Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 ter 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 18/98 in 5/2000) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 44. seji, dne 30. septembra 2002, sprejel

ODLOK

o zazidalnem načrtu za del prostorsko planske enote Ta 14 P - kompostarna

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt za del prostorsko planske enote Ta 14-P - KOMPOSTARNA, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. 7, Maribor, pod številko 571/2001 v septembru 2002.

2. člen

Zazidalni načrt vsebuje

A. TEKSTUALNI DEL

1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor

2. Oceno stroškov pridobivanja in urejanja stavbnega zemljišča

3. Osnutek odloka

4. Izjave izdelovalca zazidalnega načrta

B. GRAFIČNE PRILOGE

1. Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine

Maribor - programska zasnova

1. člen Podrobnejša namenska raba površin M 1:2000

2. Navezava območja na širšo prometno mrežo mesta Maribor M 1:15000

3. Uradna katastrska kopija M 1:2000

4. Inventarizacija obstoječega stanja M 1:1000

5. Zazidalna situacija M 1:1000

6. Prva faza izgradnje M 1:1000

7. Situacija urbanističnih pogojev M 1:1000

8. Prometna ureditev M 1:1000

9. Komunalna in energetska infrastruktura in omrežje zvez M 1:1000

10. Načrt gradbenih parcel M 1:1000

11. Tehnični elementi za zakoličenje objektov M 1:1000

12. Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1:1000

II.MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Območje za Kompostarno so površine med železniškim tirom železniške proge Maribor - Ljubljana in obstoječimi objekti podjetja Dinos.

Točna meja zazidalnega načrta je razvidna iz grafičnih prilog. Območje zazidalnega načrta sestavljajo naslednje parcele:

k.o. Ob železnici:

2916 (del), 2911/36 (del), 2911/43 (del), 2915/2 (del), 2915/1, 2885/1 (del), 2884/2, 2917/1 (del), 2914/10, 2914/14, 2914/15 (del), 2914/8 (del).

k.o. Razvanje:

585/5 (del), 585/1, 586/6, 586/2 (del), 586/5, 586/8, 587/1, 587/3.

Velikost območja zazidalnega načrta je 25.522,00 m2.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

Obravnavano območje je namenjeno za proizvodne, skladiščne in poslovne dejavnosti. Dejavnosti v območju zazidalnega načrta so:

● pridelava komposta

● skladiščenje

● poslovna dejavnost

● parkiranje tovornih in osebnih vozil.

IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

5. člen

Grafične priloge zazidalnega načrta prikazujejo:

● razporeditev obstoječih in predvidenih objektov in odprtih površin

● namembnost objektov in odprtih prostorov

● maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprth prostorov

● smeri dostopov in dovozov

● usmeritve za oblikovanje novih objektov

● ureditev utrjenih in zelenih površin.

6. člen

Opis namembnosti posegov:

Proizvodni objekt: vsa proizvodnja se vrši v zaprtem objektu. V podaljšku objekta je odprta deponija, na katero se odlaga kompost.

Poslovni objekt: ob vhodu v območje Kompostarne so določene površine za poslovne dejavnosti. V objektu ali več objektih so pisarne, prostori za servisne dejavnosti, vratar, informacije in prodaja komposta.

Površine za parkiranje: mirujočemu prometu so namenjene površine med preloženo cesto ob Dinosu in skupnim priključkom Kompostarne in Dinosa.

Ureditev odprtih površin: vse površine razen zelenic, so utrjene manipulacijske površine. Ob ograji, ki meji k Dinosu, je obvezna zasaditev dreves.

Opis namembnosti posegov
Proizvodni objekt: vsa proizvodnja se vrši v zaprtem objektu.
Poslovni objekt: ob vhodu v območje Kompostarne so določene površine za poslovne dejavnosti. V objektu ali več objektih so pisarne, prostori za servisne dejavnosti, vratar, informacije in prodaja komposta.
Površine za parkiranje: mirujočemu prometu so namenjene površine med preloženo cesto ob Dinosu in skupnim priključkom Kompostarne in Dinosa.
Ureditev odprtih površin: vse površine razen zelenic, so utrjene manipulacijske površine. Ob ograji, ki meji k Dinosu, je obvezna zasaditev dreves.

7. člen

Funkcionalno oblikovalski pogoji:

Horizontalni in vertikalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge: Zazidalna situacija. Sestavni del pri določanju funkcionalnih pogojev je grafična priloga z naslovom: Situacija urbanističnih pogojev.

Etažnost objektov je pritlična. Višina objekta je odvisna od tehnologije in zaradi urbanističnih pogojev ni omejena.

