Na podlagi 96. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 16. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 7/99, 2/02, 41/05 in 92/05) je Občinski svet Občine
Ajdovščina na 31. redni seji dne 1. 10. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje zaselka Strane na Planini |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se ob
upoštevanju določil Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje
Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 96/04), sprejme občinski podrobni
prostorski načrt za območje zaselka Strane na Planini z oznako PL10 –
stanovanjska gradnja, ki se ureja na podlagi lokacijskega načrta (v
nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt). |
Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelalo podjetje KREADOM d.o.o. arhitektura,
geomantija, inženiring d.o.o., Kidričeva 20, 5000 Nova Gorica, pod
številko 04/2009-U. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se
določa ureditveno območje, funkcionalne, tehnične in oblikovalske
rešitve načrtovanih objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev
prometne energetske, vodovodne infrastrukture, infrastrukture za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter telekomunikacijskega omrežja,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne
dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe, dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev, roke za izvedbo, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta ter nadzor nad
izvajanjem tega odloka. |
Sestavine iz
prejšnjega odstavka so prikazane v občinskem podrobnem prostorskem
načrtu, ki je sestavni del tega odloka, in obsega: |
I. Obrazložitev
občinskega podrobnega prostorskega načrta |
II.
Kartografski del |
1. Načrt namenske
rabe prostora: |
– Izsek iz
kartografskega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje
Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 96/04) (list 1.1) |
– Lega prostorske
ureditve v širšem območju (list 1.2) |
– Obstoječe stanje
(list 1.3) |
– Katastrski načrt
(list 1.4) |
2. Načrt ureditvenega
območja: |
2.1 Pregledne
situacije |
– Arhitektonsko
zazidalna situacija in zasnova odprtega prostora (list 2.1.1)
|
– Arhitektonsko
zazidalna situacija – nivo 2. kleti (list 2.1.2) |
– Arhitektonsko
zazidalna situacija – nivo 1. kleti (list 2.1.3) |
– Arhitektonsko
zazidalna situacija – nivo pritličja (list 2.1.4) |
– Arhitektonsko
zazidalna situacija – nivo strehe (list 2.1.5) |
2.2 Vplivno območje
za določitev strank v postopku (list 2.2) |
2.3 Predlog
parcelacije in regulacijski elementi (list 2.3) |
3. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
– Razporeditev javnih
in skupnih površin z njihovo funkcionalno zasnovo (list 3.1)
|
– Zazidalno
ureditvena situacija s prikazom vplivov na urbane in krajinske strukture
in povezave s sosednjimi zemljišči (list 3.2) |
– Lega objektov na
zemljišču (list 3.3) |
– Situacija ceste
(list 3.5) |
Vzdolžni profil osi 0
(list 3.5.1) |
Vzdolžni profil osi 1
(list 3.5.2) |
– Prikaz komunalne
ureditve (list 3.6) |
Situacija SN in TK
kablovoda (list 3.6.1) |
Situacija –
predvidena SN, NN, JR in TK kanalizacija (list 3.6.2) |
20 kV ločilnik RAL V
24-500 (list 3.6.3) |
Prerez kabelske
kanalizacije A-A in B-B (list 3.6.4) |
Situacija
oskrbovalnega vodovoda (list 3.6.5) |
Situacija vodovoda
Strane (list 3.6.6) |
Situacija daljinskega
ogrevanja (list 3.6.7) |
Situacija
kanalizacije (list 3.6.8) |
– Situacija dostopne
ceste od P1-P19 (list 3.7) |
– Situacija dostopne
ceste od P19-P40 (list 3.7.A) |
Vzdolžni profil ceste
(list 3.7.1) |
Vzdolžni profil ceste
(list 3.7.2) |
Karakteristični
prečni profil ceste (list 3.7.3) |
– Komunalna ureditev
lokalne ceste |
– Rešitve in ukrepi
za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin
(list 3.9) |
III. Priloge:
|
– Lokacijska
informacija |
– Izsek iz
digitalnega prostorskega plana Občine Ajdovščina |
– Seznam izdelanih
strokovnih podlag |
– Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora. |
II. UREDITVENO
OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(funkcija
ureditvenega območja) |
Ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega: |
– površino, na
katerih so načrtovani eno in večstanovanjskih objekti ter poslovni
objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo; |
– območje
rekonstruiranega odseka občinske ceste; |
– površine, po
katerih poteka infrastruktura, potrebna za nemoteno funkcioniranje
območja. |
4. člen |
(obseg ureditvenega
območja) |
Meja ureditvenega
območja poteka po severnem robu parcel številka 1220/5, 1220/30 in
1220/6, po zahodnem robu parcel številka 1220/6 in 1220/10, po južnem
robu parcel številka 1220/10, 1220/30 in 1220/11 in po vzhodnem robu
parcel številka 1220/11 in 1220/5, vse k.o. Planina, in je razvidna v
načrtu namenske rabe prostora Katastrski načrt (list 1.4). Ureditveno
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zavzema površino 19
509 m2. |
Ureditveno območje,
na katerem so načrtovani trajni objekti, obsega zemljišča, oziroma dele
zemljišč s parcelnimi številkami 1220/5, 1220/6, 1220/10, 1220/11 in
1220/30, vse k.o. Planina. |
Izven ureditvenega
območja so predvideni trajni posegi zaradi ureditve prometnih površin
ter izvedbe elektroenergetskega, telekomunikacijskega in vodovodnega
priključka: |
– rekonstrukcija
lokalne ceste LC 001 121 Dolenje–Planina od križišča JP 502 141
Tevče–Vrtovče do križišča javne poti JP 502 161 Pot v Štrancarje,
vključno z ureditvijo križišč na parceli številka 2161/5 k.o. Planina;
|
– izgradnja dovozne
ceste v zaselek Strane od križišča z javno potjo in dovozne ceste v
garažo prvega sklopa (objekti A, B, C) na parceli številka 1220/16 k.o.
