Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja /MEDO/, (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017,) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na  svoji 11. redni seji dne, 08. 10. 2020 sprejel 

ODLOK

O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU

I  Splošne določbe  

1. člen

(namen odloka)

(1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vode ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: občina), tako, da se določa:

I.  Splošne določbe

II.  Upravljanje vodovodov

III. Standarde opremljenosti

IV. Načrtovanje vodovoda

V.  Obvezne storitve in naloge javne službe

VI. Vire financiranja in način obračunavanja storitev

VII.  Meritve in odčitavanje

VIII. Evidence

IX. Nadzor in kazenske določbe

X.  Prehodne in končne določbe

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.  Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode;

2.  Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;

3.  Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki določa zahteve za ustreznost pitne vode;

4.  Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo;

5.  Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo.

6.  Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo;

7.  Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo;

8.  Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije; 

9.  Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi;

10. Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe;

11. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so zajetja, cevovodi, črpališča, vodohrani, raztežilniki in naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca. Priključki so del vodovoda;

12. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;

13. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

14. Magistralni vodovodi s pripadajočimi objekti in napravami so tisti, ki zagotavljajo preskrbo s pitno vodo v dveh ali več občinah;

15. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;

16. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so zajetja, raztežilniki, vodohrani in prečrpalne postaje, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;

17. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanimi tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;

18. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;

19. Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;

20. Uporabnik vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda; 

21. Vodovodni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;

22. Interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom;

23. Javno hidrantno omrežje so objekti in naprave, namenjeni izključno za gašenje požarov;

24. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za druge potrebe (gašenje požarov s pitno vodo, pitna voda, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi…..). Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če v skladu z določili Stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. Pri novih stavbah mora biti v okviru interne instalacije za vsako stanovanjsko in poslovno enoto zagotovljena uradna meritev porabe vode skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov;

25. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;

26. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;

Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v tem členu odloka in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe.

3. člen

(javne služba)

(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda potrebuje za oskrbo živali. Izjeme od te določbe in posebnosti so opredeljene v vsakokratni veljavni Uredbi o oskrbi s pitno vodo oziroma predpisu, ki jo nadomešča.

(2) Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu z aktualnim Programom oskrbe s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo je objavljen na spletni strani na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 

4. člen

(zagotavljanje javne službe)

(1) Občina Lovrenc na Pohorju mora zagotavljati javno službo  na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna poraba manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

(2) Lastnik javnega vodovodnega sistema na območju občine je Občina Lovrenc na Pohorju.

(3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(4) Območja javnega vodovoda so prikazana na temeljni topografski karti, ki je priloga temu odloku.

5. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti.

(2) Vodno dovoljenje izda Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi vloge s potrebnimi dokazili.

6. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)

(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

7. člen

(uporabniki javne službe in njihove obveznosti)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje in upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Obveznosti uporabnikov so:

1.  redno vzdrževati interno vodovodno omrežje; 

2.  redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih; 

3.  s podpisom pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka stavbe na javni vodovod;

4.  varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi; 

5.  zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom; 

6.  sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru;

7.  zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju; 

8.  zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera; 

9.  zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod; 

10. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika; 

11. plačevati račune za dobavo pitne vode v roku navedenem na računu;

12. urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah; 

13. upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo; 

14. dovoliti obnovo vodovodnega priključka stavbe na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe;

15. urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe;

16. pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov; 

17. odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu; 

18. odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja;

19. spremljati porabo vode in sporočati izvajalcu neobičajno visoko porabo;

20. opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

8. člen

(lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo)

(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti vodno dovoljenje in upravljavca, če oskrbuje:

·  eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;

·  eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena;

·  oziroma tako kot določajo vsakokratni republiški predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.

II. Upravljanje vodovodov

9. člen

(območje zagotavljanja javne službe)

(1) Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

(2) Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so označena v topografski karti, ki je kot priloga sestavni del odloka.

(3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

10. člen

(določitev upravljavca vodovoda)

(1) Javno službo zagotavlja Občina Lovrenc na Pohorju (v nadaljnjem besedilu: občina) na naslednji način:

·  na celotnem območju občine je izvajalec javne službe Režijski obrat Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljnjem besedilu izvajalec).

(2) Način upravljanja objektov in naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.

(3) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo se upoštevajo vsakokratna določila republiškega predpisa s področja oskrbe s pitno vodo.

