Priloge 1 in začasni objekti. |
(2) Na
območju zemljišč z oznako ZD, ki so druge zelene površine je možna
gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje gradbeno inženirskih
objektov in objektov iz Priloge 1, postavitev ograje ter zasaditev
drevja in grmičevja. |
b)
Pogoji glede lege in velikosti objektov |
(1) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od
sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed.
Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in
vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi
objekt, v obstoječih odmikih. Odmiki med objekti na sosednjih parcelah s
stanovanjskimi objekti morajo biti najmanj tolikšni, kolikor znaša
največja višina katerega od sosednjih objektov. |
(2) Velikost objektov se določi glede na velikost parcele in glede na
namembnost objekta, vendar ne sme presegati polovične velikosti
pripadajoče stavbne parcele. Višina objektov ne sme presegati višine
dveh stanovanjski etaž nad terenom. |
c)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so
poljubne. Fasade so v svetlih, nevtralnih, pastelnih barvah. Gradbeni
inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objektov. Del parcele na
zunanjem robu stavbnega zemljišča se ozeleni. Možno je delno nasutje
terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad
osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode,
s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. |
(3) Parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje v okolici
stanovanjskega objekta ne sme presegati višine 1,30 m, v ozadju oziroma
okoli gospodarskega objekta je ograja lahko visoka do 2,0 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
Ograja na vzhodni strani območja se obvezno ozeleni. V zeleni pas ob
ograji se sadi avtohtono listnato drevje in grmičevje. |
č)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Parcela z objektom mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. |
(2) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest.
Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto
objektov je v 38. členu tega odloka. |
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo
ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z
zadrževanjem. |
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 5.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
e)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na EUP
BI 22 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(2) Na
območjih, kjer so izvedene hidromelioracije se infrastrukturne objekte,
ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se
ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
f)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
30. člen |
(čistilne
naprave in območja okoljske infrastrukture) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Na
območjih stavbnih zemljišč na EUP TR 3 in BI 12, z oznako podrobnejše
namenske rabe O, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za
izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda in
odlaganja odpadkov, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in
vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vključno z vsemi tehničnimi
objekti in napravami, s katerimi se poveča kapaciteta naprave ter
gradnja gradbenih inženirskih objektov ter objekti iz Priloge 1. Na
območju BI 12 so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in
vzdrževanje objektov in naprav za ureditev zbirnega centra. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Objekte v
območju čistilne naprave se oblikovno prilagodi namenu. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev nepozidanih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi kockami, zbirni center za ločeno zbrane frakcije pa v asfaltu
ali drugi primerni izvedbi. Pri zasaditvi se uporabijo listavci. |
(2) Ograjo
ob infrastrukturnih objektih se postavi znotraj parcele ali na meji, če
se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 2,5 m, ograja se
lahko ozeleni. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje ter ureditev dostopa se izvede pod pogoji, ki
jih določi posamezen upravljavec. |
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 5.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na EUP
BI 12 in TR 3 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Na
območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte,
ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se
ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
31. člen |
(območja
pokopališč) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na EUP
ČR 10, ŽI 4, TR 5, BI 7/1, BI 8 in BI 17 na območjih pokopališč, ki so
namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, z oznako podrobnejše
namenske rabe ZK, je poleg pokopa, možna postavitev spomenikov,
spominskih obeležij, urbane opreme in naprav z zasaditvijo, gradbenih
inženirskih objektov namenjenih dejavnosti na območju ter objektov iz
Priloge 1. Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev mrliške vežice s
pomožnimi objekti oziroma verskih objektov in objektov namenjenih
dejavnosti na območju pokopališč, gradbeno inženirskih objektov
(prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni
dejavnosti na območju, kotlovnice, sončne elektrarn s pripadajočo opremo
in inštalacijami), urbane opreme in naprav z zasaditvijo ter objektov iz
Priloge 1. |
(2) Na
stavbnem zemljišču na EUP TR 5, BI 7/1, ŽI 4 in ČR 10, ki je namenjeno
za prometno infrastrukturo, s podrobnejšo namensko rabo PO, je možna
gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev parkirišča za osebne
avtomobile, dostopne poti, javne razsvetljave, infrastrukturnih
objektov, postavitev urbane opreme oziroma objektov iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je
opečna, razen na zvonikih, kjer je kritina lahko pločevinasta. Objekti
so pritlični. Zvoniki, sakralni, spominski objekti/spomeniki in gradbeni
inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Fasade objektov so
svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu. |
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali
območja. |
(3) Najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od
sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed.
Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in
vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi
objekt, v obstoječih odmikih. |
(4) Ograjo
okoli pokopališč se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede
znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča
s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne
vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan ipd.). |
(2) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest.
Predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto
objektov je v 38. členu tega odloka. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP
ČR 10 se pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno
soglasje. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost cerkvene stavbe. V vplivnem območju so prepovedane ureditve
in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen
in materialno substanco kulturnega spomenika. |
(2) Na EUP
BI 17 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(3) V
primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP TR 5 je potrebno objekte
zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote 100-letnih voda.
Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in prečnih profilih
(številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki prereza v karti
poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih voda napisane
tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah poplavne nevarnosti
in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte poplavne nevarnosti in
karte razredov poplavne nevarnosti se razvidne iz Hidrološko-hidravlične
študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna
podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta. |
(4) Na
območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte,
ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se
ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(5) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
32. člen |
(opuščene
gramoznice – rekreacijska območja) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih opuščenih gramoznic na EUP ČR 9 in TR 4, z oznako podrobnejše
namenske rabe ZS, K2, PC in VC, ki so namenjena površinam za rekreacijo,
je na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna
gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje gradbenih
inženirskih objektov (prometna infrastruktura, nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek,
priključek na kanalizacijo), postavitev montažnih objektov (uta,
nadstrešnica), začasnih montažnih objektov (odprt sezonski gostinski
vrt, šotor, oder z nadstreškom) ter objektov iz Priloge 1. |
(2) Na EUP
ČR 9 in TR 4 so na območjih vodnih površin, z oznako podrobnejše
namenske rabe VC, dopustni posegi, ki veljajo za območje vodnih površin
v 25. členu tega odloka in naprave lesenih pomolov. |
(3) Na EUP
TR 4, so na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske
rabe K2, dopustni posegi, ki veljajo za območje kmetijskih površin v 36.
členu tega odloka. |
(4) Na EUP
TR 4, so na območjih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske
rabe PC dopustni posegi, ki veljajo za območje prometnih površin v 25.
členu tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Oblika
montažnih objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno
kritino. Objekti morajo biti pritlični in so lahko tudi v montažni ali
tipski izvedbi. Odmik objektov od vodne površine znaša 5,0 m. Velikost,
oblika in obdelava objektov se podredi namenu. Gradbeni inženirski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
c)
Ureditev parcele |
Ob vodni
površini se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče, v velikosti do
100 m2. Ostali del območja izven vodne površine se zatravi,
lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Postavitev ograje ni dopustna
razen, če to zahteva nosilec urejanja prostora. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
območjih, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte,
ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste ali ureditve tako, da se
ne poškoduje drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(2) Za vse
EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 6. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na
pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
32.a člen |
(turistična območja) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Na območju
stavbnih zemljišč na EUP TR 6, ki so namenjena izvajanju turistični
dejavnosti in mlinarstvu s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako
podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 24. člena tega
odloka, za: |
• nestanovanjske stavbe: |
– mlin, |
– muzej, |
– trgovske
stavbe, v sklopu dejavnosti na območju, |
– drugi
nestanovanjski objekti namenjeni dejavnosti na območju, |
• gradbeni
inženirski objekti: |
– gradnja
infrastrukturnih objektov (prometne infrastrukture, nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek,
priključek na kanalizacijo, kotlovnice, sončne elektrarne, kot
energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju, |
• objekti
iz Priloge 1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Pri
gradnji mlina se mora posnemati tradicionalno obliko in materiale.
Oblika objekta (mlina) mora posnemati tradicionalno gradnjo mlina,
ostali objekti se oblikovno podredijo osnovnemu objektu in ne smejo biti
večjih gabaritov od osnovnega objekta. Objekt morajo biti pritlični.
Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Odmik
objektov od vodne površine znaša najmanj 5,0 m. Če je na območju
pridobljena vodna pravica v skladu z zakonodajo, je odmik lahko manjši
ali ga ni. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu.
Urbana oprema naj bo enotne podobe in izdelana iz avtohtonih materialov. |
c)
Ureditev parcele |
Pri
ureditvi parcele se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija.
Invazivne vrste se krči. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina.
Parkirišče se izvede v naravnih materialih. Zagotovi se predpisano
število parkirnih mest. |
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
območju EUP TR 6 morajo biti posegi v vodna in priobalna zemljišča
omejeni na najmanjšo potrebno mero tako, da bodo struga, brežine in
vodni ekosistemi čim manj prizadeti. V primeru utrjevanja brežin se naj
te urejajo sonaravno z uporabo lesa in kamenja oziroma v skladu in pod
pogoji pristojne službe za varstvo voda. Na priobalnih zemljiščih morajo
biti ureditve izvedene v pretežno leseni izvedbi. |
(2) Na EUP
TR 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(3) Del
območja EUP TR 6 se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti (Pp)
zato se posega prostor v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list
RS, št. 89/08) ter pridobi vodno soglasje. |
(4) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
33. člen |
(kmetijski
objekt v Gornji Bistrici) |
a)
Pogoji glede namembnosti območja |
(1) Na EUP
BI 2 so na območju stavbnega zemljišča, z oznako podrobnejše namenske A,
ki je namenjena površinam za kmetijske objekte izven naselja (razpršena
poselitev), dopustni posegi iz 24. člena za: gradnjo kmetijskih objektov
za rejo živali, rastlinsko pridelavo in predelavo ter spravilo in
skladiščenje pridelkov, gradnjo stanovanjske hiše s pomožnimi objekti,
gradnjo gradbeno inženirskih objektov (prometna infrastruktura,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, kotlovnice,
sončne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajočo opremo in
inštalacijami), drugi gradbeno inženirski objekti ter objekti v Prilogi
1. |
(2) Gradnja stanovanjske hiše ni možna pred gradnjo kmetijskih objektov.