Klet je dovoljena.

Pri postavitvi ograje je treba upoštevati gradbeno linijo objektov. Ograje morajo biti enotno oblikovane v celotnem območju zazidalnega načrta.

Obvezna je zasaditev dreves, kot je prikazano v grafični prilogi z naslovom: Zazidalna situacija.

Vse zelene površine se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami.

Funkcionalno oblikovalski pogoji
Horizontalni in vertikalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge Zazidalna situacija. Sestavni del pri določanju funkcionalnih pogojev je grafična priloga z naslovom: Situacija urbanističnih pogojev.
Višina objekta je odvisna od tehnologije in zaradi urbanističnih pogojev ni omejena.
Klet je dovoljena.
Pri postavitvi ograje je treba upoštevati gradbeno linijo objektov.
Ograje morajo biti enotno oblikovane v celotnem območju zazidalnega načrta.
Obvezna je zasaditev dreves, kot je prikazano v grafični prilogi z naslovom: Zazidalna situacija.
Vse zelene površine se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami.

V. POGOJI UREJANJA PROMETA

8. člen

Prometno omrežje je sestavljeno iz železniškega in cestnega omrežja.

Železniško omrežje

Preko območja je speljan predviden industrijski tir, ki je namenjen bodoči pozidavi na območju Ta 14-P. Za ta tir je treba ohraniti koridor, ki je prikazan v grafični prilogi.

Na severovzhodu meji Kompostarna na industrijski tir, ki je del Tovorne postaje Tezno. Višina predvidene ograje, ki je od osi tega tira oddaljena 6,0 m, ne sme presegati 3,0 m. S postavitvijo ograje ne sme biti ovirano odvodnjavanje obstoječega industrijskega tira.

Cestno omrežje in površine za mirujoči promet

Cestno omrežje, ki zagotavlja prometno navezavo Kompostarne je del širšega cestnega omrežja prostorsko planske enote Tabor 14-P. Ceste so neimenovane, zaradi tega so zanje uporabljena delovna imena iz predhodnih prostorskih dokumentov.

Treba je izgraditi severni preloženi del ceste "Ob Dinosu", vzhodni krak ceste "Ob Obiju" in skupni priključek Dinosa in Kompostarne. Za navezavo preložene ceste "Ob Dinosu" na obstoječo cestno omrežje je potrebno dograditi tudi vzhodni del ceste, ki poteka med bencinskim servisom in območjem STTC.

Mirujočemu prometu so namenjene površine med preloženo cesto "Ob Dinosu" in skupnim priključkom Kompostarne in Dinosa. Te površine so skupne za Kompostarno in Dinos.

Dodatni priključek Kompostarne na cestno omrežje je predviden na severovzhodu kot navezava na vzhodni predvideni krak ceste "Ob Obiju".

Intervencijski promet

Intervencijski promet bo speljan po istih cestah kot so predvidene za dovoz do Kompostarne (v končni in prvi fazi), znotraj območja pa po utrjenih površinah.

Promet pešcev, kolesarjev in javni potniški promet

Kompostarna je objekt z majhnim številom zaposlenih in obiskovalcev.

Pešcem in kolesarjem so namenjeni obvoziščni elementi cest, ki so pomembni za povezave na celotnem širšem območju.

Dostop z javnim avtobusnim prevozom je zagotovljen, saj leži Kompostarna v radiju 5-minutne dostopnosti do obstoječega avtobusnega postajališča.

VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

9. člen

Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov, je treba prestaviti oz. prilagoditi zazidavi.

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo.

Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, ter vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,5 m in minimalni horizontalni odmik 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj). V dostopnih, novo načrtovanih cestnih površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

Vodooskrba

Ker je gradnja predvidena na območju, na katerem so predvideni ukrepi varovanja količin in kakovosti zalog pitne vode, je treba pri načrtovanju in gradnji upoštevati določila Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 28/2001, 14/2002). Območje se nahaja v vplivnem varstvenem pasu.

Za potrebe napajanja območja Kompostarne je treba zgraditi vodovodni cevovod, LŽ DN 250 - duktil v dolžini ca. 220 m v zahodnem robu nove ceste za Dinos, in sicer od priključka na obstoječi cevovod JE Æ 250 v stari Streliški cesti na severu, vzdolž nove ceste "ob Dinosu", do konca obravnavanega območja na jugu.

Preko območja Kompostarne poteka del vodovodnega cevovoda PEHD DN 110, iz katerega se napaja podjetje Dinos. Potrebna je ukinitev omenjenega cevovoda, ter povezava priključka na novograjen vodovodni cevovod LŽ DN 250 v cesti ob Dinosu.