Planina; |
– izgradnja dovozne
ceste do drugega sklopa (objekti H, L, M, N, O) na parceli številka
1220/29 k.o. Planina; |
– izgradnja rampe,
namenjene pešcem, ter dodatna parkirna mesta na parcelah številka
1220/14, 1220/15 in 1220/16, vse k.o. Planina; |
– izgradnja
elektroenergetskega SN napajalnega kablovoda iz zaselka Štrancarji
(stanovanjska hiša Planina 8) od parcele številka 1157/3 k.o. Planina, v
lokalni cesti na parceli številka 2161/5 k.o. Planina in dalje po
parcelah številka 1220/16, 1220/9 in 1220/15, vse k.o. Planina, ter
postavitev transformatorske postaje TP Strane. Dopustna je postavitev TP
Strane na parceli številka 1220/14 k.o. Planina in potek
elektroenergetskega SN napajalnega kablovoda preko te parcele;
|
– izgradnja
telekomunikacijskega kablovoda v javni cesti na parceli številka 2161/5
k.o. Planina in dalje po parcelah številka 1220/16, 1220/9 in 1220/15,
vse k.o. Planina, ter postavitev telefonske centrale TC. Dopustna je
postavitev telefonske centrale TC na parceli številka 1220/14 k.o.
Planina in potek telekomunikacijskega kablovoda preko te parcele;
|
– rekonstrukcija
oskrbovalnega vodovoda PE90 od obstoječega vodohrana Boršt do zaselka
Štrancarji (rekonstrukcija ne bo spremenila položaja trase oskrbovalnega
vodovoda) in razširitev obstoječega vodohrana Boršt južno od zaselka
Štrancarji; |
– izgradnja
oskrbovalnega vodovoda v javni poti na parceli številka 2161/5 k.o.
Planina in dalje po parcelah številka 1220/16, 1220/9 in 1220/15, vse
k.o. Planina, do ureditvenega območja. |
Pri izdelavi
občinskega podrobnega prostorskega načrta je bilo upoštevano
zemljiškoknjižno stanje z dne 1. 8. 2009. |
III. FUNKCIONALNE,
TEHNIČNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN |
5. člen |
(lokacija) |
Območje pozidave
predstavlja valovito rahlo razgibano ravan vrh strmega pobočja naselja
Dolenje v kulturni krajini, v kateri se izmenjujejo valoviti reliefni
travniki z živicami in gozdnimi strminami. Prometno se območje navezuje
na lokalno cesto LC 001 121 Dolenje–Planina in je od priključka na hitro
cesto H4 Ajdovščina–Ljubljana oddaljeno 4 km. |
6. člen |
(pogoji za
urbanistično oblikovanje) |
Urbanistično zasnovo
zaselka tvori 5 funkcionalnih sklopov pozidave z jasno izoblikovanim in
enotnim vzorcem umeščanja v območje lokacije. |
Sklop I je sestavljen
iz treh enot stavbnih mas. Prvi niz sestavljajo vrstne večstanovanjske
hiše (večstanovanjska stavba). Na vzhodni in zahodni strani so urejena
dvorišča in vrtovi. Drugi in tretji niz so terasne vrstne hiše. Na
zahodni strani so urejeni vrtovi. Na ravni ozelenjeni strehi je urejen
strešni vrt s teraso. V skupni kleti je poleg servisnih prostorov
urejena garaža. |
Sklop II
predstavljajo prostostoječe stavbe (enodružinska hiša, dvojčki,
tristanovanjski objekt). Objekti so združeni preko skupnega zunanjega
prostora – »gase«, ki se v centralnem delu razširi v vaški trg. Vsaka
bivalna enota ima notranji predprostor – »borjač«. |
Sklop III sestavljata
niza višinsko razmaknjenih vezanih hiš. Spodnji niz je na hrbtni strani
deloma vkopan. Na sprednjih straneh so urejeni vrtovi. V 1. in 2. kleti
je poleg servisnih prostorov urejena garaža. Kjer so nizi prekinjeni, so
urejeni vhodi v klet in stopnišča, ki povezujejo zgornji nivo s
spodnjim. |
Sklop IV »vaškega
trga« sestavljajo objekt tržnice, deloma vkopan objekt vinoteke z
nadstropnim delom na nivoju trga ter niz robnih terasnih vrstnih
stanovanjskih hiš. Znotraj objekta tržnice je urejena uvozna rampa v
klet. Nad njim sta prečno nameščena dva dodatna stanovanjska mansardna
volumna s teraso. Na vaškem trgu je urejen prostor za organiziranje
»ekološke« tržnice. V kletni etaži so urejeni servisni prostori in
garaža. Četrti sklop je, poleg stanovanjskih površin za bivanje,
namenjen spremljajočim dejavnostim, ki so združljive s stanovanjskim
okoljem. |
Sklop V zajema
večnamenski centralni objekt s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Objekt se
razvija po terenu in je iz treh strani deloma vkopan. Prekrit je z
ozelenjeno streho, na kateri je urejeno javno sprehajališče. Namembnost
centralnega objekta je dejavnost turizma, gostinstva (hotel, gostilna,
restavracija, točilnica), zdravstva, kongresne in druge kulturne
dejavnosti, dejavnost osebnih storitev, pisarniške, poslovne, oskrbne
dejavnosti, dejavnosti uslužne obrti, otroškega varstva in trgovine. V
tem območju je dovoljena izvedba notranjega oziroma zunanjega plavalnega
bazena ali plavalnega ribnika. |
7. člen |
(posebna merila in
pogoji za oblikovanje objektov) |
Načrtovana skupna
bruto etažna površina objektov nad nivojem terena je 12.465,67 m2,
načrtovana zazidana površina objektov je 8.366,34 m2, število
stanovanjskih enot v območju pa je 52. |
Sklop I: obsega niz
vrstnih dvostanovanjskih hiš (objekt A), |
niz terasnih vrstnih
hiš (objekt B) in niz terasnih vrstnih |
hiš (objekt C): |
Objekt
A: Niz vrstnih večstanovanjskih |
hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik pod |
kotom 158° |
Osnovna tlorisna
velikost: osna dolžina: 61,00 m, širina: |
9,00 m |
Višina: K+P+1+M |
maksimalna višina v kapu 9,20 |
m nad koto pritličja 0.00 |
Kota
pritličja: + 211,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 631,0 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 1621,15 m2 |
Objekt
B: Terasne vrstne stanovanjske |
hiše |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: dolžina: 36 m, širina: P=11 m, |
N=7,4 m |
Višina: P+1 |
maksimalna višina v kapu 6,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: + 207,75 m n.m. |
Zazidana
površina: 420,27 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 611,37 m2 |
Objekt
C: Terasne vrstne stanovanjske |
hiše |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: dolžina: 36,00 m, širina: |
P=11,00 m, N=7,40 m |
Višina: P+1 |
maksimalna višina v kapu 6,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: + 207,75 m n.m. |
Zazidana
površina: 420,27 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 611,37 m2 |
Sklop II: obsega
prostostoječa enostanovanjska hiša (objekt |
L), dvojčki
(objekti O, M in N), tristanovanjska |
prostostoječa
hiša (objekt H): |
Objekt
H1: Stanovanjska enota trojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 11,10 x 7,00 m |
Višina: K+P+M |
višina v kapu 6,50 m nad koto |
pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +207,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 82,45 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 141,78 m2 |
Objekt
H2: Stanovanjska enota trojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: os 12,00 m x 8,20 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 6,50 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +207,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 103,09 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 179,54 m2 |
Objekt
H3: Stanovanjska enota trojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: os 11,45 m x 7,00 m |
Višina K+P+M |
maksimalna višina v kapu 6,50 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +207,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 94,40 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 143,23 m2 |
Objekt
O1: Stanovanjska enota dvojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 8.60 m x 8,95 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 6,50 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +205,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 79,35 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 142,08 m2 |