11. člen

(prenos vodovodnih sistemov)

(1) Vodovodne sisteme, ki niso v lasti Občine Lovrenc na Pohorju in v njenem upravljanju, lahko Občina Lovrenc na Pohorju kot  izvajalec javne službe, prevzame v upravljanje na podlagi sklenjene pogodbe med vsemi solastniki in občino. Za to morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

·  da ima vodovodni sistem, ki ima lastni vodni vir, veljavno vodno dovoljenje;

·  da obstoji dokumentacija (projekti) o zgrajenem vodovodnem sistemu;

·  da obstaja kataster vodovodnega sistema;

·  da so pridobljena zemljišča in urejene služnosti na vodovodnem sistemu;

·  vodovodno omrežje mora biti skladno s tem odlokom in tehničnim pravilnikom;

·  pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled vodovodnega omrežja in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem omrežju;

·  da obstaja evidenca o vodovodnih priključkih.

III.  Standardi opremjenosti

12. člen

(opremljenost naselij)

(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.

(2) Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena pogoja:

·  da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališče in

·  da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša  od 10 m3  pitne vode na dan. 

13. člen

(priključitev na javni vodovod)

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključen na javno vodovodno omrežje v skladu s tem odlokom.

(2) Na območjih kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku enega leta po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.

(3) Načrtovanje, gradnjo in financiranje priključka na javni vodovod mora zgotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(4) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. Stavba ali gradbeno inženirski objekt lahko ima tudi več vodovodnih priključkov.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. 

(6) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri, ki jih izvajalec javne službe ne popisuje.

(7) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(8) Ne glede na predhodna določila tega člena, si lahko lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je objekt oddaljen od javnega vodovoda več kot 200 m in je strošek izvedbe priključka stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta povezana z nesorazmernimi stroški. 

(9) Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške, vseh uporabnikov na območju rekonstrukcije omrežja. Vodomerni jašek vključno z montažo je strošek uporabnika, prevezava vodomernega mesta v objektu, kjer je bil nameščen vodomer, pa strošek upravljavca.

(10) Priporočljivo je, da uporabniki ob rekonstrukciji izvedejo menjavo dovodne cevi od nove lokacije merilnega jaška do objekta. Menjava tega dela vodovodnega priključka, vključno z zemeljskimi in montažnimi deli, je strošek uporabnika.

(11) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev najmanj treh odjemnih mest.

(12) Soglasje za priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta izda upravljavec javne službe v skladu s predpisi. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoče priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda.

(13) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogoje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

14. člen

(storitve v zvezi s priključki stavb na javni vodovod)

(1) Priključek na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javni vodovod in vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo  javne gospodarske infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. Nov vodovodni priključek izdela upravljavec javne službe na stroške lastnika oziroma uporabnika. 

(2) Lokacijo vodomernega jaška določi izvajalec javne službe in se praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu.

(3) Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.

(4) Upravljavec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javne službe mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah priključkov z izvedbo geodetskega posnetka.

(5) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

(6) Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v Tehničnem pravilniku. 

15. člen

(obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod)

(1) Izvajalec javne službe mora priključek na javni vodovod obnoviti:

·  Če njegovo stanje po pregledu kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;

·  Če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo;

·  Če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;

·  Če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura.

(2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na javni vodovod mora zagotoviti izvajalec javne službe iz sredstev zbranih od omrežnine. Iz teh sredstev se izvedejo obnovitvena dela do obračunskega vodomera. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki jo vzdržuje uporabnik javne službe s svojimi sredstvi.

16. člen

(vodomerna mesta)

(1) Nova priključitev na javni vodovod je možna po pridobitvi vseh dovoljenj,  z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje uporabnika in zagotovljeno dostopnostjo za izvajalca javne službe.

(2) Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec javne službe obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.

(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka.

(4) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.

(5) Upravljavec javne službe vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo.

17. člen

(ukinitev priključka na javni vodovod)

(1) Priključek stavbe na javni vodovod izvajalec ukine oziroma odstrani, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

·  lastnik stavbe mora izvajalcu oddati vlogo za ukinitev priključka;

·  stavba ne sme imeti stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev;

·  stavba mora biti fizično odstranjena (porušena). 

Lastnik stavbe mora poravnati stroške ukinitve priključka.