Navedeno omrežje je potrebno dimenzionirati skladno s potrebami predvidene zazidave.

Zagotoviti je treba požarno varnost z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

Lastnik zemljišča si mora pridobiti predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, na osnovi 11. člena Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS, št. 46/97).

Odvodnjavanje onesnaženih voda

Na celotnem območju je treba zgraditi vodotesno kanalizacijo za odvajanje fekalnih, tehnoloških in meteornih voda iz cest in drugih utrjenih površin.

Objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno predčiščene odpadne tehnološke in padavinske vode, skladno s podzakonskimi predpisi.

Vsa kanalizacija in vsi objekti za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, morajo biti izdelani v tesni izvedbi in preizkušeni po standardu SIST EN 1610, glede na 6. in 7. točko 1. odstavka 10. člena navedenega odloka o varstvenih pasovih, po predpisani metodi.

Kanalizacija mora biti pred uporabo preiskušena na tesnost.

Odvodnja strešnih padavinskih vod se izvede s ponikanjem, pri čemer je potrebno predhodno dokazati, da padavinske vode iz strešin ne bodo obremenjene z nobenimi okolju škodljivimi snovmi.

Za odvodnjo meteornih vod iz utrjenih površin in parkirišč je treba zgraditi poleg kanalizacije znotraj obravnavanega območja še razbremenilnik, zadrževalnik, usedalnik in lovilec olj. V sklopu zadrževalno razbremenilnega objekta je potrebno predvideti samočistilni regulator sušnega pretoka (2 x Q sušni). Zasnova objektov bo določena v projektni dokumentaciji.

Zgraditi je treba tudi tehnološki vod za vračanje meteorne vode v tehnološki proces. Viške meteorne vode je treba odvajati v Betnavski kolektor. Ob pomanjkanju te vode se v kriznem obdobju koristi voda iz omrežja Mariborskega vodovoda.

Odpadne tehnološke vode se skupaj s fekalnimi odpadnimi vodami (sanitarije) vodijo v Betnavski kolektor. Tehnološke odpadne vode morajo ustrezati parametrom za izpust v kanalizacijski sistem v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96).

Parkirne, manipulativne in ostale površine za zorenje komposta morajo biti načrtovane tako, da bodo nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate. Območje mora biti obdano z robnikom, ki bo preprečeval iztekanje padavinskih vod v okolico.

Pri izgradnji objektov za predelavo in izgradnji kanalizacije je treba zagotoviti najvišjo stopnjo varovanja podtalnice vodnih rezervatov in vodotokov pred onesnaženji, tako v času gradnje in urejanja, kot v času obratovanja predvidenih objektov.

Izgradnja poslovno-proizvodnih objektov brez ustrezne izgradnje objektov za odvajanje in čiščenje onesnaženih voda ni dopustna.

V ponikovalnik pri STTC in Radvanjski potok ni dovoljeno odvajati odpadnih voda.

Oskrba z električno energijo

Za napajanje predvidene Kompostarne z električno energijo bo potrebno v skladu s Strokovno podlago za napajanje dela prostorsko planske enote Tabor 14 - P v Mariboru z električno energijo (št. 124/02. MM, avgust 2002):

Investitor je tudi dolžan zagotoviti zemljišče ob oporišču daljnovoda 2 x 110 kV, ki mora biti zaščiteno z betonsko škarpo ali betonskimi robniki in odbojno ograjo. Razdalja med zunanjim robom 2 x 110 kV daljnovodnega stebra in zaščito mora biti večja od 5 m. Med oporiščem in zaščito mora ostati zelenica na končni višinski koti terena za ozemljitveni sistem oporišča.

Pred izvajanjem gradbenih del si mora investitor oz. izvajalec pridobiti podatke o natančni legi elektroenergetskih vodov.

Zgraditi bo treba tudi razsvetljavo. V prvi fazi se zgradi javna razsvetljava ob prometnici in parkirišču, kot je razvidno iz situacije komunalne in energetske infrastrukture. Napajanje javne razsvetljave bo možno iz nove TP. Predvideni objekti in dovozne poti naj bodo izvedeni z enotnimi svetilkami. Omrežje razsvetljave naj poteka v isti trasi kot NN omrežje.