Gradi se jo sočasno s kmetijskimi objekti ali ko so kmetijski objekti že
zgrajeni. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Oblika
stanovanjskega objekta je podolžna, lahko lomljena. Streha dvokapna z
naklonom od 35 do 450, na kmetijskih objektih lahko manjši
naklon od predpisanega ter z opečno barvo kritine. Kmetijski objekti so
lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Silosi so lahko višine do 10
m. Stanovanjski objekt je lahko etaže max. P+M s kolenčnim zidom 1,2 m. |
(2) Velikost, oblika in obdelava kmetijskih objektov se podredi namenu.
Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti in pritličja se
upošteva višina talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. |
(3) Odmik
objektov od parcelne meje je 1,0 m ali manj če s tem soglaša sosed. Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in
vzdrževanje objektov ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi
objekt, v obstoječih odmikih. |
c)
Ureditev parcele |
Ob objektu
se lahko uredi utrjeno gramozirano ali obdelano dvorišče. Ostali del
območja se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Ograja se
postavi ob parcelno mejo z odmikom, ki omogoča obdelavo sosednjih
kmetijskih zemljišč. Višina ograje ne sme presegati 1,60 m. |
č)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Vse
priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Z
utrjenih površin ob objektih se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih
vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske
odvodnike. Priključevanje objektov na infrastrukturno omrežje se izvede
pod pogoji, ki jih določi upravljavec. |
(2) Za vse
EUP iz tega člena veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na EUP
BI 2 se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih
območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri
posegih na EUP BI 2, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo
režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim pomenom. |
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP še skupni pogoji iz 6. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za EUP iz
tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
34. člen |
(parkirišče za tovornjake) |
a)
Pogoji glede namembnosti območja |
Na EUP BI
6 na območju stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PO,
so dopustni posegi iz 24. člena za: ureditev utrjenega parkirnega
prostora za tovorna vozila, stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij, gradbeno inženirskih objektov (prometna
infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi), postavitev ograje ter objekti iz Priloge 1. |
b)
Ureditev parcele |
(1) Parkirišče mora biti utrjeno v nepropustni izvedbi. Ostali del
parcele se zatravi in zasadi z drevjem in grmičevjem. Gradbeni
inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(2) Parkirišče se lahko ogradi. Ograja mora biti postavljena znotraj
parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne
sme presegati 2,0 m. Ograja ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah mora biti postavljena tako, da omogoča preglednost
in ne ovira prometa po javni cesti. |
c)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro se upoštevajo skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Parkirišče se izvede v nepropustni izvedbi, meteorne vode s
parkirišča odtekajo v tla ali površinski odvodnik le preko lovilca olj. |
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za EUP iz
tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih
podrobnih prostorskih |
načrtov |
|
35. člen |
(posegi na
območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov) |
• Pogoji
glede namembnosti območja |
(1) Na EUP
ČR 7, ČR 12, ČR 15, ŽI 2, BI 13, BI 18 in BI 18/1 je predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN), zato je
na območjih stavbnih zemljišč do izdelave le-teh dopustna le postavitev
začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus),
ureditev cest ter komunalne infrastrukture. Na območjih predvidenih
OPPN-jev je možna rekonstrukcija, vzdrževanje ter odstranitev obstoječih
objektov in naprav. |
(2) Občina
lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih podrobneje
načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je
bil sprejet občinski prostorski načrt. |
(3) Pri
izdelavi OPPN se po posameznih EUP upošteva naslednje pogoje glede
namembnosti in oblikovanja območja: |
– na EUP
ČR 7 so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe SSm namenjena
bivanju in spremljajočimi dejavnostmi ter gradnji gradbeno inženirskih
objektov, pomožnih objektov in urbane opreme. Pri oblikovanju objektov
se upošteva podolžna oblika objektov in višina, ki ne sme presegati dveh
stanovanjskih etaž nad terenom, objekte se locira v cestno linijo.
Območje prometne infrastrukture na EUP ČR 7, z oznako PC, je namenjeno
ureditvi dostopne poti do bivalnega območja, kateremu se smiselno
priključijo nove povezave. Na EUP ČR 7, kjer so izvedene
hidromelioracije, se ureditve umešča tako, da se v največji možni meri
ohranja drenažne sisteme in ostale hidromelioracijske ureditve oziroma
se jih primerno nadomesti in funkcionalno poveže v kolikor sistem še
služi svoji funkciji; |
– na EUP
ČR 15 in ŽI 2, ki sta gospodarski coni, z oznako podrobnejše namenske
rabe IG in namenjene za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske,
gostinske v sklopu dejavnosti in poslovne dejavnosti, so dopustne obrtne
in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeno inženirski objekti, ograje,
pomožni objekti in urbana oprema. Pri razmestitvi objektov se upošteva
faktor zazidanosti 0,8, pri oblikovanju objektov pa višina, ki ne sme
presegati treh stanovanjskih etaž nad terenom. EUP ŽI 2 – območje
zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je namenjeno
gosti drevesni in grmovni avtohtoni vegetaciji, kjer je možna tudi
postavitev gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni dejavnosti na
območju in ne ovirajo nameravane zaščitne zasaditve. Na EUP ČR 15 je
višina objektov max. 3 poslovne etaže oziroma 10,8 m. Izvede se lahko
skupni OPPN s prostorsko enoto PE 1 iz Prostorskega reda Občine Odranci.
Do območja prostorske enote v PE 1 (Občina Odranci), kjer so obstoječi
gospodarski objekti in do razširjene cone na EUP ČR 15 (Občina
Črenšovci) je izvedena vsa prometna infrastruktura, kot so dostopi,
priključki, kolesarska pot, hodnik za ceste ter parkirišča v PE 1.
Parkirišča ter dostopi na EUP ČR 15 se funkcionalno povežejo z
obstoječimi ureditvami ter povečajo v skladu s potrebami in predpisi.
Izvedeno je tudi avtobusno postajališče v naselju Odranci, ki se nahaja
200 m severno od cone. Med gospodarsko cono in avtobusnim postajališčem
je speljan hodnik za pešce; |
– na EUP
BI 13, BI 18 in BI 18/1, ki so namenjene za turizem in rekreacijo, z
oznako podrobnejše namenske rabe BT, je dopustna gradnja turističnih
objektov za gostinsko ponudbo in nastanitev ter pripadajočih
rekreacijskih površin in gospodarske infrastrukture. Območje ZS na EUP
BI 18 je namenjeno zelenim površinam namenjenim za oddih, rekreacijo in
šport, kjer je tudi možna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki so
namenjeni dejavnosti na EUP, pritličnim montažnim objektom, urbani ter
športni opremi. Na območju vodne površine na EUP BI 18/1 z oznako VC so
dovoljene naprave in ureditve za potrebe dejavnosti na območju ter
objekti in naprave, ki jih dovoljujejo predpisi o vodah. Pri oblikovanju
objektov se upošteva vse značilnosti pomurske arhitekture (podolgovati
tlorisi, enakostranične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj in
opečno ali slamnato kritino, višina objekta največ do 1,5 stanovanjske
etaže oziroma P+M nad terenom). Objekti so lahko v leseni izvedbi; |
– na EUP
ČR 12, ki je območje geotermalne vrtine, z oznako podrobnejše namenske
rabe LP, je dopustna naprava objektov za odvzem in distribuiranje
geotermalne vode ter gradnja pomožnih objektov (pritlični objekt,
nadstrešek, utrjeno dvorišče, infrastrukturni objekti za potrebe črpanja
geotermalne vode). V območju 40 m varovalnega pasu od osi DV 2x400 kV
Cirkovce–Pince, ki sega na območje EUP ČR 12, so posegi možni v skladu z
veljavnimi predpisi s področja energetike. |
(4) Možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, pomožnih
objektov, gradbenih inženirskih objektov, pogoji oblikovanja, njihova
lega in ostali pogoji se podrobno določijo znotraj posameznega OPPN-ja. |
b)
Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) V vseh
EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, se velikost objektov in
ostalih ureditev prilagodi namenu območja. V enoti urejanja ČR 7 se
objekte locira dvostransko ob podaljšku Zadružne ulice. Parcelacija mora
biti pravokotna na ulico. Pogoji glede oblikovanja objektov v tej enoti
urejanja morajo upoštevati varovane vrednote stavbne dediščine (Domačija
Škoberne (EŠD 13339)). Novi objekti v neposredni bližini naj ne
presegajo varovane domačije v tlorisnih in višinskih gabaritih. |
(2) Na EUP
ČR 15 se na robu območja, ki meji na stanovanjske površine v OPPN
opredeli zeleni pas oziroma zelenica, ki se izdatno zasadi z avtohtono
vegetacijo (15–20 m) ali postavi protihrupno ograjo. |
(3) Za vse
proizvodne cone se mora v projektni dokumentaciji izdelati načrt
krajinske arhitekture. |
(4) Gradbene parcele na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo naj bodo
prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
Pri oblikovanju vseh objektov ne glede na zahtevnost se upošteva
značilnosti pomurske arhitekture. |
c)
Ostali pogoji |
(1) Na EUP
BI 18 se rešitve za načrtovane ureditve lahko pridobi z javnim
natečajem. |
(2) Na EUP
BI 13 in ČR 12, se pri načrtovanju podrobnejših ureditev upošteva, da je
območje v širšem poplavnem območju in da so EUP BI 13, BI 18, BI 18/1,
ČR 12 in ŽI 2 znotraj območij varstva narave in da je znotraj EUP BI 13
varovalni gozd. Območje EUP BI 13 prečka tudi predviden državni
prostorski načrt za plinovod. Pri načrtovanju komasacij na EUP BI 18/1
se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki so navedeni v 40. členu tega odloka. |
(3) Na
EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki
potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje
drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijskih ureditev. |
(4) V
primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 15 je potrebno objekte
zgraditi na koti, ki je 0,5 m višja od izračunane kote 100-letnih voda.
Za posamezna območja se kote razberejo v vzdolžnih in prečnih profilih
(številka prečnega prereza je razvidna ob oznaki prereza v karti
poplavne nevarnosti), informativno pa so kote 100-letnih voda napisane
tudi ob nekaterih oznakah prečnih profilov v kartah poplavne nevarnosti
in kartah razredov poplavne nevarnosti. Karte poplavne nevarnosti in
karte razredov poplavne nevarnosti se razvidne iz Hidrološko-hidravlične
študije za potok Črnec na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna
podlaga sestavni del prilog tega prostorskega načrta. |
(5) Pred
pripravo OPPN na območju ČR 15 je treba izvesti arheološke raziskave s
katerimi se podrobneje določi vsebina in sestava najdišča (vrednotenje
arheološkega potenciala najdišča). Podrobnejši obseg potrebnih
predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba.