18. člen

(gradbiščni in začasni priključek na javni vodovod)

Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v gradnji na javni vodovod je možna le z gradbiščnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe.

Izvajalec javne službe na predlog naročnika lahko izvede začasni priključek za javne prireditve, začasne objekte, gradnjo objektov in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let.

19. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1) Stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi , ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe na sme priključiti na javni vodovod.

(2) Če lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil vodnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod.

20. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.

(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

21. člen

(prednostna raba vode iz vodovoda)

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.

 (3) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

22. člen

(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)

(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervne kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.

(2) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na prebivalca na dan.

(3) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.

(4) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.

(5) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz drugega odstavka tega člena.

23. člen

(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)

(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.

(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.

(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.  Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda.

(4) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.  Kot dopustna raven vodnih izgub se upoštevajo določila iz vsakokratnega republiškega predpisa o oskrbi s pitno

24. člen

(izmenjave pitne vode med vodovodi)

(1) Pri izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količine pitne vode meriti in evidentirati.

(2) Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je prepovedano.

IV. Načrtovanje vodovoda

25. člen

(izdaja smernic, mnenj,  projektnih pogojev in soglasij za priključitev na javni vodovod)

(1) Upravljavec na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k osnutkom in predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: mnenja k projektu) in soglasja za priključitev obstoječih objektov na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:

1. za smernice in mnenja:

·  dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.

2. za pogoje:

·  dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov;

·  idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;

·  situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;

·  opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.

3. Za mnenje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:

·  projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;

·  situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;

·  soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;

·  soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);

·  dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;

·  strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

4. Za soglasje za priklop, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

·  pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967, če lastnik to lahko dokaže z veljavnim dokumentom;

·  katastrski načrt (načrt parcele);

·  situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;

·  načrt strojnih instalacij;

·  dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča;

·  pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;

5. Za soglasje za priklop obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:

·  gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta.

26. člen

(določitev pogojev)

(1) Pri izdaji aktov iz 25. člena tega odloka mora izvajalec določiti:

·  minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;

·  pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;

·  traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javni vodovod;

·  lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;

·  dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;

·  tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;

·  posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;

·  ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom.

27. člen

(gradnja novega vodovoda)

(1) Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno

vodovodno omrežje s prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih virov.

(2) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da

se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema.

(3) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno

zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika.

(4) Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti soglasja, definirana v 25.

členu tega odloka.

(5) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči

javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

(6) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

V.  Obvezne storitve in naloge javne službe

28. člen

(obseg storitev javne službe)

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: 

·  oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;

·  obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih;

·  pridobivanje podatkov o porabi pitne vode zaradi obračuna storitev javne službe;

·  redno vzdrževanje javnega vodovoda; 

·  redno vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod;

·  vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja skladno s predpisi;

·  poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo;

·  izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo;

·  izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode, skladno z veljavno zakonodajo;

·  vodenje evidenc v skladu z Uredbo  o oskrbi s pitno vodo;

·  vodenje evidenc v skladu z Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja;

·  vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo;

·  monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja;

·  označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;

·  občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;

·  izdelavo programov ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·  izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;

·  redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb in primerjanje z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;

·  priključevanje novih uporabnikov na javni vodovod;

·  podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov;

·  sodelovanje pri projektiranju omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda;

·  načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;

·  zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov; 

·  vodenje katastra javnega vodovoda in priključkov;

·  pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij;

·  nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda; 

·  izdajanje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, soglasij za priključitev na vodovodno  omrežje, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora; 

·  druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. 

29. člen

(kataster javnega vodovoda)

(1) Vzpostavitev,  vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja izvajalec v skladu z zakonodajo.

(2 V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega vodovoda.

(3) Podatki se enkrat letno posredujejo v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava  Republike Slovenije.

30. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo se izdela za obdobje štirih let in vsebuje naslednje vsebinske sklope:

1. Osnovne podatke, ki so podatki o:

·  izvajalcu javne službe;

·  občini izvajanja javne službe;

·  predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vključno z določitvijo izvajalca javne službe in

·  območjih javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba.

2. Podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o:

·  javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda;

·  zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo;

·  vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje;

·  vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja in

·  cenah obveznih storitev javne službe.