Objekt
O2: Stanovanjska enota dvojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 8,60 m x 9,90 m |
Višina:
K+P+M |
maksimalna višina v kapu 6,50 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +203,50 m n.m. |
Zazidana
površina: 82,49 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 133,80 m2 |
Objekt
M1: Stanovanjska enota dvojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 7,00 m x os 15,50 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 7,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +205,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 109,78 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 190,23 m2 |
Objekt
M2: Stanovanjska enota dvojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 7,00 m x os 11,00 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 7,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +204,50 m n.m. |
Zazidana
površina: 114,42 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 169,28 m2 |
Objekt
N1: Stanovanjska enota dvojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 9,00 m x os 10,00 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 7,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +204,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 93,26 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 149,75 m2 |
Objekt
N2: Stanovanjska enota dvojčka |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 8,60 m x os 11,20 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 7,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +203,50 m n.m. |
Zazidana
površina: 101,67 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 167,31 m2 |
Objekt
L: Prostostoječa enostanovanjska |
hiša |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik (črka L) |
Osnovna tlorisna
velikost: 6,60 m x os 19,00 m |
Višina: K+P+M |
maksimalnavišina v kapu 7,00 m |
nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +205,50 m n.m. |
Zazidana
površina: 181,05 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 230,56 m2 |
Sklop III:
obsega niz vezanih hiš (objekti E, F, G), niz |
vezanih hiš
(objekti I, J, K): |
Objekt
E: Niz vezanih stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: porezan pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: osna dolžina 25,0 m, širina |
6,30 m |
Višina: K2+K1+P+M |
višina v kapu 5,52 m nad koto |
pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +207.20 m n.m. |
Zazidana
površina: 203,40 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 333,56 m2 |
Objekt
F: Niz vezanih stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 25,00 m x 7,90 m |
Višina: K2+K1+P+M |
maksimalna višina v kapu 5,52 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +207,20 m n.m. |
Zazidana
površina: 261,00 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 387,52 m2 |
Objekt
G: Niz vezanih stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 30,68 m x 7,90 m |
Višina: K2+K1+P+M |
maksimalna višina v kapu 5,52 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +207,20 m n.m. |
Zazidana
površina: 211,70 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 348,28 m2 |
Objekt
I: Niz vezanih stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 17.00 x 6,90 m |
Višina: K+P+M |
višina v kapu 5,33 m nad koto |
pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +203,70 m n.m. |
Zazidana
površina: 131,00 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 210,90 m2 |
Objekt
J: Niz vezanih stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 25.00 x 6.90 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 5,33 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +203,70 m n.m. |
Zazidana
površina: 193,60 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 310,40 m2 |
Objekt
K: Niz vezanih stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 25,00 x 6,90 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 5,33 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +203,70 m n.m. |
Zazidana
površina: 193,60 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 310,40 m2 |
Sklop IV: obsega
enonadstropni objekt, namenjen javnemu |
programu s
pritličnim delom pod vaškim trgom (objekt S), |
enonadstropni
objekt tržnice, namenjen javnemu programu z |
dvema
stanovanjskima enotama v nadstropju, v kleti objekta |
je urejeno
parkiranje (objekt P) in niz robnih terasnih |
vrstnih
stanovanjskih hiš (objekt R): |
Objekt
P: Enonadstropni objekt tržnice |
Osnovna tlorisna
oblika: zalomljen pravokotnik pod |
kotom 162° |
Osnovna tlorisna
velikost: osna dolžina 35,22 m, širina |
(z uvozom v garažo) 9,20 m |
Višina: K+P+M |
maksimalna višina v kapu 6,60 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +202,70 m n.m. |
Zazidana
površina: 323,88 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 353,00 m2 |
Objekt
S: Enonadstropni objekt |
Osnovna tlorisna
oblika: porezan pravokotnik |
Osnovna tlorisna
velikost: 32,00 x 23,80 m |
Višina: P+1 |
maksimalna višina v kapu 8,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +199,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 598,47 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 764,24 m2 |
Objekt
R: Niz robnih terasnih vrstnih |
stanovanjskih hiš |
Osnovna tlorisna
oblika: dvakrat zalomljen pravokotnik |
(črka S) pod |
kotom 134° in 152° |
Osnovna tlorisna
velikost: osna dolžina 48,00 m, širina |
6,90 m |
Višina: P+M (1) |
maksimalna višina v kapu 5,90 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +199,00 m n.m |
Zazidana
površina: 485,79 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 740,42 m2 |
Sklop V: obsega
dvonadstropni večnamenski centralni objekt |
namenjen javnemu
programu: |
Objekt
D: Večnamenski objekt |
Osnovna tlorisna
oblika: dva pravokotnika (črka L)+ |
servisni objekt trikotne |
oblike |
Osnovna tlorisna
velikost: os 80,00 x 30,00 m |
Višina: P+2 |
maksimalna višina v kapu 13,00 |
m nad koto pritličja 0,00 |
Kota
pritličja: +199,00 m n.m. |
Zazidana
površina: 3250,40 m2 |
Bruto površina
nad terenom: 4215,50 m2 |
8. člen |
(regulacijski
elementi) |
Posegi v prostor
morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
|
– regulacijska linija
(RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi
pogoji, od površin v nejavni rabi; |
– gradbena meja (GM)
je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je
dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v
notranjost; |
– gradbena linija
(GL) je črta, na katero morajo biti vsaj z enim robom fasade postavljeni
objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. |
Regulacijski elementi
so razvidni iz grafičnih prilog: Predlog parcelacije in regulacijski
elementi (list 2.3) ter Lega objektov na zemljišču (list 3.3). |
9. člen |
(načrt parcelacije) |
Parcelacija zemljišč
je prikazana v grafični prilogi Načrt parcelacije in regulacijski
elementi (list 2.3). Mejne točke robnih parcel so opredeljene po
Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Vir podatkov je Elaborat
geodetske izmere, ki ga je izdelalo podjetje Žolnir d.o.o. iz Šempetra
pri Gorici. |
10. člen |
(arhitekturno
oblikovanje) |
Oblikovanje vsakega
objekta znotraj celote je specifično, zato ni oblikovalsko določenih
enotnih pogojev. Pomembno je izoblikovanje identitet skupnih območij
znotraj zaselka, ki ustvarjajo uravnoteženo in skladno celoto.
