Na
podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 15. člena
Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
(Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob
Ščavnici na 7. seji dne 21. 8. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno obrtno cono
Grabonoš |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno
obrtno cono Grabonoš (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni
prostorski načrt). |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta
odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– izsek grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu
1:2000, |
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000, |
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu
1:1000, |
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000, |
– načrt parcelacije v merilu 1:1000. |
|
4. člen |
|
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost, |
– okoljsko poročilo. |
|
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
|
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na območju
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na vzhodnem obrobju naselja Grabonoš. |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta omejuje na severu
poljska pot oziroma kmetijske površine, na vzhodu kmetijske površine, na
jugu vodotok oziroma območje državnega prostorskega načrta za smer
avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Cogetinci–Vučja
vas, na zahodu pa regionalna cesta III. reda na odseku 1293, Sveti Jurij
ob Ščavnici–Grabonoš oziroma naselje Grabonoš. |
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča
ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1293/3, 1300/2, 1301, 1302,
1303, 1304/2, 1305 in 1310/15 vse v k.o. Grabonoš. Površina območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 75.384,91 m². |
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je nepozidano in v
naravi predstavlja njive. |
(5) Prometni dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
je možen z državne ceste na poljsko pot, ki poteka ob severni meji
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Elektroenergetsko,
vodovodno in komunikacijsko omrežje se nahaja v naselju Grabonoš,
zahodno od državne ceste oziroma območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(6) Pretežni del območja občinskega podrobnega načrta predstavlja
erozijsko območje z običajnimi ukrepi. Na delu območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta so bile izvedene hidromelioracije, vendar
ni vidnih izvedenih drenažnih sistemov in jarkov, ki bi jih bilo
potrebno vključiti v prostorsko ureditev. |
|
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI JE NAČRTOVANA Z OBČINSKIM PODROBNIM
PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
6. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev) |
|
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: |
– gradnja stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim,
skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim, |
– gradnja cestnega priključka na državno cesto, |
– gradnja dostopne ceste, |
– ureditev utrjenih in zelenih površin. |
(2) Poleg tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še
gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture, gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami. |
|
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Zaradi vizualne izpostavljenosti območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta se bo z izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev
spremenila podoba krajine, kar pa bo v večji meri omiljeno z izvedbo
načrtovanih zelenic in zasaditev visoke drevesne vegetacije ob robu
poslovne cone. Zaradi izpostavljenim pogledom iz okolice mora biti
kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota. |
(2) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe
priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
8. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na
podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in
gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo
fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati
pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. |
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
9. člen |
|
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
izvedbe del: |
– sanacija in priprava zemljišča, |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti, |
– vzdrževanje objekta. |
|
10. člen |
|
(vrste objektov glede na namen in zahtevnost gradnje) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje vrste objektov glede na namen: |
– druge poslovne stavbe, |
– trgovske stavbe, |
– stavbe za storitvene dejavnosti, |
– industrijske stavbe, |
– rezervoarji, silosi in skladišča, |
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
– lokalni (distribucijski) plinovodi, |
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, |
– cevovodi za odpadno vodo, |
– čistilne naprave, |
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja, |
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje vrste nezahtevnih objektov glede na namen: |
– majhna stavba, |
– pomožni objekt v javni rabi, |
– ograja, |
– podporni zid, |
– vodnjak, vodomet, |
– samostojno parkirišče, |
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– objekt za oglaševanje. |
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne
naslednje vrste enostavnih objektov glede na namen: |
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, |
– pomožni objekt v javni rabi, |
– ograja, |
– podporni zid, |
– rezervoar, |
– vodnjak, vodomet, |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, |
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– objekt za oglaševanje, |
– pomožni komunalni objekt, |
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov. |
|
11. člen |
|
(lega, velikosti in oblikovanje objektov) |
|
(1) Stavbe: |
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi
mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v
notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki
fasade ipd. V primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za
razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo; |
– tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri
je največ 0,6. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi
kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele,
namenjene gradnji; |
– višinski gabarit: največ 17,00 m, merjeno od najnižje višinske kote
urejenega terena ob stavbi do najvišje višinske kote strešnega venca,
nad katero je dopustna le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav
na obnovljive vire energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov
ipd.; |
– fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
– streha: ravna ali pod blagim naklonom; |
– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. |
(2) Gradbeni inženirski objekti: |
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; |
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; |
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do
objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se
primerno utrdi. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti: |
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega
zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko
gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča; |
– velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede
na zahtevnost gradnje; |
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza
prostora. |
(4) Druge zunanje ureditve: |
– neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega
terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in
višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi. |
(5) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture so dopustni le pod pogoji in s soglasjem
pristojnega upravljavca. |
|
12. člen |
|
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati
naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: |
– zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
cest, |
– zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in
uporabo funkcionalno oviranim osebam, |
– v
okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 20 % prostih
zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev),
ostali nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene
manipulativne površine, |
– ob
zahodni in južni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
je obvezna ureditev zelenic, ki se v čim večji meri zasadijo z visoko
drevesno vegetacijo, |
– v
okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi
potrebna parkirna mesta (na štiri parkirna mesta naj se zasadi vsaj eno
veliko drevo ali na tri parkirna mesta eno srednje veliko drevo), |
– ob
dostopni cesti se med hodnikom za pešce in kolesarje ter mejo stavbnih
zemljišč uredi zelenica, ki se zasadi z obojestranskim drevoredom, |
– na
celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve
izvajajo na podlagi krajinskega načrta tako, da se uporabljajo le
avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo
lokalnega izvora. |
|
13. člen |
|
(merila za parcelacijo) |
|
Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb je dopustno združevati
ali deliti. |
|
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo
veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko
javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji,
vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu
načrtu. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
15. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
(1) Za prometni dostop se zgradi dostopna cesta in cestni priključek na
regionalno cesto III. reda na odseku 1293, Sveti Jurij ob
Ščavnici–Grabonoš. |
(2) Cestni priključek se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi
in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. |
(3) Vozišče dostopne ceste se izvede v širini najmanj 6,00 m. Ob vozišču
dostopne ceste se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in kolesarje v
širini najmanj 2,00 m. |
(4) Dovozne priključke do manipulativnih površin posameznih stavb se
uredi z dostopne ceste. |
(5) Poljska pot na severni strani območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta se ohrani. |
|
16. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in industrijskih
odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. |
(2) Komunalne odpadne vode iz stavb se odvaja individualno v male
komunalne čistilne naprave, lahko pa tudi v skupno čistilno napravo, ki
se jo umesti v prostor na južni strani območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta ob vodotoku. |
(3) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba
odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v
bližnji površinski odvodnik. |
(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javni kanalizaciji. |
|
17. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi krožni
cevovod s hidrantnim omrežjem, ki se ga naveže na javno vodovodno
omrežje ob državni cesti. |
(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se
določijo v projektni dokumentaciji. |
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni
tehnični predpisi o javnem vodovodu. |
|
18. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) V skladu s strokovno podlago Elektra Maribor d.d., Ureditev EE
omrežja za Poslovno obrtno cono Grabonoš, št. 9/19-GR, januar 2019, se
za napajanje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z
električno energijo izvede: |
– zgradi se nova transformatorska postaja 20/0,4 kV Grabonoš Poslovna
cona, |
– zgradi se nov srednjenapetostni 20 kV kablovod od obstoječega oporišča
21 DV kV d-212 Grabonoš do nove transformatorske postaje 20/0,4 kV
Grabonoš Poslovna cona, |
– zgradi se nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz nove transformatorske
postaje 20/0,4 kV Grabonoš Poslovna cona. |
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo
pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
19. člen |
|
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi
telekomunikacijska kabelska kanalizacija: |
– v
dostopni cesti vsaj dve cevi fi 110 mm s pripadajočimi kabelskimi jaški
dimenzije 1,20 x 1,20 x 1,20 m, |
– do
posamezne stavbe ena cev fi 110 mm ter prehodni jašek pri sami stavbi. |
(2) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe
investitorjev. |
(3) Priključna točka je ob državni cesti v naselju Grabonoš. |
(4) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek,
predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi
ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice,
mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna
telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen
24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje
telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem
se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno
telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski
omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
|
20. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Javna razsvetljava se uredi ob dostopni cesti v skladu s kriteriji
in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. |
|
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot
kulturne dediščine. |
|
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER
OHRANJANJA NARAVE |
|
22. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske
odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s
standardom SIST EN 1610. |
(2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(3) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba
odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v
bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov
padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri
čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven
povoznih in manipulativnih površin. |
(4) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski
odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna
glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov
svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju
iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja
tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. |
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti
izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. |
(6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora
investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda),
si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo
vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda
(izvedba vrtine). |
(8) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja
izda Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije
za okolje. |
|
23. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri
končni ureditvi območja. |
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
24. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot
ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
25. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z
določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. |
(3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo
in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
|
26. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva
pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA
podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi. |
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih
ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti
prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih
objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so
v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v
II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z
meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija,
ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih,
ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v
II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti
ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane
ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri
njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v
okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori
ipd. |
(3) Na zahodni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta naj
se umešča manj hrupne dejavnosti. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja
osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. |
|
28. člen |
|
(varovanje naravnih virov) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri
občine, |
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
|
29. člen |
|
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
Načrtovana transformatorska postaja predstavlja nizkofrekvenčni vir
sevanja, zato ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
30. člen |
|
(učinkovita raba energije) |
|
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo
sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso. |
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se
štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke. |
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
31. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega
stavbnega zemljišča. |
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim
predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
32. člen |
|
(obramba) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih
rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Nevarnosti poplav in visoke podtalnice ni. |
(2) Pretežni del območja občinskega podrobnega načrta predstavlja
erozijsko območje z običajnimi ukrepi, zato se upošteva varstvene ukrepe
oziroma se ne izvaja ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo
in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise v
skladu z izdanimi smernicami in mnenjem Direkcije za vode k občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(3) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100
[g]. |
(4) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija ipd.). |
|
34. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
|
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe
posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega
interesa investitorjev. |
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe,
zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavbe. |
|
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
36. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do
parcel. |
(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta
odstopanja zadevajo. |
(3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških
parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. |
(4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj
stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga
ta odstopanja tangirajo. |
(5) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami
zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. |
|
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in
projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter
projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti
vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
38. člen |
|
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13 KONČNI DOLOČBI |
|
39. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na
sedežu Občinske uprave Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. |
|
40. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0017/2016-036 |
Sveti Jurij ob Ščavnici,
dne 21. avgusta 2019 |
|
Župan |
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici |
Anton Slana |