|
Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 21/06 – odl. US) je Občinski svet Občine Kuzma na
4. redni seji dne 29. marca 2007 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Kuzma |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Kuzma je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena
z zakonom na območju naslednjih naselij: Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma,
Matjaševci in Trdkova. |
|
|
Sedež občine je v Kuzmi 60c. V
Občini Kuzma živi v naseljih Dolič, Gornji Slaveči in Kuzma, naseljena
romska skupnost. |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom
po postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Kuzma (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21.
členu Zakona o lokalni samoupravi, ter naloge, določene s predpisi
občine na podlagi zakona. |
|
|
Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne
pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
|
3. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev
tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze,
združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske
uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja. |
|
|
Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne
samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov
združujejo v združenja. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina Kuzma ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določijo z odlokom. |
|
|
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima na zgornji
polovici napis OBČINA KUZMA, v spodnji polovici pa naziv organa občine –
Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava,
Občinska volilna komisija
in Posebna
Občinska volilna komisija . Na sredini žiga je grb občine. |
|
|
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s
sklepom. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu
s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
6. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge predpise občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– sprejema programe razvoja občine. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih
javnih služb v skladu z zakonom, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in
javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje
za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– določa občinski program športa, |
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah
in ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema programe varnosti, |
|
|
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
7. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje
predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve
nepremičnin za potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
8. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe. |
|
|
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
9. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo in posebno volilno komisijo
kot samostojna občinska organa, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbita za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon, kot so: svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, štab civilne
zaščite, svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj in druge
organe v skladu z zakonom. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so
občinski funkcionarji. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina ima enovito občinsko upravo, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
|
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z
odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
|
|
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in
nadzoruje pa jo župan. |
|
|
11. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. |
|
|
12. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Statut in drugi predpisi Občine Kuzma se objavijo v uradnem občinskem
glasilu URADNE OBJAVE OBČINE KUZMA, po potrebi pa tudi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda
v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
Občina ima svoj katalog informacij javnega značaja. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
13. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet Občine Kuzma šteje devet svetnikov, od katerih je en član
predstavnik romske skupnosti. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah
izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po
drugem krogu volitev. |
|
|
14. člen |
|
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se
opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim
glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta
odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
15. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega
sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini
zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem
področju občinske uprave na predlog župana, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno
opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne
določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je
razrešen, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov
drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na
podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in
značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev
obratovalnega časa, |
|
|
– v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste
delovnih mest za določen čas v občinski upravi, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta
statut. |
|
|
16. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
17. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi
njegove seje, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali
zadržan, vodi sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan
oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane
seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega
sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega
pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih
dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je
vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati
na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za
vodenje in izvedbo seje. |
|
|
18. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu (podžupanom), članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno
večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
21. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja
zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o
odločitvi člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
23. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet, |
|
|
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi
funkcionarjev. |
|
|
24. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarstvo, |
|
|
– odbor za negospodarstvo, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in prehrano, |
|
|
– odbor za koordinacijo aktivnosti javnega značaja, |
|
|
– uredniški odbor za izdajo občinskega glasila. |
|
|
Odbori štejejo od štiri do pet članov. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor
za gospodarstvo,
– odbor
za negospodarstvo in koordinacijo aktivnosti javnega značaja,
– odbor
za kmetijstvo,
–
posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti v Občini
Kuzma.
Stalna
delovna telesa štejejo od pet do sedem članov. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
26. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
27. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
28. člen |
|
|
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah.
Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na
svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila
občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno
obvestiti občinski svet. |
|
|
29. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis
občine ne določa drugače, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti tajnika občine za te
naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave ter
predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta
statut. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim
aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
32. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
33. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega ali
več podžupanov. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in
razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana,
nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet. |
|
|
34. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
35. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko
tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot
strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
36. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana
občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši,
in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal
mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve
novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
37. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji. Člani nadzornega odbora praviloma imajo najmanj VI. stopnjo
strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
39. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika
nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Kuzmi 60c.
Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki
vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v
mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
|
|
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak
nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti
nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in
občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa.
Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem
delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega
leta za preteklo leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim
svetom ter drugimi organi občine, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora
se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna
in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za
njegovo delo. |
|
|
41. člen |
|
|
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko
opravlja neposredni nadzor. |
|
|
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na
podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter
sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po
potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
|
|
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in
odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora
in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo
dvom o njegovi nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstav-ka,
če: |
|
|
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali
pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem
sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena
ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska
skupnost prenehala, |
|
|
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista
ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
|
|
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v
postopku, ki je predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
43. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki
je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake
sestavine kot poročilo o nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni
pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče
sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o
nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak
član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še
predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme
predlog poročila o nadzoru. |
|
|
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan
nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev.
Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru
dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega
odbora. |
|
|
44. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o
nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima
pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila o nadzoru
vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh
od prejema ugovora. |
|
|
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po
odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
45. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v
skladu z zakonom. |
|
|
V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko
stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene,
mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili
kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane
osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
|
|
V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane
osebe pravilno in/ali smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba
poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo,
kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih
morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito
in/ali neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi
nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih
stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
|
|
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
|
46. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali
kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
47. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s
pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na
javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt
o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o
ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je
občina in drugi). |
|
|
Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na
seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost
poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki
jih je ustanovila občina. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti
pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto
poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz
področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov
odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov
odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani
razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je
pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. |
|
|
50. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki
pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in
drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in
urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni
uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki,
notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge
nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za
nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje
zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poročilo notranje
revizijske službe. |
|
|
51. člen |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega
programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev
župan določi skrbnika. |
|
|
52. člen |
|
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do
plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom o plačah občinskih
funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, katerega
sprejme Občinski svet Občine Kuzma. Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki
jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
|
53. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom,
ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
54. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. |
|
|
55. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z
drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z
odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo
občinski sveti občin. |
|
|
Za ustanovitev skupnega organa občinske uprave se sprejme
samostojen splošni akt o njegovi ustanovitvi ter akt o sistemizaciji
delovnih mest v organu, ki ga določi predstojnik organa skupne občinske
uprave. |
|
|
56. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
zadevah v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
57. člen |
|
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave
podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko
vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave,
ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
58. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo
vlade. |
|
|
59. člen |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo o strokovni izobrazbi, ki jo morajo
imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
60. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
61. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v
primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če
je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
|
62. člen |
|
|
Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči
in drugimi državnimi organi zastopa občino in občinske organe. |
|
|
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi
druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. |
|
|
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem
občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za
občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja državno pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
7. Drugi organi občine |
|
|
63. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
64. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje
delo odgovorni županu. |
|
|
65. člen |
|
|
Občinski svet lahko po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev z odlokom ustanovi vaške odbore ali vaške skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovil vaški odbor ali vaška skupnost. |
|
|
IV. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
66. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
67. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
68. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno
naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
69. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katero se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
70. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
|
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet
in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
71. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
72. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
73. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
74. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
75. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem na seznamu. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
76. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
77. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
78. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
79. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
80. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
81. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
82. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
V. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
83. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
84. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
85. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega
in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno
osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
86. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
88. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne
službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z
zakonom. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno
pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
90. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih
osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin,
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VI. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
92. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine
je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme
letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter
letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje
župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti
občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno
pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo
večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo
obveznost občine. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do
sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz
državnega proračuna. |
|
|
94. člen |
|
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po
postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki
omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema. |
|
|
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu
svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati
predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih
izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme
proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme
dodatnega zadolževanja. |
|
|
95. člen |
|
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in
načrt razvojnih programov. |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov
in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti
razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
96. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila,
določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o
proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
|
|
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega
finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega
za finance, izdanim na podlagi zakona. |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana ali
posamezne javne uslužbence občinske uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v
mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene
z zakonom. |
|
|
97. člen |
|
|
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine,
rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za
zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega
ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje
proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja
proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih
določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne
more uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
98. člen |
|
|
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na
katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi
proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z
zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s
sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
99. člen |
|
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene
in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
100. člen |
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod
pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega
uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za
njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne
prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati
občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
|
101. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži
občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
102. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
103. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to
dovoljeno z zakonom, in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
Soglasje izda župan. |
|
|
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog
župana občinski svet. |
|
|
104. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v
ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani
organizaciji. |
|
|
105. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v
okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali
notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki
izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
|
106. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
107. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki in pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
108. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
|
|
109. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela
občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta. |
|
|
110. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
111. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
112. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu občine Uradnem listu Republike Slovenije,
po potrebi pa v občinskem uradnem glasilu Naše novine in občasnem
uradnem glasilu Novičke ter začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
113. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
114. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
VIII. VARSTVO OBČINE
IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
|
115. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
116. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
117. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je
občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni
organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno
obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
118. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
119. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki
ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
IX. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
120. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
121. člen |
|
|
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo
predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Murska Sobota, če niso v
nasprotju z zakonom ali interesi Občine Kuzma. |
|
|
122. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut
Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99) z vsemi spremembami. |
|
|
123. člen |
|
|
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 900-1/2007-3 |
|
|
Kuzma, dne 29. marca 2007 |
|
|
|
|
|
Župan
Občine Kuzma
Jožef Škalič l.r. |
|
|
|
|
Spremembe Statuta Občine Kuzma (Uradni list
Republike Slovenije, št. 52/2010) vsebujejo naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
|
|
|
|
Spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Spremembe Statuta Občine Kuzma (Uradni list
Republike Slovenije, št. 93/2012) vsebujejo naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
|
2.
člen |
|
|
Sprememba statuta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Spremembe Statuta Občine Kuzma (Uradni list
Republike Slovenije, št. 69/2014) vsebujejo naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
|
2.
člen |
|
|
Spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in v Uradnih objavah Občine Kuzma. |
|
|
|
|
|
Spremembe Statuta Občine Kuzma (Uradni list
Republike Slovenije, št. 19/2015) vsebujejo naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
|
2.
člen |
|
|
Spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in v Uradnih objavah Občine Kuzma. |
|
|
|
|