|
Strehe objektov so
različnih tipov (dvokapnice, enokapnice, ravne, poševne z blagim
naklonom) in krite z različnimi materiali (korci, kamen, les, prod,
kovina) oziroma ozelenjene (intenzivno, ekstenzivno). Na nekaterih
strehah je urejen strešni vrt z razgledno ploščadjo, na strehi objekta D
je urejena parkovna ploščad. Širina napuščev je lahko različna, objekti
so lahko brez napuščev oziroma z atičnim zidom, ki seže čez nivo strehe.
|
Za izvedbo fasad so
lahko uporabljeni različni materiali: kamen različnih barv in oblik,
les, vidni beton, različne vrste ometov in oblog. Fasadne odprtine so
lahko različnih oblik in velikosti. |
Balkonske ograje in
dimniške kape so različnih oblik in iz različnih materialov. Ograjni,
podporni in mejni zidovi so različnih oblik in dimenzij. |
11. člen |
(stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) |
Faktor zazidanosti
gradbene parcele (z) je razmerje med zazidano površino in celotno
površino gradbene parcele. Za vse sklope (1–5) velja, da je največji
možni faktor zazidanosti gradbene parcele do 0,45. |
Faktor izrabe
gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino
objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto
tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad
terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim. Za vse sklope
(1–5) velja, da je faktor izrabe gradbene parcele (i) do 0,70.
|
Največja stopnja
zazidanosti gradbene parcele se lahko doseže le v primeru, ko so
izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji: zadostno število parkirnih mest,
ustrezne manipulacijske površine ob objektu, predpisani odmiki od
sosednjih zemljišč in drugi pogoji, predpisani s tem odlokom. |
12. člen |
(opis načrtovane
ureditve zunanjih površin) |
V okviru
arhitektonsko zazidalne situacije je prikazana zasnova odprtega prostora
in njemu pripadajočih površin: vstopna ulica, odprti prostor med objekti
A, B in C, ki se nadaljuje na pohodno ozelenjeno streho centralnega
objekta, zgornji trg (kal s skulpturo), gase s sistemom kraških dvorišč
objektov O, N, M, H in L, vaški trg z vodnjakom in ostalo ureditvijo,
zaprti zasebni vrtovi objektov E, F, G in I, J in K, zaprti zasebni
predvrtovi objektov B, C in A, strešni vrtovi objektov B in C, sistem
klančin, ramp in stopnišč, površine za komunalno infrastrukturo na vhodu
v naselje, površine za mirujoči promet, javne zelene površine, otroška
igrišča in zelene površine. |
Osrednja ulica je
urejena kot peš cona, enotno tlakovana, z navezavo na ostale prometne
površine naselja. V smeri S-J je oblikovana nivojsko, tako da jo je
možno uporabiti tudi kot intervencijsko pot, z ostalimi deli naselja pa
se povezuje preko zunanjih stopnišč in klančin. |
Trg z vodnjakom je
tlakovan in je konstruktivno istočasno streha vkopane vinoteke. Odprt je
proti zahodu, proti Vipavskemu križu in Vipavski dolini ter predstavlja
vizualno povezavo naselja in narave. Trg je javni prostor z navezavami
na parkirišča v garažni hiši. |
Polzaprti javni
prostori so razvrščeni ob gornji in osrednji cesti. Omogočajo posedanje,
druženje in oddih. |
Polzaprta interna
dvorišča ob osrednji cesti so notranja dvorišča z urejenimi zelenicami
in terasami objektov A, B in C. Zasnovani so tako, da je zagotovljena
zasebnost stanovalcev. |
Zasebni vrtovi so
urejeni ob vseh objektih v parterju, pri hišah v nizu pa predstavljajo
največje zasebne površine v naselju. |
Površine za komunalno
infrastrukturo so urejene v vizualno manj izpostavljenem delu naselja,
ki meji na gozdni rob. Relief in gozdni rob opredeljujeta zasnovo
umestitve infrastrukturnih objektov. Transformatorska postaja,
telefonska centrala, kotlovnica in zalogovnica bio mase ter ekološki
otok, so bodisi delno vkopani, bodisi obdani z zaščitnimi zidovi ter
obdani z drevesi in grmovnicami. |
Površine za mirujoči
promet in parkirišča so večinoma tlakovana s travnimi ploščami. Senčene
so z drevesi, možna je tudi izvedba latnikov in senčnic. |
Javne zelene površine
so vse površine, ki mejijo na javne površine, na trg, na nepozidan pas
proti zahodu in na ostale travnate površine. |
V naselju bosta
urejeni dve javni otroški igrišči. |
13. člen |
(usmeritve glede
posegov na obstoječih objektih) |
Obstoječi objekti po
tem odloku so vsi objekti, ki so v času trajanja občinskega podrobnega
prostorskega načrta dograjeni v skladu z določili tega odloka. Na vseh
obstoječih objektih so dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela
ter dela v javno korist. Dovoljene so tudi rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave v okviru gabaritov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v
ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in
spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje
v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
|
Dopustne so tudi
rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi obstoječih objektov se
lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za
novogradnje v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
14. člen |
(gradnja enostavnih
objektov) |
Na celotnem
ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je
dovoljena izvedba vseh tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so
potrebni za priključitev objektov v ureditvenem območju občinskega
podrobnega prostorskega načrta na javno komunalno infrastrukturo.