3. Podatki o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o:

·  številu priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu;

·  vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe;

·  ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih;

·  ukrepih za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih;

·  ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo;

·  režimih obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo;

·  načinu obveščanja uporabnikov javne službe;

(2) Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva.

(3) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

31. člen

(poročilo o izvajanju javne službe)

(1) Izvajalec javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta, letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc o opravljanju storitev javne službe in podatki monitoringa kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo. Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne službe.

(2) Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu ministrstvu poročati skladno z navodili in zahtevami o:

·  oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;

·  uporabnikih javne službe;

·  priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih;

·  tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;

·  vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;

·  vodni bilanci javnega vodovoda;

·  pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;

·  rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega  odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe;

·  monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;

·  letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe;

·  stroških in cenah storitev javne službe.

(3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

32. člen

(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

33. člen

(zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode)

(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

(2) Skladnost mora biti zagotovljena na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami, na mestu iztoka iz cisterne.

(3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: 

·  priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja;

·  ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. 

(6) V javnih objektih (vrtci, šole, zdravstvene ustanove itd.), je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. 

34. člen

(varovanje obstoječe vodovodne infrastrukture)

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. 

 (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.

 (3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.

(5) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko izvaja izključno upravljavec javnega vodovoda.

35. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

(2) Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.

(3) Gasilsko društvo je dolžno izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

(4) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilsko društvo mora pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.

(5) Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe kot so čiščenje občinskih cest, protiprašno škropljenje makadamskih cest, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč in druga gradbena dela, potrebe javnih prireditev, potrebe gasilskih vaj, polnjenje cistern za razvoz vode (suša, polnjenje bazenov ipd.) je dovoljen le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(6) Gasilsko društvo mora samo poskrbeti za varnost prevoza pitne vode z vozili, ki mora biti skladen z veljavno zakonodajo.

(7) Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta-uporabnik vode.

36. člen

(prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo)

(1) Izvajalec javne službe prekine dobavo  pitne vode na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

·  če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe; 

·  če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu; 

·  če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru;

·  če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod;

·  če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju; 

·  če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe;

·  če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka;

·  če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda; 

·  če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden; 

·  na podlagi odločbe inšpektorja.

(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavni tarifi izvajalca javne službe.

(3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi: 

·  rednega ali izrednega vzdrževanja; 

·  pregledov ali remontov; 

·  preizkusov ali kontrolnih meritev; 

·  razširitev omrežja. 

(4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce na krajevno običajen način in preko spletne strani občine, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. 

(5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja in življenja ljudi in živali, izvajalec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, uporabnike javne službe obvesti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. 

(6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot stodvajset (120) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavni tarifi izvajalca javne službe.

(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(8) V primeru pomanjkanja pitne vode, Župan Občine Lovrenc na Pohorju izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in omeji uporabo pitne vode.

VI. Viri financiranja in način obračunavanja storitev

37. člen

(viri financiranja)

(1) Viri financiranja javne službe so:

·  prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo kot gospodarske javne službe;

·  subvencije občine;

·  sredstva občinskega proračuna;

·  sredstva državnega proračuna in državnih skladov;

·  druga sredstva.

38. člen

(vrste uporabnikov)

(1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe  so razdeljeni v naslednje skupine:

·  gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,

·  vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

(2) Gospodinjstvom in ostalim uporabnikom, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti se lahko subvencionira cena javne službe na podlagi predpisa o oblikovanju cen. 

39. člen

(zaračunavanje storitev)

(1) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje

storitve:

·  omrežnina in

·  vodarina.

(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev javne službe od dneva priključitve

na javni vodovod.

40. člen

(obračun vodarine)

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec lahko določi akontacije tudi drugače.

(2) Višino akontacije praviloma določi izvajalec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.

(3) V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.

(4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu se določi na osnovi predpisane količine v skladu z vsakokratno veljavno definicijo v vsakokrat veljavnem predpisu o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta.

(5) Normirana poraba se določa in obračuna v skladu z vsakokratno veljavno definicijo v vsakokrat veljavnem predpisu o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oz. drugim predpisom, ki ureja normirano in prekomerno porabo uporabnikov.

(6) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se obračuna tako kot določajo predpisi.

41. člen

(cene storitev)

(1) Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.

 (2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.

(3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev s pripravo elaborata.

(4) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

42. člen

(subvencioniranje storitve)

(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.