Rezultati teh raziskav morajo biti upoštevani v predlogu OPPN-ja. Šele
na podlagi rezultatov bo namreč mogoče določiti arheološko pozitivna
območja, ki se ali izločijo iz območja pozidave ali se v nadaljevanju,
pred gradbeno-zemeljskimi deli, tam izvedejo nadaljnje morebitne
potrebne arheološke raziskave vključno z izkopavanji in poizkopavalno
obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča. V primeru najdb izjemnega
pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija
ostalin na mestu odkritja – in situ. Na območju ČR 15 je pri načrtovanju
na območju kulturne dediščine Črenšovci – Arheološko območje Kamenščica
(EŠD 29941) potrebno pridobiti kulturno varstvene smernice in mnenje
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer bodo določeni
natančni ukrepi varovanja kulturne dediščine. V registrirano arheološko
najdišče ni dovoljeno posegati na način, ki utegnejo poškodovati
arheološke ostaline. |
|
35.a člen |
(območja
sprejetih državnih in občinskih prostorskih načrtov) |
(1) V
območjih EUP ČR 16-DPA in ČR 17-DPA, kjer velja državni prostorski
načrt, se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz Uredbe o državnem
prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince
(Uradni list RS, št. 55/12). |
(2) Na
območju EUP ČR 8, BI 5, ČR 6 in ŽI 3, kjer veljajo OPPN-ji, se upošteva
prostorske izvedbene pogoje: |
– za ČR 8
iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR
8 v Črenšovcih (Uradni list RS, št. 33/11, 8/12), |
– za BI 5
iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja BI
5 v Gornji Bistrici (Uradni list RS, št. 33/11), |
– za ČR 6
iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR
6 v Črenšovcih (Uradni list RS, št. 61/14) in |
– za ŽI 3
iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŽI
3 v Žižkih Črenšovci (Uradni list RS, št. 82/12). |
(3) Ne
glede na to, da je za EUP ČR 8 sprejet OPPN, se na tem območju pred
vsakršnim posegom v območje kulturne dediščine Črenšovci – Arheološko
območje Kamenščica (EŠD 29941) mora pridobiti kulturno varstvene pogoje
in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer bodo
določeni natančni ukrepi varovanja kulturne dediščine. |
(4) V
primeru izvajanja komasacij ter nezahtevnih agromelioracij na EUP ČR
17-DPA se upošteva podrobne pogoje, ki so navedeni v 40. členu tega
odloka in se upoštevajo pri pripravi komasacijskega načrta. |
|
4. Prostorski izvedbeni pogoji na območju krajine |
|
36. člen |
(območja
urejanja na območju krajine) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP BI
19, BI 20, ČR 11, ČR 13, ČR 14, ČR 18, ČR 19, ČR 20, ČR 21, ČR 22, ČR
23, ČR 24, ČR 25, Ko ČR 1, Ko ČR 2, Ko ČR 3, Ko ŽI 1, Ko ŽI 2, Ko DBI 1,
Ko SBI 1 in Ko TR 1 so območja krajine, namenjena pretežno kmetijski in
gozdni dejavnosti, razpršeni poselitvi ter infrastrukturnim objektom, ki
se delijo na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše
namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše
namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske
rabe G, na vodna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na
območja stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše
namenske rabe A, na območja okoljske infrastrukture, z oznako
podrobnejše namenske rabe O, na ostala območja, z oznako podrobnejše
namenske rabe OO, na območja energetske infrastrukture, z oznako
podrobnejše namenske rabe E, na območja komunikacijske infrastrukture, z
oznako podrobnejše namenske rabe T, na območja zelenih površin, z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, na območja prometne infrastrukture, z
oznako podrobnejše namenske rabe PC in na območja vodne infrastrukture,
z oznako podrobnejše namenske rabe VI. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki
so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe oziroma
brez spremembe namenske rabe dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
• na K1 in
K2: |
– pomožni
kmetijski objekti: rastlinjaki (iz uredbe, ki razvršča objekte glede na
zahtevnost), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi,
ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči (le v
kmetijske namene), |
– agrarne
operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč na vseh kmetijskih zemljiščih izven območja varstva narave, |
– na
območju varstva narave le nezahtevne agromelioracije opredeljene v 40.
členu tega odloka, |
– komasacije z nezahtevnimi agromelioracijami na območjih varstva narave
le v enotah urejanja iz 40. člena in pod pogoji iz 40. člena tega
odloka, |
– gradbeno
inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena
uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski
vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, vsi z s
pripadajočimi objekti, |
– posegi
za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
– rekonstrukcije lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, |
– premični
čebelnjak, pomožna kmetijska – gozdarske oprema (npr. brajda, klopotec,
kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo
proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža,
lovska preža, |
• ostali
posegi na K1 in K2: |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, |
– rekonstrukcija, vzdrževanje, porušitev, spomenikov, panojev in
obvestilne neprometne signalizacije, |
– rekonstrukcije, vzdrževanje ter odstranitev: lokalnih cest, občinskih
prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti. Pri tem se upošteva vse
prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s
podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne
namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč.
Razvidne so: iz grafičnih prikazov stanja prostora ali v kartografskih
prilogah izvedbenega dela prikaza EUP in podrobnejše namenske rabe ali v
kartografskih prilogah izvedbenega dela prikaza EUP z GJI (obstoječa ali
predvidena) ali evidentne iz katastrskih načrtov ali iz drugih
geodetskih podlag ali pa so zavedene v kategorizaciji občinskih cest
oziroma so površine, ki so po dejanski rabi prometne površine. |
• Objekti
iz Priloge 1 in začasni objekti kot so kiosk oziroma tipski zabojnik,
pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni
privez čolnov, odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno
zemljišče kot del gostinskega obrata, oder z nadstreškom, sestavljen iz
montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
začasna tribuna za gledalce na prostem, objekti, namenjeni začasnemu
skladiščenju nenevarnih snovi. Začasni objekti se lahko postavijo največ
za polletno obdobje. Pomožne kmetijsko-gozdarske in začasne objekte se
po opustitvi objekta/dejavnosti zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. |
• Komasacije se lahko izvedejo tudi na območju drugih EUP in namenskih
rabah (kot so: gozdnih, vodnih in prometnih površinah, nezazidanih
stavbnih zemljiščih, druga zemljišča in naprave), ki mejijo ali se
nahajajo znotraj območij komasacij, če drugi predpis ne določa drugače. |
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo prostorskega načrta oziroma na način kot dopušča zakonodaja. |
(4) Dopustne gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne
objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se v zemeljski
izvedbi izvede ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč, da poteka infrastruktura prednostno v skupnih koridorjih in v
čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin
in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. |
(5) Na
gozdnih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so
namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni: |
• gradbeno
inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi), |
• objekti
iz Priloge 1, |
• posegi
(rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, ureditve za
vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za
izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje
ter športne in rekreacijske površine). |
(6) Posegi
so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da
poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se
zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev
skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dovoljujejo področni
predpisi. |
(7) V
gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom, se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(8) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe
VC in na območjih obstoječih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge
namenske rabe, in na območjih obstoječe vodne infrastrukture, so poleg
osnovne rabe dopustni še vsi posegi (gradnja, rekonstrukcija,
vzdrževanje in odstranitev), ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na
ohranjanje voda. Dopustni so še: |
• objekti
gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo
voda, |
• objekti,
namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
• objekti,
namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in
premoženja ter izvajanju nalog policije, |
• objekti
iz Priloge 1. |
(9) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi (gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev), ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(10) Na
EUP BI 19, BI 20, ČR 18, ČR 20, ČR 24 in Ko DBI 1 je na območjih
stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske
rabe A, dopustna izvedba posegov iz 24. člena tega odloka za naslednje
vrste objektov: |
• stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, |
• kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov, obrtne in skladiščne
objekte, garažne stavbe za namene dejavnosti na območju, |
• gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske
dejavnosti, |
• druge
nestanovanjske stavbe, |
• gradbeno
inženirske objekte (prometno infrastrukturo, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeno inženirski objekti)
ter energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarnes pripadajočo
opremo in inštalacijami), |
• objekte
iz Priloge 1. |
(11) Na
območjih prometne infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe PC,
in na območjih javnih cest so dopustni posegi oziroma gradnja,
vzdrževalna dela, ostranitve in rekonstrukcije: |
– prometne
infrastrukture, |
– avtobusnih postajališč, |
– kolesarskih in peš površin, |
– podzemni
in nadzemni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– objekti
iz Priloge 1. |
Na območju
varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma , če s
posegom soglaša upravljavec tega objekta. Na območju varovalnih pasov so
v skladu s predpisi, na državnih in regionalnih cestah dopustna
vzdrževalna dela v javno korist, na območju lokalnih cest pa
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve. Objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. |
(12) Na
EUP ČR 11, ČR 13 in ČR 24 so na območjih vodnih črpališč, z oznako
podrobnejše namenske rabe O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih
varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe, dopustni le posegi,
ki so določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo ter objekti
iz Priloge 1. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki
so v območju vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij. Objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. |
(13) Na
EUP Ko ŽI 1 je na območju zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe
OO, dopustna ureditev utrjene površine za začasno deponijo za gnoj,
gnojila in kmetijske pridelke, v maksimalni velikosti 20 arov. Na
območju ni dopustno postavljati nobenih objektov. |
(14) Na
EUP BI 20 in ČR 19, na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske
rabe VI, ki je območje vodne infrastrukture (visokovodni nasip ob reki
Muri) niso dopustni nobeni posegi, razen vzdrževalnih del oziroma
posegi, ki jih dopuščajo predpisi o vodah ter objekti iz Priloge 1. |
(15) Na
EUP ČR 13 in Ko ŽI 1, na območjih zemljišč z oznako podrobnejše namenske
rabe ZD, ki so opuščene gramoznice in namenjene površinam za rekreacijo
(ribniki), niso dopustni nobeni posegi, razen začasni montažni objekti
za namene ribolova (klopi, koši za smeti, gramozne utrditve za ribiče,
parkiranje, dostop, plavajoči pomoli, lesena nadstrešnica ali uta). Na
območjih priobalnih zemljišč veljajo še splošni pogoji za vodne površine
iz 8. in 9. točke tega člena. |
(16) Na
območju EUP ČR 19, ki je območje komunikacijske infrastrukture, na
območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe T, so dopustni
objekti in naprave komunikacijske infrastrukture, ograje ter drugi
gradbeno inženirski objekti, ki služijo dejavnosti ter objekti iz
Priloge 1. Objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(17) Na
območju EUP Ko SBI 1, ki je območje energetske infrastrukture, z oznako
podrobnejše namenske rabe E, so dopustni objekti in naprave energetske
infrastrukture, ograje ter drugi gradbeno inženirski objekti, ki služijo
dejavnosti na območju ter objekti iz Priloge 1. Objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. |
(18) Na
območju razpršene gradnje se legalno zgrajeni objekti lahko
rekonstruirajo in vzdržujejo, pod pogoji, ki so predpisani v b) točki
tega člena. V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan v
kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3.
Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora, zanj veljajo enake določbe kot za prikazane
objekte. |
(19) Za
dopustne objekte, ki se lahko gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih
oziroma zemljiščih v odprti krajini, kot funkcionalna navezava na
obstoječe stavbno zemljišče ali gre za ureditev kmetijske dejavnosti v
odprti krajini, veljajo PIP tega člena (razen iz točke a), ki so
predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobnejše namenske rabe A. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov ter parcelacija |
(1) Odmik
stavb od najbolj izpostavljenega dela objekta od sosednje parcelne meje
je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste
ali poti 4,0 m, od potokov drugega reda in vodnih površin 5,0 m, potokov
prvega reda 15 m, izven poselitve 40 m. Odmiki od javnih cest so lahko
manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(2) Pri
velikosti objektov na vseh stavbnih parcelah se upošteva obvezne odmike
ter faktor zazidanosti na območju A, ki je 0,4. Kmetijski objekti so
lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Silosi so lahko višine do 10
m. Kmetijski objekti ne smejo predstavljati dominante v prostoru.
Stanovanjski objekt je lahko etaže max. P+M. Velikost, oblika in
obdelava kmetijskih objektov se podredi namenu. Na EUP so objekti lahko
podkleteni, pri določanju kote kleti in pritličja se upošteva višina
talne vode ter razredi poplavne nevarnosti. Infrastrukturni objekti in
naprave se oblikovno prilagodijo namenu. |
(3) Strehe
na vseh stavbah so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj,
s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino.
Enokapne in ravne strehe so možne le na pomožnih, nezahtevnih in
enostavnih objektih. |
(4) Fasade
so svetlih barv, lahko so delno obdelane v lesu. Nezahtevni in enostavni
objekti so lahko montažni, leseni (brune, kot fasadni element, so
prepovedane). Infrastrukturni objekti in naprave so neiztopajočih barv
in nesvetlečih ali glaziranih materialov. Okolico objektov se uredi
glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti
ozelenjen. |
(5) Ob
izvedbi predvidenih komasacij se naj ohranja tradicionalne smeri
parcelacije v prostoru. |
(6) Dopustni objekti gospodarske javne infrastrukture, ki se lahko brez
spremembe namenske rabe gradijo na K1, K2, se oblikovno prilagodijo
namenu (če ni v 5. poglavju določeno drugače) ter se lahko ogradijo. Pri
umeščanju tovrstnih objektov se upošteva tudi 5. poglavje s skupnimi
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(7) Dopustni objekti gospodarske javne infrastrukture, ki se lahko
gradijo na G, VC, VI se upoštevajo PIP-i (če ni v 5. poglavju določeno
drugače), ki so navedeni za tovrstne objekte v tem členu za območja z
oznako podrobnejše namenske rabe OO, O, T, E in PC ter PIP, ki so
predpisani v 5. poglavju v skupnih prostorsko izvedbenih pogojih glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro. |
c)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Nova
in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja
v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi. |
(2) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. |
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 5. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje na EUP
ČR 11, ČR 13, ČR 19 in ČR 24, tudi pri izvajanju agrarnih operacij, se
pridobi kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. Na
območju ČR 13 je pred vsakršnim posegom v območje kulturne dediščine
Črenšovci – Arheološko območje Kamenščica (EŠD 29941) potrebno pridobiti
kulturno varstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, kjer bodo določeni natančni ukrepi varovanja
kulturne dediščine. V registrirano arheološko najdišče ni dovoljeno
posegati na način, ki utegnejo poškodovati arheološke ostaline.
Registrirano arheološko najdišče s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabniki, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. |
(2) Na EUP
BI 19, BI 20, ČR 11, ČR 13, ČR 14, ČR 18, ČR 19, ČR 20, ČR 21, ČR 22, ČR
23, ČR 24, ČR 25, KO ČR 1, KO ČR 2, KO ČR 3, KO ŽI 1, KO ŽI 2, KO DBI 1,
KO TR 1 in KO SBI 1 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za EUP ČR 11,
ČR 13, ČR 17 – DPA, ČR 18, ČR 19, BI 18/1, BI 20, KO ČR 1, KO ČR 2, KO
ČR 3, KO ŽI 1, KO ŽI 2, KO DBI 1, KO SBI 1 in KO TR 1, so podrobni
pogoji glede izvajanja komasacij ter nezahtevnih agrarnih operacij
navedeni v 40. členu tega odloka, ki se upoštevajo pri predlogu za
uvedbo komasacijskega postopka za pridobitev odločbe o uvedbi
komasacijskega postopka, pri pripravi predpisanih elaboratov ter idejni
zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki so razgrnjeni skladno z
zakonom, ki ureja komasacije. |
(3) Na
poplavnem območju na EUP BI 20, ČR 11, ČR 18, ČR 19, ČR 20, ČR 21, ČR
22, ČR 23, ČR 25, KO ČR 1, KO ČR 3, KO ŽI 1, KO ŽI 2, KO SBI 1 in ČR 14
se izvaja le posege, ki izhajajo iz osnovne namenske rabe. Pri tem se ne
sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih
območij. |
(4) Na
območju varstvenih pasov vodnega črpališča in na območju vodnih zajetij,
ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v
predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz
gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov. |
(5) Na EUP
BI 19, BI 20, ČR 11, ČR 18, ČR 19 in KO ČR 3, kjer so opredeljeni
varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz
predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. |
(6) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da predvideni državni
prostorski načrt za plinovod prečka območje EUP BI 20, ČR 19, ČR 20, KO
ČR 1 in KO SBI 1. |
(7) V
primeru gradnje na poplavnih območjih na EUP ČR 11 (Pp, Pm, Ps) in ČR 13
(Pp, Pm, Ps, Pv) je potrebno objekte graditi v skladu Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08) (v nadaljevanju: Uredba). Na območjih
majhne poplavne (Pm) nevarnosti so dovoljeni posegi (gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev): enostanovanjske hiše,
dvostanovanjske hiše, tri in več stanovanjske hiše ter lokalne ceste in
javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste pod pogoji in vodnem
soglasju. V primerih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi
omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja
zagotoviti, da vpliv načrtovanih posegov v prostor ni bistven ter so
objekti predvideni na območjih strnjeno grajenih stavb enakovrstne
namembnosti v obstoječih naseljih, so po predhodno pridobljenem vodnem
soglasju posegi (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev)
možni tudi na območjih srednje poplavne nevarnosti (Ps). V območju
preostale poplavne nevarnosti (Pp) ni omejitev, razen za nekatere
objekte in dejavnosti, ki so izrecno navedene v Uredbi, Priloga 2 (šole,
vrtci ipd.). V območju velike poplavne nevarnosti gradnja ni možna (Pv).
Na območjih velike poplavne nevarnosti (Pv) je dovoljena gradnja
športnih igrišč, pregrad in jezov ter objektov za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda ter infrastrukturnih objektov, kot so ceste,
železnice, mostovi, razni cevovodi in energetski vodi oziroma objekti iz
Uredbe, v kolikor ugotovitve celovite presoje vplivov na okolje ali
presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je
mogoče s predhodno izvedbo omilitvenih ukrepov v skladu z
okoljevarstvenim dovoljenjem ali vodnim soglasjem zagotoviti, da njihov
vpliv ni bistven. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne
nevarnosti so razvidne iz Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec
na območju Občine Črenšovci, ki je kot strokovna podlaga sestavni del
prilog tega prostorskega načrta. |
(8) Na
EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki
potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje
drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijkih ureditev. |
(9) Pri
načrtovanju posegov na EUP ČR 14, ČR 20, ČR 21, ČR 22 in ČR 23 se
upoštevajo določila predpisov o varovanju vodnih virov. |
(10) Poleg
navedenih pogojev veljajo za EUP iz tega člena še skupni pogoji iz 6.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za vse EUP
iz tega člena veljajo skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
5. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
37. člen |
(opremljanje zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme) |
(1) Gradbene posege v vseh EUP naselij se izvede le na opremljenih
zemljiščih z zgrajeno gospodarsko infrastrukturo oziroma na zemljiščih,
kjer je gradnja infrastrukture načrtovana. Opremljeno zemljišče je
zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za
kanalizacijo, vodovod in elektriko ter telekomunikacijo omrežje. |
(2) Vso
predvideno gospodarsko infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če
to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. |
(3) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. |
(4) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture na poplavnih območjih se
upošteva poplavna varnost ter predvidi celovite ali omilitvene ukrepe za
preprečevanje ogroženosti in varstvo teh objektov in širšega območja. Z
izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture se ne sme zmanjšati
velikost retencijskega območja. |
|
38. člen |
(pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Infrastrukturne koridorje se praviloma združuje v skupne koridorje.
Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne
infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako
infrastrukturni vodi ne smejo ovirati namenske rabe zemljišč pod (ali
nad) katerimi potekajo. Oblika gradbenih inženirskih objektov se
prilagodi namenu. |
(2) Vse
objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi
na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo predpisi o
preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na
vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje.
Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba
vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih
količin vode iz javnega vodnega vira. |
(3) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti
za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez
odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska
zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na
kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij. |
(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna
mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna
vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje zakonodaja. |
(6) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi
podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije
elektroenergetskih objektov od upravljavca. |
(7) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem (vključno z telekomunikacijskimi antenami in
oddajniki) se glede na občutljivost posameznega območja preveri
morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
(8) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo
priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od
upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih
objektih v naselju ter ob novih stavbnih zemljiščih, se uredi javna
razsvetljava. |
(9) V
naseljih se nove in nadomestne električne vode in priključke gradi v
kabelski izvedbi, zračno v primerih, ko ni drugih prostorskih/tehničnih
možnosti, v odprtem prostoru pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. Pri vseh
posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se
upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša: |
– za
nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m; |
– za
nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m; |
– za
nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno
20 kV – 10 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1
m; |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 0,4 kV – 2 m. Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in
2 Energetskega zakona, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih
in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v
območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »-«
prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih
daljnovodov. Dovoljena podrobnejša namenska raba prostora znotraj 80 m
širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih,
izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni, ipd.
dejavnosti, kar je potrebno in se mora upoštevati pri prostorskem
načrtovanju občine. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe,
ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa
se pridobi tudi njihovo soglasje. |
(10) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase ali
druge alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi
odpadkov iz kmetijstva. |
(11) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela
študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
(12) Pri
prostorskem je treba urejanju upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov
je treba načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje. Vsaj 60 do 90 dni
pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju je treba
obvestiti upravljavca telekomunikacijskega omrežja. K posameznim
gradnjam je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca
telekomunikacijskih naprav. Na območju ureditve je treba zagotoviti in
predvideti ustrezno zaščito obstoječe telekomunikacijske infrastrukture
ob vseh posegih v varovalni pas telekomunikacijske infrastrukture.
Zaščito in prestavitev tangiranega tk omrežja je treba obdelati v
projektu. |
Varovalni
pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod
pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične
dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne
pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne
GJI ne določajo drugače, so: |
– pri
vodih namenjenih telekomunikacijskim storitvam je varovalni pas 3 m
merjeno levo in desno od osi posameznega voda, kar ne velja za posamezne
priključke. Odmike je potrebno upoštevati tudi v koridorjih načrtovane
GJI. |
V primeru,
da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav
treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega
komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan
investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je
potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim
pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter
strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor
odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh
posegov in komunalni ureditvi je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega
tk omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma prestavitev
tangiranega tk omrežja. Stroški zakoličbe, stroški prestavitve in
zaščite tk omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih
objektov, naprav in napeljav. |
(13) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP.
Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana
kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. Ob
postavitvi tovrstnih objektov se upošteva predpise, ki urejajo to
področje. |
(14) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov
ali posebnih strokovnih podlag. |
(15) Na
objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, energetskih objektov
in naprav ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na
notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev
obdelana v posebni strokovni podlagi in k tej strokovni podlagi
pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
(16) Za
zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča
pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke
oziroma okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti. |
(17) Obstoječe plinovodne sisteme se dograjuje in krepi tako, da bo
omogočena zadostna razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer
se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova
povečana raba. |
(18) Za
pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se zagotavlja
skladiščne prostore za zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladišča
za zemeljski plin se skladiščni prostor zagotavlja v več sosednjih
državah. |
(19) Za
zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno
načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega
plinovodnega omrežja. |
(20) Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije
v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi
maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano
omrežje, upoštevajoč obstoječe infrastrukturne koridorje. Pri tem se
preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost
urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji. |
(21) V
vseh EUP na območju stavbnih zemljišč v naseljih in na območju razpršene
poselitve, je na strehah objektov možna namestitev energetskih objektov
in naprav (sončni kolektorji, fotovoltaika in drugo) v skladu s
predpisi. |
(22) Pri
pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki
povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in
prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje
o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na
področju učinkovite rabe energije. |
(23) Za
pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja,
ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi
in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
(24) Pri
nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte
za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in
drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske,
okoljske ter družbene sprejemljivosti. |
(25) V
okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji
električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri
obstoječih energetskih objektih ter pri vseh večjih kotlovnicah za
daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje. |
(26) Pri
prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo
poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko
prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in
omejitvami. |
(27) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in
dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj
z distribucijskim omrežje zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno
oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo. |
(28) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji
ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma
stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje
prednost kabelski izvedbi. |
(29) Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede
na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
Stanovanjski objekti |
1,5 PM / stanovanjsko enoto |
Večstanovanjske stavbe |
1,5 PM na stanovanje |
Pisarniški, poslovni in upravni prostori |
1
PM / 30 m2 neto površine |
Trgovine in trgovske hiše z majhnim obiskom |
1
PM / 30 m2 koristne površine |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (kino, šolske dvorane,
predavalnice) |
1
PM / 5–10 sedežev |
Cerkve |
1 PM / 10–20 sedežev ali 1 PM/20 m2 |
Športni objekti brez gledalcev
Športna igrišča in naprave (le za vadbo) |
1
PM / 250 m2 površine |
Športne dvorane brez gledalcev |
1
PM / 50 m2 dvoranske površine |
Tenis igrišča |
4
PM/1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
Kegljišča |
4
PM/1 stezo |
Gostišča s prenočišči |
1
PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže |
Gostinski objekti |
1
PM na 10 sedežev |
Hoteli, penzioni in drugi objekti s prenočišči |
1
PM/2–6 postelj + 75 % parkirnih mest namenjenih restavraciji in
obiskovalcem (če ponudba vključuje obiskovalce) |
Zdravstveni domovi in ambulante |
1
PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine, min. 3
PM |
Osnovne šole |
1
PM / 30 učencev, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje
staršev
1
PM/učilnico od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
Otroški vrtci |
1
PM / 20–30 otrok, min. 2 PM |
Obrtni in industrijski obrati |
1
PM / 50–70 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
|
Delavnice za servis motornih vozil |
6
PM / 1 popravljalno mesto |
Avtopralnice |
3–5 PM / 1 pralno napravo |
Mala pokopališča |
1
PM / 500 m2 površine, min. 10 PM |
|
– Najmanj
1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem
objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje
vozil invalidnih oseb. Na podlagi geološke presoje je možno umestiti
eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt. |
– Zahteva
se ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM ali
eno srednje veliko drevo na 3 PM. |
– Parkirne
površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah, ki so
opredeljene kot prometne površine, površine za proizvodnjo in
skladiščenje ter na že v skladu z zakonodajo urejenimi površinami, ki so
del druge podrobnejše namenske rabe, ki pa ne smejo imeti negativnih
vplivov na okolico. Znotraj strnjenih ostalih stavbnih površin se nova
parkirišča ali garažni kompleksi za tovorna vozila ne umeščajo. |
(30) Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na
zemljišču namenjenemu gradnji. Če na gradbeni parceli oziroma zemljišču
namenjenemu gradni ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev
ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število
parkirnih mest zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih
površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 metrov, in če je
omogočena njihova trajna uporaba, in sicer: |
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali |
– na
javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči
za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. Parkirna mesta
morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo. |
(31) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob
trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne
prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali
upravljavca/lastnika površine. |
|
6. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
39. člen |
(celostno
ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) V
Občini Črenšovci je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93, 70/94, 35/95, 50/98) ter
evidentirana v Registru kulturne dediščine na območju Občine Črenšovci. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta, ki je njegova
obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Ne glede na
določila v posameznih EUP se za območja kulturne dediščine upošteva
določila tega člena. |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in |
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in |
– prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo
se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
• tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
• gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
• oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
• funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
• sestavine in pritikline, |
• stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
• komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
• pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
• celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
• zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
• odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
• poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
• ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
• gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
• postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
• če ni
možno najti drugih rešitev in |
• če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
• avtentičnost lokacije, |
• materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
• vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi sprememb in
dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci, je
treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje
za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(13) Za
poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
(18) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je
dopustno le vzdrževanje objektov. Rekonstrukcije zakonito zgrajenih
stavb, ki so varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne
dediščine, so dopustne, pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati.