Dovoljena je tudi postavitev spominskih obeležij, kot sta kip oziroma
spomenik in spominska plošča, dovoljena je tudi postavitev urbane
opreme, kot so javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in
druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik,
montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen in otroško
igrišče. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
15. člen |
(skupne določbe) |
Zaradi gradnje
stanovanjskega zaselka Strane je treba zgraditi, prestaviti, zamenjati
oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in
objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture mora
potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh
objektov in naprav, ki se nahajajo v Prilogi III. občinskega podrobnega
prostorskega načrta, in sicer kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
Vsi komunalni vodi naj praviloma potekajo v cestnem telesu ali v javnih
površinah. |
16. člen |
(pogoji za prometno
urejanje) |
Predvidena je
rekonstrukcija lokalne ceste od križišča javne poti JP 502 141
Tevče–Vrtovče do križišča ceste s potjo JP 502 161 Pot v Štrancarje.
Prometno se območje naveže preko novega priključka na kategorizirano
lokalno cesto LC 001 120 Dolenje–Planina. Minimalna širina vozišč
internih cest je 5,00 m, minimalni radiji uvozov pa 4,00 m. Glavni
dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori in ostale
površine ter objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za
funkcionalno ovirane ljudi. Predvidena je prestavitev javne poti na
parceli št. 1220/30 k.o. Planina, ki sedaj služi kot dostopna pot do
parcele št. 1220/3 k.o. Planina. |
V ureditvenem območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so predvidene površine
namenjene javnemu parkiranju v štirih podzemnih garažah, dodatna
parkirna mesta pa bodo urejena na zunanjih površinah. Potrebno število
parkirnih mest se izračuna po naslednjem normativu: stanovanje – 2PM,
hiša v nizu, vrstna hiša – 2 PM, apartma – 1PM, trgovine – 1 PM/30 m2
neto prodajne površine, gostinski lokali, restavracije, točilnice – 1
PM/4 sedeže, večnamenske dvorane – 1 PM/4 sedež, nastanitvene stavbe –
1PM/2 ležišči, dejavnosti osebnih storitev, pisarniške, poslovne,
oskrbne dejavnosti, dejavnosti uslužne obrti – 1 PM/30 m2 neto površine,
dejavnosti namenjene zdravstvu, sprostitvi – 1 PM/50 m2 neto uporabne
površine in rezerva za obiskovalce in prireditve – 10 PM. |
Razen površin za
mirujoči promet so vse površine znotraj zaselka namenjene izključno
pešcem. Na glavnih cestah so urejeni dvostranski in enostranski hodniki
za pešce. Vse površine namenjene pešcem so utrjene z ustreznim tlakom
oziroma asfaltirane. |
Znotraj zaselka je
urejena intervencijska pot, ki poteka po glavni dovozni cesti in omogoča
dostop do objektov. Ob objektih morajo investitorji zagotoviti proste
dostope in dovoze do objektov, manipulacijske površine ter dostope za
intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi. Intervencijske poti
izven vozišč so urejene kot poti za pešce ali peš cone. |
17. člen |
(vodovodno omrežje) |
Za zagotovitev oskrbe
s sanitarno pitno in požarno vodo ureditvenega območja zaselka Strane se
rekonstruira in zgradi naslednje napeljave in objekte: rekonstrukcija
oskrbovalnega vodovoda PE90 od obstoječega vodohrana Boršt do zaselka
Štrancarji v dolžini cca 560 m; razširitev obstoječega vodohrana Boršt
južno od naselja Štrancarji z obstoječih 50 m3 na 200 m3 akumulacije;
novogradnja oskrbovalnega vodovoda od zaselka Štrancarji do cestnega
odcepa za zaselek Strane v dolžini cca 520 m; izgradnja vodovodnega
cevovoda za oskrbo naselja s sanitarno in požarno vodo s priključkom za
morebitno širitev zaselka; izgradnja vodovodnih priključkov in oprema
merilnih mest z vodomernimi garniturami; izgradnja zunanjega hidrantnega
sistema. |
Požarna zaščita
predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in z
ustreznim številom hidrantov. Dovod vode naj zagotavlja vsaj 10 I/s.
Dodatna požarna voda se zagotavlja v zbiralniku meteornih vod
prostornine 300 m3. |
18. člen |
(odvajanje
onesnaženih voda) |
Kanalizacijsko
omrežje ureditvenega območja zaselka Strane je zasnovano v ločenem
sistemu, in sicer za: komunalno odpadno vodo iz objektov, meteorno vodo
s strešnih površin objektov ter meteorno vodo iz utrjenih povoznih in
parkirnih površin. Vse tri kanalizacije so predvidene v cestnem telesu,
potek je v celotni trasi vzporeden v predpisanih odmikih od ostalih
komunalnih vodov. |
Komunalne odpadne
vode iz objektov se bodo stekale v fekalno kanalizacijo in dalje na
biološko čistilno napravo. Predvidena je biološka čistilna naprava za
komunalno odpadno vodo kapacitete do 350 PE. Očiščena komunalna odpadna
voda se bo stekala v ponikovalno polje. V primeru izgradnje javnega
kanalizacijskega omrežja, je dopustna priključitev skladno s pogoji
upravljavca (biološka čistilna naprava v tem primeru ni več potrebna).
|
Meteorne vode s
strešnih površin se bodo stekale v meteorno kanalizacijo in dalje v
zbiralnik, preko katerega bo omogočena ponovna uporaba za namakanje,
pranje, in podobno. V zbiralniku je predviden preliv, preko katerega bo
višek meteorne vode speljan v sistem disperzijskih ponikovalnih polj.
Meteorna voda z utrjenih površin (cestne, parkirne in pohodne površine)
bo speljana preko cestnih požiralnikov in linijskih rešetk v meteorno
kanalizacijo. Pred ponikanjem je predvidena vgradnja lovilca mineralnih
olj in maščob. |
19. člen |
(elektroenergetsko
omrežje) |
Za zagotovitev
elektroenergetskega napajanja ureditvenega območja zaselka Strane je
potrebno izvesti montažo 20 kV ločilnika na zadnjem SN drogu pred
obstoječo transformatorsko postajo TP Štrancarji 2. Na predvideni
ločilnik se priključi novopredvideni 20 kV napajalni kablovod za
napajanje nove TP Strane. Napajalni 20kV kablovod bo položen v SN
kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala od predvidenega 20 kV ločilnika do
nove transformatorske postaje TP Strane. Na odcepu za nadaljnjo širitev
zaselka se predvidi izvedba kabelskega jaška in kabelska kanalizacija.