(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za

uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

43. člen

(odpis vodarine)

(1) Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji

vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode zaradi višje sile, delno odpiše stroške storitev v skladu z internim navodilom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru

večjega izliva. Uporabnik mora pri izvajalcu javne službe za ta namen podati vlogo in

predložiti ustrezna dokazila.

44. člen

(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)

(1) Uporabnik mora plačati zaračunane storite v roku, navedenem na računu, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna oziroma podana ustno na zapisnik. Podana v roku osmih dni od datuma prejema računa.

(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s

pitno vodo lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo odklopi vodovodni priključek oziroma začne postopek izterjave po sodni poti.

VII.  Meritve in odčitavanje

45. člen

(uporaba vodomerov)

(1) Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v termoizolacijskih jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v Tehničnem pravilniku.

(2) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda.

(3) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa.

(4) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in ne zamenjuje. V primeru, ko upravljavec izvaja obračun porabe vode v večstanovanjskih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo izvajalcu  dostaviti upravniki stanovanj, lahko uporabljajo za obračun porabljene vode, če merilci porabe vode zadostijo zahtevam Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo (Ur. l. RS št. 76/01, 42/06 in 16/13) in Pravilnikom o merilnih instrumentih (Ur. l. RS št. 42/06,  97/10 in 16/13). Določilo člena velja le za obstoječe stanje.

(5) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in popise vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in nizkimi temperaturami. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.

(6) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremembo lokacije priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.

(7) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.

(8) Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine.

(9) Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo točnost. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

(10) Odčitek stanja na vodomeru se izvede praviloma enkrat letno. Za večje uporabnike in večstanovanjske stavbe se izvede očitek stanja enkrat mesečno.

46. člen

(uporabniki, ki nimajo vodomera)

(1) V primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere.

(2) Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena  v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom.

VIII.  Evidence o javnem vodovodu in uporabnikih

47. člen

(evidence o javnem vodovodu)

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Voditi mora evidenco o:

·  javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,

·  uporabnikih javne službe,

·  priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,

·  zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,

·  vodnih dovoljenjih zajetja iz prejšnje alineje,

·  vodni bilanci javnega vodovoda,

·  vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in

·  stroških in cenah obveznih storitev javne službe.

48. člen

(evidence uporabnikov)

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

·  šifro uporabnika;

·  številko soglasja za priključitev na javni vodovod;

·  vrsto storitve;

·  ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);

·  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.

(2) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

·  šifro uporabnika in plačnika;

·  naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;

·  naslov;

·  transakcijski račun;

·  davčno številko;

·  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.

(3) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

·  podatke o merilnih napravah in priključku,

·  lastništvo nepremičnine,

·  podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,

·  datum vnosa podatkov, datum priključitve na javni vodovod in ali na kanalizacijsko omrežje ter čistilno napravo.

49. člen

(evidence uporabnikov v večstanovanjskih stavbah)

(1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca javne službe pravočasno pisno obveščati o:

·  statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem pitne vode in odjemalcem;

·  vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja.

50. člen

 (pridobivanje evidenc)

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, državnih organov in služb nastalih na podlagi zakonskih določil in Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov. 

IX. Nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe 

51. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ob sodelovanju občinske uprave občine.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil tega odloka in kršitelje prijaviti pristojnemu občinskemu inšpekcijskemu organu.

52. člen

(globe)

 (1) Z globo 1.200,00 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

·  se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili tega odloka;

·  ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka ter vodomernega mesta; 

·  ne pridobi soglasja izvajalca javne službe za priključitev na javni vodovod;

·  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom; 

·  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju; 

·  ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera;

·  ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku;

·  ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo; 

·  ne dovoli obnove vodovodnega priključka; 

·  ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe; 

·  ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja; 

·  odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili tega odloka;

·  če se brez soglasja izvajalca javne službe priključi na javni vodovod;

·  če se brez soglasja izvajalca javne službe odvzame vodo iz javnega vodovoda;

·  če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka;

·  če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe. 

(2) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. 

(4) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

X.  Prehodne in končne določbe 

53. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi, se sprejme in potrdi na Občinskem svetu v roku šestih mesecev.

(2) Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem  glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

54. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Lovrenc na Pohorju, Uradno glasilo slovenskih občin – UGSO, ŠT. 18/2011. 

55. člen

(veljavnost odloka)

(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 0073-0001/2011 

Datum:  08. 10. 2020