Izjemoma se lahko poveča za toliko, kot to omogočajo drugi predpisi (to
je do 10 %), če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov
stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba. Gradnja novih
objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih
varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne le
izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru
dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno
najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati
lastnosti, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja
varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta
gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt
ali območje. |
(19) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina
ali razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustne, razen pod pogoji,
kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta
namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa v
skladu z 31. členom ZVKD-1. Ta določa, da se kulturno varstveno
soglasje, s katerim se dovoljuje odstranitev spomenika ali registrirane
nepremične dediščine, lahko izda, če se ugotovi dotrajanost ali
poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z
običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi
in premoženje. Kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
izda minister. Raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna
organizacija). Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela
objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini, arhitekturnem
oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma
lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih
elementov odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna
strokovna javna služba s kulturno varstvenim soglasjem. |
(20) Na
območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so
dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih
gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za
posamezno enoto dediščine. |
(21) Na
območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, kjer se varuje
prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja), agrarne
operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije),
niso zaželene. Pred izvedbo agrarnih operacij, ki spreminjajo prostor
(arondacije, komasacije, melioracije), na območju enote kulturne
dediščine se je potrebno uskladiti s pristojno območno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(22) Prostorsko izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) glede lege
objektov v območjih naselbinske dediščine: |
– je treba
ohranjati značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge
varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota
objektov, razmerja med pozidanim in nepozidanim prostorom); |
– pozicija
objektov na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja; |
– regulacijske črte v morajo slediti obstoječim. |
(23) PIP
glede velikosti na območjih enot dediščine: |
– tlorisni
in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M ali P+1+M s kolenčnim zidcem
največ 1 meter v celoti skritim pod napuščem; |
– na EUP,
kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna dediščina,
memorialna dediščina), gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane
vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediščine). PIP
glede prostornine ter višinskega in tlorisnega gabarita se morajo pri
gradnjah novega objekta, dozidavah ali nadzidavah obstoječih objektov,
prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine; |
– faktor
zazidanost: na območjih dediščine je stopnja izkoriščenosti zemljišč
podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev dediščine ključnih
primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu
s podrobnejšimi kulturno varstvenimi pogoji. |
(24) PIP
glede oblikovanja na območjih enot dediščine: |
Oblikovanje na območjih enot dediščine (naselbinske dediščine, vplivnih
območjih) mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene
strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja. |
Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine so še: |
– pri
posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do
stavbne dediščine; |
– izvedba
plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah
ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati
je treba tudi barvo stavbe; |
– izvedba
satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna, kar velja tudi
postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav; |
– za vsa
obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je treba
najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja, ki bo služil
kot podlaga za pripravo idejnega načrta (vsi tlorisi, dva prereza, vse
fasade, M = 1:50, eventualni detajli); |
– ob
obnovah in sanacijah stavb so dopustne tudi njihove rekonstrukcije. |
|
40. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju Občine Črenšovci je več območij varstva narave, in sicer:
območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje (EPO), posebna
varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa
območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz
javnih evidenc in so prikazana v prilogah prostorskega akta v Prikazu
stanja prostora. V Prikazu stanja prostora so prikazana podobna območja
komasacij na območjih z naravovarstvenim statusom ter podrobni
omilitveni ukrepi. |
(2) Ob
izvedbi agrooperacij je treba ohranjati žive meje, posamezna drevesa,
gozdne zaplate, grmišča in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja oziroma kjer
je to možno in smiselno. Zlasti se naj ohranja obrežna vegetacija, ki
ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov in povečujejo
mozaičnost kulturne krajine. Na območjih z naravovarstvenim statusom se
priporoča spodbujanje ekološkega kmetovanja ter integriranega načina
kmetijske dejavnosti. |
(3) Na
območjih z naravovarstvenim statusom je treba ob izvedbi predvidenih
komasacij pri izdelavi mreže novih poti upoštevati obstoječe poti in
ceste. Dovoljena je le izvedba t. i. »zelenih poljskih poti«, ki ne
vključujejo fizične spremembe terena in so namenjene zgolj za dostop do
obdelovalnih površin. Ureditev obstoječih poljskih poti je možna z
gramoziranjem do 20 cm. |
(4) Na
območjih izvedenih agromelioracij in ob izvedbi novih komasacij na
območjih naravovarstvenim statusom je treba z avtohtono vegetacijo
zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč, ki niso primerne za
obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer), ki se ne
uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni
obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri
parcelaciji prostora. Dosadijo naj se živice ob novih parcelnih oziroma
lastniških mejah. |
(5) Naravne (in delno naravne) vodotoke se naj ohranja v naravnem
stanju. |
(6) Nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive, kjer je možno in
smiselno se naj izvedejo renaturacije reguliranih vodotokov, predvsem na
območjih, ki imajo velik pomen v krajinskem smislu. |
(7) Na
vseh obravnavanih območjih komasacij z naravovarstvenim statusom je
potrebno izvesti naslednje omilitvene ukrepe iz tega odstavka ter
podrobnejše iz osmega do dvanajstega odstavka, ki se upošteva pri
predlogu za uvedbo komasacijskega postopka za pridobitev odločbe o
uvedbi komasacijskega postopka, pri pripravi predpisanih elaboratov ter
idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki so razgrnjeni skladno
z zakonom, ki ureja komasacije: |
– Pri
načrtovanju mreže poljskih poti naj se v čim večji meri upošteva
obstoječe poti in ceste. |
– Ureditev
dodatnih novih poljskih poti naj se izvede izven površin visokovrednih
habitatnih tipov, možna je le izvedba t. i. »zelenih poljskih poti«
(odmera zelenih poljskih poti ne vključuje fizične spremembe terena in
je namenjena zgolj za dostop do obdelovalnih površin). |
– Na
območju komasacij je dovoljeno izvajanje sledečih nezahtevnih
agromelioracij: |
a) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah, |
b) nasipavanje rodovitne zemlje na njivskih površinah, |
c) ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,
v okviru ureditve dodatnih novih poti je možna le izvedba t. i. »zelenih
poljskih poti«, |
d) apnenje
na njivskih površinah, |
e) založno
gnojenje na njivskih površinah. |
(8) Na
območju komasacij Črenšovci na EUP KO ČR 1, KO ČR 2, KO ČR 3,
ČR 1, ČR 2, ČR 11, ČR 13, ČR 18, ČR 19 in BI 20 je potrebno izvesti
naslednje dodatne omilitvene ukrepe: |
– Enotna
parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran NV Črnec.
Znotraj opredeljenega območja odmika ni dovoljeno intenzivirati
obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in
gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. |
Digitalni
podatek omilitvenega ukrepa – območje odmika od vodotoka Črnec, se
nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\06_obm_komasacij_Crensovci\03_vektor_SHP\odmik_nv_crnec_maj2013. |
– Zagotovi
se enotna parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran
vodotoka, ki omogoča izpolnjevanje pogojev in omejitev v skladu z
Zakonom o vodah. Znotraj opredeljenega območja odmika od vodotoka ni
dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati
agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. |
Digitalni
podatek omilitvenega ukrepa – območje odmika od vodotoka, se nahaja v
mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\06_obm_komasacij_Crensovci\03_vektor_SHP\crensovci_odmik_vodotok_maj2013. |
– Ohranjanja se raba (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih
travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe
(dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali
opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše
skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\06_obm_komasacij_Crensovci\03_vektor_SHP\crensovci_ohranjanje_rabe_maj2013. |
(9) Na
območju komasacij Dolnja Bistrica na EUP KO DBI 1 in BI
18/1 je potrebno izvesti naslednji dodatni omilitveni ukrep: |
– Enotna
parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran NV Velika in
Mala Kocija, Orlovšček – mrtvica ter Orlovšček. Znotraj opredeljenega
območja odmika ni dovoljeno intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno
uporabljati agrokemičnih sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje
terena. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa – odmik od vodotokov se
nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\07_obm_komasacij_Dolnja_Bistrica\03_vektor_SHP\dol_bistrica_odmik_nv. |
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih
travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe
(dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali
opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše
skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\07_obm_komasacij_Dolnja_Bistrica\03_vektor_SHP\dol_bistrica_ohranjanje_rabe_maj_2013. |
(10) Na
območju komasacij Srednja Bistrica na EUP KO SBI 1 in ČR 19
je potrebno izvesti naslednje dodatne omilitvene ukrepe: |
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih
travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe
(dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali
opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše
skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Srednja_Bistrica\03_vektor_SHP\sre_bistrica_ohranjanje_rabe_maj2013. |
– Ponovna
vzpostavitev rabe na opuščenih površinah travišč v zaraščanju kot
kompenzacija za naravovarstveno vrednejše površine, ki niso zajete v
območjih ohranjanja. Po ponovni vzpostavitvi rabe veljajo za te površine
pogoji ohranjanja rabe, kot so navedeni zgoraj. Digitalni podatek
omilitvenega ukrepa – ponovna vzpostavitev travišč, se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Srednja_Bistrica\03_vektor_SHP\sre_bistrica_vzp_travisc. |
– Predlagamo spremembo izvedbe dveh glavnih gramoziranih poljskih poti v
taki širini, da je omogočena enostranska zasaditev mejice. Ta pogoj je
kompenzacija izgubi mozaičnosti krajine. Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa, izvedbe poti z mejico, se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Srednja_Bistrica\03_vektor_SHP\sre_bistrica_poti_mejice. |
(11) Na
območju komasacij Trnje na EUP KO TR 1, TR 1 in ČR 13je
potrebno izvesti naslednji dodatni omilitveni ukrep: |
– Enotna
parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran NV Črnec.
Znotraj opredeljenega območja odmika ni dovoljeno intenzivirati
obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih sredstev in
gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa – odmik od vodotoka se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Trnje_in_Crensovci\03_vektor_SHP\odmik_nv_crnec_maj2013. |
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih
travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe
(dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali
opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše
skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\05_obm_komasacij_Trnje_in_Crensovci\03_vektor_SHP\trnje_ohranjanje_rabe_maj2013 |
(12) Na
območju komasacij Žižki na EUP KO ŽI 1,KO ŽI 2, ČR 13 in
ČR 17-DPA je potrebno izvesti naslednje dodatne omilitvene ukrepe: |
– Enotna
parcela znotraj komasacijskega območja 5 m na vsako stran vodotoka, ki
omogoča izpolnjevanje pogojev in omejitev v skladu z Zakonom o vodah.
Znotraj opredeljenega območja odmika od vodotoka ni dovoljeno
intenzivirati obstoječo rabo, ni dovoljeno uporabljati agrokemičnih
sredstev in gnojil, ni dovoljeno zasipavanje terena. Digitalni podatek
omilitvenega ukrepa – odmika od vodotoka se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_odmik_vodotok. |
– Ohranjanje rabe (košnja, paša ali kombinacija) na ekstenzivnih
travniških površinah. Na teh površinah ni dovoljeno intenziviranje rabe
(dosejevanje, dognojevanje), spreminjanje vodnega režima rastišča ali
opuščanje rabe. Ohranjanje gozdnih sestojev in živic (mejice in manjše
skupine dreves in grmov, osamelci). Digitalni podatek omilitvenega
ukrepa – ohranjanje rabe se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_ohranjaje_rabe_maj2013. |
– Ponovna
vzpostavitev rabe na opuščenih površinah travišč v zaraščanju kot
kompenzacija za manjše naravovarstveno pomembne površine, ki niso zajete
v območjih ohranjanja. Po ponovni vzpostavitvi rabe veljajo za te
površine pogoji ohranjanja rabe, kot so navedeni zgoraj. Digitalni
podatek omilitvenega ukrepa – ponovna vzpostavitev rabe se nahaja v
mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_vzp_travisc. |
– Ekstenziviranje rabe – ponovna vzpostavitev ekstenzivnih vlažnih
nižinskih travniških sestojev, kot kompenzacija za manjše
naravovarstveno pomembne površine, ki niso zajete v območjih ohranjanja.