|
Potrebno je zgraditi
novo transformatorsko postajo TP Strane, ki bo locirana na začetku
zaselka ob prakirišču ob dovozni cesti. Na SN strani bo opremljena z
vodno celico za priklop na 20 kV omrežje pred obstoječo TP Štrancarji 2
in transformatorsko celico. Na NN strani pa bo opremljena z NN dovodno
celico, NN odvodno celico z ustreznim številom izvodov in poljem za
napajanje javne razsvetljave. |
Predvidi se izgradnja
NN kabelskega omrežja za potrebe napajanja merilno priključnih omar PMO
posameznih objektov. Vse PMO omare bodo napajane iz nove TP Strane.
|
Javna razsvetljava se
bo prižigala in napajala iz JR polja v TP Strane. Lokacije in tipi
svetilk bodo usklajeni z ostalimi infrastrukturnimi objekti. Za primarne
ulice so predvideni kandelabri višine 5,00–8,00 m, za sekundarne ulice
pa so predvideni dekorativni svetlobnimi stebrički višine 1,00 m. |
20. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
Za potrebe
telefonskega omrežja ureditvenega območja zaselka Strane je potrebno
izvesti kabelsko kanalizacijo od obstoječe stanovanjske hiše Planina 8,
kjer se izvede navezava na obstoječe TK omrežje do predvidene nove
telefonske centrale v bližini nove TP Strane. Nova TK centrala bo
omogočala telekomunikacijske priključke v novem naselju in omogočila
hitrejši dostop do interneta krajanom v zaselku Štrancarji, Tevče in
Marci. |
21. člen |
(komunalni odpadki) |
Za potrebe zbiranja
komunalnih odpadkov v ureditvenem območju zaselka Strane je potrebno za
predvideno število stanovanj zgraditi tri zbiralnice ločenih frakcij
odpadkov, v katerih je predvidena postavitev zabojnikov za ostanke
komunalnih odpadkov in zabojnikov za papir, stekleno embalažo, plastično
in kovinsko embalažo, kartonsko embalažo ter biološke odpadke.
Zbiralnice morajo biti locirane na mestih, dostopnih s smetarskim
vozilom. |
22. člen |
(CaTV omrežje) |
Za potrebe CaTV
razvoda v ureditvenem območju zaselka Strane je predvidena izvedba TV
kabelske kanalizacije ob kabelski kanalizaciji TK omrežja. TV kabelska
kanalizacija bo speljana do posameznih TV omaric na fasadah objektov. |
23. člen |
(daljinsko ogrevanje) |
Za potrebe ogrevanja
in pripravo sanitarne tople vode je v ureditvenem območju zaselka Strane
predvidena izgradnja manjšega omrežja daljinskega ogrevanja s kotlovnico
na biomaso. Za potrebe skladiščenja goriva je v sklopu kotlovnice
predviden zalogovnik sekancev prostornine cca 200 m3. Iz kotlovnice bo
speljan podzemni toplovod za ogrevanje objektov. Objekti imajo lahko
naprave za izkoriščanje sončne energije, biomase in drugih alternativnih
virov energije. |
V. REŠITVE, UKREPI IN
USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
24. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
Na obravnavanem
območju ni objektov in območij kulturne dediščine. |
25. člen |
(varstvo naravne
dediščine) |
Na obravnavanem
območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih
za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
Pri načrtovanju
zunanje razsvetljave naj se, zaradi zmanjšanja negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja
živalskih vrst, načrtuje uporaba takih svetilk, ki onemogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba ali širše okolice. Pri
načrtovanju razsvetljave na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. V čim večji možni meri naj se ohranja mejica, ki
poteka po zahodnem robu parcel št. 1220/6 in 1220/10, vse k.o. Planina. |
26. člen |
(zrak) |
Med gradnjo je
potrebno vlažiti sipke materiale in nezaščitene površine ter
preprečevati raznos materialov z gradbišča. Upoštevati je potrebno
predpise, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna
sredstva. |
Pri obratovanju se za
ogrevanje objektov primarno uporabljajo energenti z visoko stopnjo
zgorevanja, prouči naj se možnost uporabe alternativnih virov energije. |
27. člen |
(tla) |
Med gradnjo se v
primeru razlitja nevarnih snovi izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim
izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo.
Vse degradirane in ranjene površine je treba po končani gradnji
sonaravno zasuti, prekriti s plodno zemljo in zatraviti. |
Pri obratovanju bodo
odpadne vode z območja odvedene v ločenem sistemu in bodo pred izpustom
v ponikanje predhodno očiščene na biološki čistilni napravi in v
lovilcih olj in maščob. |
28. člen |
(varstvo kmetijskih
površin) |
Med gradnjo je treba
plodno zemljo odstraniti in ustrezno deponirati. Vse dovozne poti do
kmetijskih zemljišč je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno
stanje, prekinjene poti pa nadomestiti z novim potekom tras. |
29. člen |
(varstvo voda) |
Med gradnjo je treba
preprečiti izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih snovi v
površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu
oziroma v obdobju, v katerem je pričakovati manj padavin. Izvesti je
treba vse tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaženja podtalnice, vse
objekte in naprave, ki so temu namenjene je treba redno čistiti in
vzdrževati. |
30. člen |
(varstvo pred hrupom) |
V času gradnje je
treba upoštevati ukrepe za preprečevanje prekomerne obremenitve okolja s
hrupom. Vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in
morajo ustrezati normam glede dovoljenih ravni zvočne moči, v skladu s
pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
Upoštevati je treba časovno omejitev za izvajanje gradbenih del, skladno
z uredbo o hrupu v naravnem in življenskem okolju, gradbišče je potrebno
zaščititi s primerno visoko ograjo, ki bo dušila hrup delovnih strojev. |
31. člen |
(varstvo vidne
krajine) |
Območje OPPN je del
vizualno visoko kakovostne kulturne krajine, z jasno izraženo
identiteto. Krajinsko strukturo opredeljuje relief (naravni in delno
terasiran), raba tal, gozdni rob, parcelacija, grmovne in drevesne
živice ter antropogeni gradniki (zlasti suhozidi, oporni zidovi in druge
kamnite zložbe). |
Zasnova naselbine v
območju OPPN naj s svojo strukturo, razmerjem med grajenimi volumni in
odprtim prostorom upošteva krajinsko zgradbo in značilnosti prostora.
Naselbina naj ne vnaša izrazitih dominant ali prostoru tujih struktur. S
svojo zasnovo naj ohranja ali celo nadgrajuje identiteto območja.
|
Gozdni rob na slemenu
naj se ohrani, višinsko umeščanje zgradb naj sledi reliefu, krajinsko
arhitekturni gradniki naj izhajajo iz lokalne kulturne in naravne
dediščine. |
32. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
Za zaščito pred
požarom je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, prometne
površine za intervencijska vozila in vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. |
Zaselek Stane je
dostopen z lokalne ceste Dolenje–Planina. V okviru funkcionalnih površin
gradbenih parcel so zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine
za intervencijska vozila ter za razvitje gasilske tehnike. |
Zagotoviti je treba
potrebne odmike med objekti oziroma ustrezne gradbeno tehnične rešitve
objektov zaradi omejevanja širjenja ognja ob požaru. |
Do vseh načrtovanih
objektov je zagotovljen dostop z intervencijskimi vozili. |
Predvidena je
izgradnja vodovoda za potrebe požarne vode z ustreznim številom
nadzemnih hidrantov. Dovod vode naj zagotavlja vsaj 10 l/s. |
33. člen |
(geološka sestava tal
in potrebni ukrepi) |
Geološko geomehanske
razmere z oceno gradbenih pogojev na zazidalnem območju so zajete v
Inženirsko – geološkem poročilu o sestavi tal in pogojih gradnje ter
temeljenja objektov, ki ga je izdelal GEOMAP, Igor Buser s.p. –
inženirsko geološko raziskovanje, Tomažičeva 42, 1000 Ljubljana. V času
gradnje je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor pri izkopnih delih. |
VI. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
34. člen |
(etapnost izvedbe
prostorske ureditve) |
Predvidene posege se
lahko izvede v eni etapi ali v ločenih etapah. Posamezne etape obsegajo:
|
– Etapa 1:
rekonstrukcija dovoznih javnih poti, izgradnja priključkov, izgradnja
interne prometne mreže in ostale komunalne infrastrukture; |
– Etapa 2: izgradnja
objektov A, B, C vključno z garažno hišo in pripadajočo zunanjo
ureditvijo; |
– Etapa 3: izgradnja
objektov H, O, M, N in L s pripadajočo zunanjo ureditvijo; |
– Etapa 4: izgradnja
objektov E, F, G, I, J, K s pripadajočo zunanjo ureditvijo; |
– Etapa 5: izgradnja
objektov P, S, R s pripadajočo zunanjo ureditvijo; |
– Etapa 6: izgradnja
objekta D s pripadajočo zunanjo ureditvijo. |
Vsaka izmed
prostorskih enot lahko predstavlja samostojno gradbeno fazo. Posamezne
etape niso časovno soodvisne, razen pogoja, da se vse pripadajoče
komunalne ureditve izvedejo sočasno. Posamezne objekte znotraj etap je
mogoče graditi tudi ločeno. Zaradi gospodarnejše izvedbe je dopustno
vrstni red posameznih etap spremeniti. |
VII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
35. člen |
(dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
Dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev so: |
(1) Dopustna
odstopanja od predpisanih maksimalnih višin in gabaritov objektov:
|
– dopustno je
odstopanje od predpisanih maksimalnih višin gabaritov objektov nad koto
terena do + 1,00 m, navzdol pa je dopustno odstopanje lahko večje;
|
– tlorisna
dimenzijska toleranca je do +1,00 m, pri čemer naj se ohranjajo
regulacijske linije, ki so prikazane v kartografskem delu občinskega
podrobnega prostorskega načrta Predlog parcelacije in regulacijski
elementi (list 2.3) in razmerja grajene strukture in odprtega prostora,
odstopanje navzdol je lahko večje; |
– dovoljena so
odstopanja od višinske regulacije terena v smislu zagotavljanja bolj
funkcionalne in gospodarnejše gradnje ter v smislu prilagoditvam
geomehanskim karakteristikam terena ±1,00 m, razen znotraj sklopa 2,
kjer so predvidene prostostoječe stanovanjske hiše (objekti H1, H2, H3,
O1, O2, N1, N2, M1, M2, L), kjer je dovoljeno odstopanje od višinske
regulacije terena do ± 1,50 m; |
– zaradi vogalne
pozicije in posebnega pomena objekta L, je dopustno odstopanje v smeri
proti jugu in zahodu tako, da je dopustna izvedba maksimalnega
tlorisnega gabarita do parcelne meje in dopustno je odstopanje od
predpisane bruto etažne površine do ± 40%; |
– največ dve od
štirih stanovanjskih terasnih vrstnih hiš (objekta R) sta lahko deloma
nadzidani v smislu izvedbe terase oziroma mansarde, maksimalni gabarit
znaša P+1+M, predviden gabarit je P+M, dovoljen pa je tudi gabarit P+1;
|
– dopustna je izvedba
dimnika iz centralne kurilnice in prezračevalnega jaška, ki lahko
presega višinski gabarit objekta A; |
– kleti se lahko ne
izvedejo oziroma se izvedejo samo deloma. |
(2) Dopustna
odstopanja od oblikovanja objektov: |
Objekt lahko presega
gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne
vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški,
nastopne stopnice, vhodi, vetrolovi in podobno. Objekt lahko presega
gradbeno linijo tudi s podzemnimi etažami. |
Za fasado, katere
deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji
pogoji: |
– dopustno je
zamikanje in izmikanje delov posameznih objektov, oziroma tudi
posameznih objektov znotraj nizov do ± 3,00 metra, pri čemer večina
objektov ohranja glavno gradbeno linijo in ne posega v območje cest.
Skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo, ne sme
biti daljša od 40% dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob
gradbeni liniji; |
– skrajna točka
presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne
sme biti oddaljena več kot 3,00 m; |
– preko gradbene meje
ali gradbene linije lahko sega celoten napušč stavbe, vendar njegova
širina ne sme znašati več kot 3,00 m; |
– višina objekta (Ho)
je zgornja kota stropne konstrukcije. Nad to koto je dovoljena izvedba
zaključnih slojev strehe ter kritine, zaključnega venca, tehničnih
naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa
dovoljena ureditev mansarde. Višina objekta Ho se meri od kote, ki je v
karti Idejna višinska regulacija kotirana kot kota finalnega tlaka v
pritličju objekta in je absolutna kota. Kota zaključnega venca ne sme
presegati višine Ho za več kot 1,00 m; |
– dopustna je
izgradnja delov objektov (gank, balkon, terasa, nadstrešek, vhodna veža,
stopnišče, terasa, prezračevalni jašek, ograje, zidovi ipd.);
|
– znotraj
funkcionalnega sklopa V. je dovoljena izvedba notranjega oziroma
zunanjega plavalnega bazena ali plavalnega ribnika. |
(3) Dopustna
odstopanja od predpisanih bruto etažnih površin in etažnosti objektov in
stanovanjskih enot: |
– dopustno je
povečanje števila 52 stanovanjskih enot za največ 15%, |
– dopustna je
sprememba stanovanjskih hiš v apartmaje; |
– odstopanje od
predpisane bruto etažne površine objektov nad nivojem terena je lahko ±
10%; |
– predpisane bruto
etažne površine in njihove tolerance ne vključujejo površin odprtih in
polodprtih stanovanjskih površin (balkonov, lož, teras ipd.).
|
(4) Dopustna
odstopanja od parcelacije: |
– dopustna so
odstopanja površin zemljišč v javni in zasebni lasti, gradbenih parcel
in zakoličbenih točk, skladno z uskladitvami parcelnih mej in
tolerancami horizontalnih gabaritov objektov; |
– dopustno je
odstopanje pri zagotavljanju dodatnih površin znotraj zaselka,
namenjenih javnemu dobremu; |
– potek parcelnih mej
in s tem velikost gradbenih parcel se sme spreminjati v smislu
prilagoditve gradnji objektov oziroma skupinam objektov; |
– možno je tudi
združevanje manjših parcel v večje gradbene parcele in obratno;
|
– znotraj gradbenih
parcel in zemljišč v javni in zasebni lasti je po izgradnji naselja ali
dela naselja možna podrobnejša parcelacija. |
(5) Dopustna
odstopanja od namembnosti objektov: |
– znotraj posameznih
objektov je možna sprememba namembnosti posameznih objektov oziroma
delov objektov. Spremljajoče dejavnosti, ki so združljive s
stanovanjskim okoljem so lahko: dejavnosti osebnih storitev, pisarniške,
poslovne, oskrbne dejavnosti, dejavnosti uslužne obrti, turizma,
gostinstva, trgovine, zasebnega zdravstva in otroškega varstva;
|
– spreminjanje
namembnosti posameznih objektov v proizvodnjo, veletrgovino,
skladiščenje, transport, energetiko in druge dejavnosti, ki so
nezdružljive s stanovanjskim okoljem, ni dovoljeno. |
(6) Dopustna
odstopanja od komunalne infrastrukture: |
– dopustne spremembe
tras posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov
zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora; |
– v skladu s
soglasjem upravljavca so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih
v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče
predvideti; |
– dopustna je
korekcija trase dovozne ceste znotraj zaselka in njene navezave na
obstoječo javno cesto Dolenje–Štrancarji zaradi zagotavljanja
ustreznejšega in varnejšega uvoza ter zagotavljanja čim manjšega posega
v območje parcele št. 1220/16 k.o. Planina; |
– dopustne so
korekcije višinske regulacije internih cest v smislu učinkovitejše
povezave z objekti; |
– dopustna je
sprememba lokacije transformatorske postaje in telefonske centrale;
|
– na vseh parcelah in
objektih je dopustna izvedba rešitev za pridobivanje energije iz
obnovljivih virov, ki služijo lastnim potrebam oziroma služijo za
potrebe proizvodnje energije za zunanje uporabnike; |
– dopustna je
izgradnja dodatnih parkirnih mest ob vstopni dovozni cesti; |
– dopustna je izvedba
dodatnega izvoza in uvoza v objektu D, kolikor bi se to pokazalo kot
smiselno (pozidava severnega dela območja). |
Vsa dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev so možna na podlagi soglasja
pristojnega odbora občinskega sveta. |
VIII. ROKI ZA IZVEDBO
PROSTORSKE UREDITVE |
36. člen |
(roki za izvedbo
prostorske ureditve) |
Gradbena dovoljenja
za gradnjo objektov v območju urejanja občinskega podrobnega
prostorskega načrta se lahko začnejo izdajati takoj, ko začne veljati ta
odlok, pod pogojem, da je sklenjena pogodba o opremljanju z Občino
Ajdovščina. Pred začetkom izdaje individualnih gradbenih dovoljenj za
gradnjo mora biti izvedena parcelacija zemljišč skladno z grafično
prilogo Predlog parcelacije in regulacijski elementi (list 2.3). |
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
37. člen |
(organizacija
gradbišč) |
Gradbišče je treba
organizirati tako, da gradbiščna baza ni locirana v neposredni bližini
naselja ali drugih varovanih območij. Gradbišča je treba zavarovati
tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in
zemljišč. |
Transportne poti
morajo potekati po obstoječih cestah in poteh, manipulativne površine v
času gradnje so lahko v ureditvenem območju in na zemljiščih, ki nanj
mejijo. |
Med izvajanjem del
mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču. |
38. člen |
(dodatne obveznosti) |
Poleg obveznosti,
navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev
in izvajalcev še naslednje: |
– pred začetkom del
je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih,
telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne
infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter
uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne
pasove; |
– zagotoviti ali
nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in
zemljišč; |
– promet v času
gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev;
|
– zaradi varnosti
prometa je treba izkopne jarke označiti in zavarovati, še posebno v
nočnem času; |
– o vseh motnjah, do
katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in
telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne
upravljavce in uporabnike; |
– v času gradnje je
treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na
gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih oseb; |
– objekte in naprave
je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po dokončani gradnji pa
eventualno nastale poškodbe sanirati; |
– po izgradnji je
treba na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno
stanje; |
– v najkrajšem možnem
času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati
vso škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje; |
– pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja je investitor dolžan z Občino Ajdovščina skleniti
pogodbo o opremljanju. |
X. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
39. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
Po prenehanju
veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na zgrajenih
objektih dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela ter dela v
javno korist, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, rušitve objektov ter
novogradnje na mestu porušenih objektov. |
XI.
NADZOR |
40. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in
prostor. |
XII.
KONČNI DOLOČBI |
41. člen |
Občinski podrobni
prostorski načrt za območje zaselka Strane na Planini je stalno na
vpogled na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. |
42. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 350-06/07 |
Ajdovščina, dne 2.
oktobra 2009 |
Župan |
Občine Ajdovščina
|
Marjan Poljšak l.r. |