Po ponovni vzpostavitvi rabe veljajo za te površine pogoji ohranjanja
rabe kot so navedeni že zgoraj. Digitalni podatek omilitvenega ukrepa –
ponovna vzpostavitev ekstenzivne rabe se nahaja v mapi: |
015_OPA_SD_OPN_p\03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\02_komasacije\04_obm_komasacij_Zizki\03_vektor_SHP\zizki_ekstenziviranje. |
|
41. člen |
(varstvo
okolja in naravnih dobrin) |
(1) Za vse
posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v
skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje
in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz veljavnih predpisov. |
(3) Gozdove v Občini Črenšovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki
in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi
soglasje Zavoda za gozdove. Območja varovalnih gozdov se varujejo
skladno z uredbo. |
(4) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo prostorskega načrta oziroma na način, ki je skladen z
zakonodajo. Ob posegih, ki zahtevajo odstranitve rodovitnega zgornjega
sloja tal (prsti), naj se ta namensko uporabi za sanacijo degradiranih
kmetijskih površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč ali druge
ustrezne namene. |
(5) Na
EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki
potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje
drenažnih sistemov in ostalih hidromelioracijkih ureditev. |
(6) Z
namenom zmanjšanja onesnaženosti tal in podzemne vode ter posredno z
namenom zagotavljana zdravstveno ustrezne pitne vode, se na kmetijskih
zemljiščih spodbuja zmanjševanje vnosov onesnaževal v okolje iz
kmetijstva ter vzpostavitev ažurne evidence nelegalnih odlagališč
odpadkov na območju celotne občine tako, da se jih sproti sanira
(prednost pri sanaciji pa naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov s
prisotnostjo nevarnih odpadkov). |
|
42. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri
gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za
zagotavljanje varnosti na poplavno in požarno ogroženih območjih ter
ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Upošteva se tudi zakonodajo in ukrepe za preprečitev
razlitja nevarnih snovi ob transportu na javnih cestah. |
(2) Na
območjih z omejitvami (vodovarstvena, poplavna območja) se posege
načrtuje v skladu z omejitvami za posamezno območje: |
– na
vodovarstvenih območjih se upošteva občinske in državne predpise o
varstvu vodnih virov, |
– na
poplavnih območjih se upoštevajo predpisi s področja varstva, urejanja
in rabe voda. |
Za vse
posege na območjih z omejitvami (vodovarstvena območja, poplavna
območja) se mora pridobiti vodno soglasje. |
(3) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor bodo
predvidena območja poselitve posegala na poplavna območja, je treba
upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list
RS, št. 89/08) in njenih sprememb. |
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag
(Hidrološko-hidravlične študije za potok Črnec na območju Občine
Črenšovci). Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del Prikaza
stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, je sestavni del Prikaza stanja prostora opozorilna karta
poplav. |
(5) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Na območju
srednje poplavne nevarnosti se lahko posegi izvedejo samo na podlagi
pogojev in vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja izda ministrstvo, pristojno za okolje, sektor za
vode. |
(6) Na
poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni (na območju opozorilne karte poplav), so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo
na vodni režim in stanje voda. |
(7) Ne
glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(8) Za
zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za
posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(9) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti. |
(10) V
primeru gradnje objektov na poplavnih območjih je treba neposredni odtok
padavinskih vod preprečiti z lokalnim ponikanjem teh vod na parcelah,
ali z drugimi ukrepi za zmanjšanje koničnega padavinskega odtoka (npr.
namesto asfaltiranih dvorišč tlakovana dvorišča s travnimi ploščami,
zadrževanje padavinskih voda za potrebe zalivanja ipd.). |
(11) Za
objekte, ki se nahajajo na poplavnih območjih, se naj izvajajo ukrepi
aktivne protipoplavne zaščite (npr. pripravljene naj bodo vreče s peskom
in drugi pripomočki za hitro zaščito ogroženih objektov ipd.). V primeru
rekonstrukcije obstoječih objektov je potrebno pretehtati možnost
izvedbe ukrepov, ki bi preprečili vdor poplavne vode skozi zidane
odprtine (okna, vrata ipd. in drugo infrastrukturo (kanalizacija,
zračniki ...). |
(12) Ob
potokih in jarkih je treba redno čistiti zaraščene brežine in struge.
Odstraniti je treba neprimerno zarast (drevesa, grmovje, nepokošena
trava) in naplavine v strugi, ki ovirajo normalen odtok vode oziroma
povzročajo zajezitve. |
(13) Pri
vseh posegih se upošteva pogoje za spodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov ter pogoje za
prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem prometu. |
(14) Pri
gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
|
43. člen |
(obrambne
potrebe) |
Na območju
Občine Črenšovci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni
pogoji za obrambo niso definirani. |
|
7. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
44. člen |
(varovanje
zdravja) |
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo
sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim
hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli
in v stanovanjski enoti. |
(2) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi v stavbo ločeni. Vhodi v javne
objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami
morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje. |
|
45. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka, je dovoljeno
umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kamor ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Upravljavci naprav,
ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak so dolžni poskrbeti za
meritve emisij po potrebi izvajati obratovalni monitoring in po potrebi
izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
(2) Pri
novogradnjah in prenovah objektov se prednostno uporabijo obnovljivi
viri energije in »čistejša« kuriva (npr. zemeljski plin ipd.), prav tako
se upoštevajo pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. |
(3) Po
izgradnji distribucijskega plinovodnega omrežja je objekte potrebno
prioritetno priključiti na plinovod, razen v primeru uporabe obnovljivih
virov energije. |
(4) Izvede
se energetska sanacija starih oziroma energetsko potratnih javnih stavb.
Novogradnje javnih stavb se izvedejo po principu nizko energetskih in
pasivnih stavb. |
(5) Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, kot so
daljinski sistemi za ogrevanje, vključno s sistemi soproizvodnje toplote
in električne energije. Spodbuja se pridobivanje električne energije in
toplote iz geotermalne energije. |
(6) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav
(npr. večji hlevi, proizvodni objekti, biopilinarne ipd.) od
stanovanjskih območij. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo
motiti bivanja, dela in počitka v okoliških objektih z varovanimi
prostori. |
|
45.a člen |
(varstvo
vodnih virov) |
(1) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina
prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za večino
prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba s kakovostno pitno
vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja
varčno in smotrno rabo pitne vode. |
(2) Pri
vseh posegih na območja varstvenih pasov vodnih virov se upošteva
določila predpisov, ki varuje vodna zajetja. |
|
46. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora in
njene spremembe (v nadaljevanju: Uredba o hrupu). |
(2) Na
območjih poselitve, se v skladu z Uredbo za stanovanjske površine (SS)
in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Na
območjih poselitve, se v skladu z Uredbo o hrupu za površine
podeželskega naselja (SK), mešana stanovanjska območja (SSm), območja
centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov (BC), območja
zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III.
stopnja varstva pred hrupom. |
(4) Na
območjih poselitve, se v skladu z Uredbo o hrupu, za območja proizvodnih
dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(5) Za
območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E),
območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske
infrastrukture (T) se v skladu z Uredboo hrupu določa IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
(6) Na
območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna
območja na prostem, se v skladu z Uredbo o hrupu določa IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
(7) Za
območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in
površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred
hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
(8) Na
podlagi strokovne podlage s področja varstva pred hrupom za območje
občine Črenšovci, ki so sestavni del prilog tega akta, je II. stopnja
varstva pred hrupom opredeljena za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa. To so: |
– EUP ČR
3, namenska raba SS (stanovanjske površine) – ob regionalni cesti so
pogoji za II. območje varstva pred hrupom izpolnjeni v razdalji večji od
40 m od osi ceste, ob lokalni cesti v razdalje večji od 20 m od osi
ceste, kot je prikazano na grafični prilogi SVHP_ČR_3, ki je priložena v
mapi 033_str_pod, 02_str_pod, 09_SVPH_CR_3). |
– EUP BI
5, namenska raba SS (stanovanjske površine), |
– EUP BT
18 in TR 6, namenska raba BT (površine za turizem). |
Na območju
poselitve so zaradi določitve območij II. stopnje varstva pred hrupom
spremenjene meje območij z določeno III. in IV. stopnjo varstva pred
hrupom glede na namensko rabo površin. To je prikazano na Sliki 2 v
strokovnih podlagah s področja varstva pred hrupom za območje Občine
Črenšovci, ki so sestavni del prilog tega akta. |
(9) Na
območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(10) Novogradnje stavb z varovanimi prostori naj bodo od osi državnih
cest po možnosti oddaljene v tolikšni meri, da ravni hrupa na najbolj
izpostavljeni fasadi teh stavb zaradi prometa ne bodo presegale mejnih
vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire v nobenem obdobju
dneva. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti takšno razporeditev
prostorov v stavbi, da bodo okna varovanih prostorov v stavbi na
fasadah, ki so manj obremenjene s hrupom. Poleg tega je treba predvideti
gradbene elemente zunanjih sten in stavbnega pohištva s takšno zvočno
izolirnostjo, da bo v varovanih prostorih zagotovljeno izpolnjevanje
zahtev Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah, ki se nanašajo na
zaščito pred hrupom, ki ga povzročajo viri izven stavbe. Za zaščito
funkcionalnih površin stavb z varovanimi prostori je smiselno v smeri
proti regionalni cesti izvesti polne parcelne ograje. Gradnja stavb z
varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem območju ni dovoljena. |
(11) S
hrupom obremenjena območja ob državnih cestah so določena in prikazana v
strokovnih podlagah s področja varstva pred hrupom za območje Občine
Črenšovci in so sestavni del prilog tega akta. |
|
46.a člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) V
občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in
visoko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju: EMS),
kjer se v primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov upošteva
naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje). |
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
– V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih objektov iz I. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem. |
(2) V
vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega
sevanja za varovanje zdravja ljudi segajo od središčne osi daljnovoda na
višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij
(tipa) daljnovoda oziroma drugega vira elektromagnetnega sevanja, in
sicer za nadzemni daljnovod naziven napetsoti 400 kV tip ipsilon 46 m na
vsako stran osi in tip sod 42 m na vsako stran osi, za nadzemni
daljnovod naziven napetsoti 200 kV tip jelka 24 m na vsako stran osi in
tip sod 18 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod naziven napetosti
110 kV tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi in tip sod 11
m na vsako stran osi ter za zunanjo ograjo razdelilne transformatorske
postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m. |
|
46.b člen |
(svetlobno
onesnaženje) |
(1) Omeji
se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri
gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo
javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko
uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali
je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava
s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do
31. decembra 2016). |
(2) Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju Občine Črenšovci
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, presega ciljno vrednost 44,5 kWh. Porabo
električne energije za razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin se zmanjša pod ciljno vrednost. V skladu z Lokalnim
energetskim konceptom Občine Črenšovci je potrebno izvesti energetski
pregled javne razsvetljave, pri pregledu pa se ugotovijo možnosti
učinkovite rabe električne energije, kot so zamenjava svetil z
energijsko varčnimi svetili, avtomatičen izklop ob določenih urah in
podobno. Navedeni ukrepi se naj izvedejo v roku največ 1 leta od
sprejema plana. |
(3) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
Okoljsko območje |
Osvetljenost
od
sončnega zahoda do 24. ure |
Osvetljenost
od
24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota |
2
lx |
0
lx
1
lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine) |
naselje, ki ni mesto |
5
lx |
1
lx |
mesto |
10
lx |
2
lx |
|
|
47. člen |
(tehnični
in drugi pogoji gradnje objektov, prostorsko izvedbeni pogoji za
obstoječe objekte ter neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam) |
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne
vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba
padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva projektni pospešek
tal 0.100 [g]. |
(3) Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– požarno
varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
– dovozne
poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda
SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar
se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
– vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
V skladu s
predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti
se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne
varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne
varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi
objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne
varnosti ne izdelujeta. |
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno
ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine. |
(5) Na
objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in
slemeni, podaljšani, prirobljeni čopi oziroma elementi, ki niso skladni
z arhitekturno tipologijo območja. Prepovedani so dodatki na pročeljih
objektov (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli). |
(6) Višina
stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže 4,5 m oziroma
se lahko posamezni deli prilagodijo tehnologiji. |
(7) Vhodi
v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje. |
(8) Na
vseh objektih in napravah so možna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije. |
(9) Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih
parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo, dogradijo in nadzidajo v
obstoječih odmikih, če je zagotovljena prometna, požarna, sanitarna
varnost ter pogoji glede varovanja zdravja in je v soglasju z
upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora. |
(10) Pri
pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, zgrajen pred
sprejetjem OPN Črenšovci in njegovih sprememb, so dopustna odstopanja od
predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev (višina/etažnost, lega,
velikost objekta oziroma faktor zazidanosti, oblika tlorisa, odstopanje
od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer slemena, strešna kritina,
kolenčni zid, odmiki), če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za
gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske
odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom za obstoječe objekte
in je poseg v soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora
ter če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. V primeru
pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za
neskladnost izvedene gradnje z določbami tega prostorskega načrta,
morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse
neskladnosti, navedene stopnje odstopanja vključno s podrobnimi
strokovnimi utemeljitvami. |
(11) Objekti obstoječih dejavnosti, katere v posameznih EUP-jih tega
odloka niso navedene, se lahko ohranijo, objekti se lahko vzdržujejo,
rekonstruirajo in dozidajo/nadzidajo do predpisanega faktorja
zazidanosti v skladu z ostalimi pogoji, ki veljajo za posamezno EUP. |
(12) Nezahtevni in enostavni objekti ter pomožni objekti na stavbnih
zemljiščih so lahko samostojni, lahko so montažni (leseni, pločevinasti
ipd., brune so prepovedane) ali zidani ter skladni s PIP-i za posamezno
EUP. Na območju zelenih površin ter odprti krajini so objekti montažni
(leseni, pločevinasti ipd., brune so prepovedane), razen objektov, ki
zahtevajo specifično konstrukcijo (gnojišče, talni silos, korito za
napajanje ipd.). Prepovedano je vnašanje objektov značilnih za druge
arhitekturne regije (gorenjski kozolec ipd.). |
(13) Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča ipd. se gradijo v
okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do
meje. |
(14) Vrtne
ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s
poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko
strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni
stolpi in podobni gradbeno inženirski se oblikovno, višinsko prilagodijo
namenu (silosi v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe teh objektov so
poljubnih oblik, naklonov in kritino. |
|
48. člen |
(strokovne
rešitve in natečaji) |
(strokovne
rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski
natečaj) |
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske
ureditve iz OPN-ja se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali
z javnim natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev
(najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj
primerjati. |
(2) Kadar
se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih
rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo
predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih
rešitev prostorskih ureditev. |
(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim
natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih
površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne
prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju
prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske
dominante. |
(4) Kadar
načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne
dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne
podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
49. člen |
(spremljanje stanja okolja) |
(1) Poleg
zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država
oziroma njene pooblaščene službe, občina in investitorji v skladu s
pristojnostjo spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega
poročila pri izvajanju prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja
okolja: |
(2) Izboljšanje
ekološkega stanja vodotokov |
– delež
hidromorfoloških razredov večjih vodotokov, |
– površina
stavbnih zemljišč na priobalnih zemljiščih vodotokov, |
– deleža
prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvajajo na (ne)ustrezen način, |
– proste
kapacitete (PE) na skupnih bioloških čistilnih napravah. |
(3) Zagotavljanje
nizke stopnje ogroženosti pred poplavami |
– površina
stavbnih zemljišč na poplavnih območjih, |
– delež
pozidanih površin. |
(4) Ohranjanje
kmetijskih zemljišč |
– površina
kmetijskih zemljišč, |
– površina
kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami. |
(5) Prisotnost
in dobro stanje območij in objektov kulturne dediščine |
– število
enot in ocena stopnje ogroženosti kulturne dediščine. |
(6) Ohranjanje
kvalitetne kulturne krajine |
– površine
zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami, |
– površine
kmetijskih zemljišč v zaraščanju. |
(7) Varovanje
zdravja ljudi pred vplivi iz okolja |
– obseg
kmetijskih zemljišč in obseg njiv na prebivalca (v ha oziroma m2), |
– površina
vodovarstvenih območij z določeno podrobno namensko rabo prostora, |
– količina
porabljene pitne vode, |
– povprečni letni dnevni promet (PLDP), |
– število
in dolžina stikov konfliktnih območij, |
– število
preobremenjenih prebivalcev in stavb z varovanimi prostori s hrupom, |
– določitev mej III. in IV. stopnje varstva pred hrupom (SVPH), |
– določitev območij, kjer je dopustna I. in II. stopnja varstva pred
hrupom (SVPH). |
|
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih
nosilcev prostora |
|
50. člen |
(pogoji
nosilcev urejanja prostora) |
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta
v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od
tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče
ter znaša: |
– pri
avtocestah 40 metrov, |
– pri
hitrih cestah 35 metrov, |
– pri
glavnih cestah 25 metrov, |
– pri
regionalnih cestah 15 metrov, |
– pri
državnih kolesarskih poteh 5 metrov. |
V tem pasu
je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju
Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni
svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: |
– globina
podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, |
– višina
zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad
cestiščem ob največjem povesu, |
– odmik
droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to
ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. |
(2) Varovalni pas pri občinskih lokalnih cestah je 8,0 m na vsako stran
od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 5,0 m, od javnih poteh za
kolesarje 2 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in
javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske
uprave za ceste. |
(3) EUP,
ki se nahajajo v varstvenem pasu vodnega zajetja se upošteva predpis o
zaščiti vodnih virov. |
(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri, ki je voda 1.
reda, v naselju 15,0 m in 40,0 m izven naselja od meje vodnega
zemljišča, pri ostalih potokih ter ob visokovodnem nasipu pa 5,0 m.
Zunanja meja priobalnega zemljišča ob Suhem jarku oziroma ob parcelnih
številkah 566 in 3479/1 obe k.o. Črenšovci in 1441 k.o. Žižki, na
območju stavbnih zemljišč, je 1,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču
so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o
vodah. |
(5) Preko
Občine Črenšovci potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju objektov,
instalacij in naprav, ki so višje od 30 m od okoliškega terena oziroma
višji od 25 m od terena in so v koridorjih večji infrastrukturnih
koridorjev, upošteva predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s
svojo višino utegne vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno
pridobi ustrezno soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo. |
(6) Na
varovalnih pasovih državnih cest (avtocest), ki meri v skladu z Zakonom
o cestah, 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran, je raba prostora
omejena ob upoštevanju: |
– Vsak
poseg v varovalni pas državne ceste, je pogojen s predhodno pridobitvijo
soglasja upravljavca ceste (DARS, d.d., DRSC). |
– Posegi v
varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza. |
– V
varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti
in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in
onemogočali njeno širitve, zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu
niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije prometa moteče
(obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci). |
– Nove
posege ob državnih cestah je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi
predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve
neposrednega okolja ob prometnicah. Ob opredeljevanju namenske rabe
prostora ob državnih cestah je obvezno upoštevati načrtovane obremenitve
okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju
(20-letno plansko obdobje). |
– Upravljavec ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za
obravnavano območje spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja
ceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih območij stavbnih zemljišč oziroma
je obveznosti investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. |
– V
območju državnih cest ni dopustno načrtovati dejavnosti, ki bi s svojo
razsvetljavo povzročala bleščanje oziroma bi svetlobni efekti ogrožali
varnost prometa na državnih cestah. |
(7) Na
podlagi energetske zakonodaje je gradnja na varovalnem pasu
elektroenregetskega omrežja možna le pod določenimi pogoji in na
določenim oddaljenosti od vodov in objektov omrežij. |
(8) Širina
varovalnega pasu elekrtorenergetskega omrežja poteka na vsako stran od
osi elektroenergetskega voda oziroma zunanje ograje rezdelilne ali
transformatorske postaje in znaša: |
– za
nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
– za
nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m, |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m, |
– za
nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m, |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1
m, |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 0,4 kV – 2 m. |
(9) Za
vsako graditev objektov je potrebno v koridorjih obstoječih in
predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno projektne pogoje in
soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. Pri načrtovanju se upošteva
prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj,
uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) označene z "-"
prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih
daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj 80 m
širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih,
izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in skladiščni
dejavnosti. |
(10) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški
pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega
sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema,
razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega
plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas
distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v
širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
Posegi so možni le pod posebnimi pogoji in v soglasju z upravljavcem. |
(11) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški
pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega
sistema, merjeno od njegove osi. V varnostnem pasu prenosnega sistema
zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti,
naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za
gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje
infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o
graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje
operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del. |
(12) Vodna
in priobalna zemljišča površinskih voda se urejajo v skladu s predpisi o
vodah.« |
|
21. člen |
V poglavju
IV. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE se za 2. točko 50. člena doda 3. točka,
ki glasi: |
»3. Odlok
o dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci
(Uradni list RS, št. 5/10, 34/10, 43/10).« |
|
22. člen |
Za
odstavkom 51. člena, ki postane prvi odstavek, se doda drugi odstavek,
ki glasi: |
»(2)
Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge
posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi Občinskega prostorskega
načrta Občine Črenšovci, sprejetega v Uradnem listu RS, št. 92/09 in
5/10, 34/10, 43/10, se končajo na podlagi navedenega akta.« |
|
23. člen |
52. členu
se spremeni naslov tako, da glasi: |
»(nadzor
in vpogled v prostorski načrt)« |
Za
odstavkom 52. člena, ki postane prvi odstavek, se dodata drugi in tretji
odstavek, ki glasita: |
»(2)
Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru
neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti
tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del. |
(3) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Črenšovci,
področni upravni enoti in ministrstvu, pristojnem za prostor.« |
|
24. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
0320-13/2016-81 |
Črenšovci, dne 21. aprila 2016 |
|
Župan |
Občine Črenšovci |
Anton Törnar l.r. |
|
|
|