Javna razsvetljava se načrtuje tako, da se uporabijo svetila s tako konstrukcijo, ki omogoča osvetljavo talne površine pod njo, ne osvetljujejo pa širše okolice in neba. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem UV svetlobe. Notranja razsvetljava se načrtuje tako, da se v prostorih, kjer se uporablja UV svetila, lahko steklene okenske površine v nočnem času zasenčijo. Uporaba razsvetljave se načrtuje tako, da je mogoče tisti del razsvetljave, ki tehnološko ni nujno potreben, v drugem delu noči izklopiti.

Telekomunikacijsko omrežje

Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kabelsko omrežje in kabelske priključke do posameznih objektov. Uporabnik se bo lahko vključil v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet avtomatske telefonske centrale TABOR.

V prvi fazi se zgradi telekomunikacijski kabel od TK jaška pri Dinosu do poslovnega objekta Kompostarne.

Zaradi novo nastale zazidave Tabor 14-P bo v končni fazi treba obstoječ TK kabel opustiti in ga nadomestiti z novo TK kanalizacijo s traso v pločniku predvidenih vozišč, kakor je razvidno iz situacije komunalne in energetske infrastrukture. Vse ureditve morajo biti povzete in natančneje določene v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.

Za izgradnjo kabelskega TK omrežja je treba pri pristojni organizaciji naročiti ustrezen projekt priključitve.

Ogrevanje

V skladu z energetsko karto Maribora, ki je bila sprejeta v okviru Odloka o prostroskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 16/98) in kasneje dopolnjena (MUV, št. 2/01), je obravnavano področje predvideno za daljinsko ogrevanje. Ko bo do obravnavanega področja zgrajeno omrežje daljinskega ogrevanja, je priključitev nanj obvezna.

V kolikor bodo šli v izgradnjo predvideni objekti pred izgradnjo omrežja daljinskega ogrevanja, je treba za načrtovani objekt urediti individualni vir ogrevanja z ekološko neoporečnim energentom (elektrika, plin biomasa, ...).

Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV, št. 11/92). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih.

Odvoz odpadnega materiala, ki nastane pri proizvodnji, je treba zagotoviti pogodbeno in naj poteka redno. Odjemna mesta morajo biti urejena in dostopna vozilom za odvoz.

VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

10. člen

Zaščita pred onesnaževanjem podtalnice

Obravnavano območje se nahaja na zavarovanem območju podtalnice. Po Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 28/2001) se režim varovanja oz. varstveni ukrepi nanašajo na vplivni varstveni pas črpališča Bohova.

Negativne vplive na podtalnico v času gradnje in po njej je treba preprečevati z naslednjimi ukrepi:

Zaradi preprečevanja možnosti onesnaževanja podtalnice je pri gradnji objekta predelave in platoja za deponiranje potrebno upoštevati tudi sledeče:

Zaščita pred onesnaženjem zraka

Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka, kar se zagotovi z uporabo okolju prijaznih kurišč in goriv. Predviden vir ogrevanja je z ekološko neoporečnim energentom (elektrika, plin, biomasa …)

Upoštevati je potrebno predvsem Zakon o varstvu zraka (Ur. l. SRS, št. 13/75, 35/79 in 29/86) in Odlok o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98).

Požarna varnost

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 71/93).

Pri izdelavi izvedbenih projektov anaerobičnega tehnološkega procesa se morajo upoštevati določila pravilnikov za bio plin, oziroma za objekte za zemeljski plin.

Urbanistično-arhitektonska zasnova omogoča dovoz interventnih vozil. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane z upoštevanjem osne sile 80 kN.

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorsko izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. l. SRS, št. 42/85).

Varstvo pred hrupom

Ravni hrupa ne smejo presegati stopenj, opredeljenih v Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95) in Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96). V primeru prekoračitve dopustnih nivojev hrupa, je treba izvesti potrebne zaščitne ukrepe.

Zaščita pred insekti in glodalci

Zaradi možnosti prisotnosti glodalcev in insektov v obeh objektih proizvodnje je treba že v fazi projektiranja načrtovati objekte tako, da jim bo preprečen vstop, in sicer: s tesnenjem vrat, z montažo mrež na oknih in vseh ostalih odprtinah, kamor bi se glodalci in insekti lahko zavlekli.

Investitor mora skleniti z Zavodom za zdravstveno varstvo - Center za DDD pogodbo, da vrši stalni nadzor in ukrepa (vaba, strupi).

Zaščita proti širjenju neprijetnih vonjav

Zrak obremenjen s snovmi, ki povzročajo neprijetne vonjave se nahaja v objektu mehanske priprave bioloških odpadkov in intenzivne razgradnje. Objekt je v celoti zaprt tako, da je izmenjava zraka med notranjostjo in zunanjostjo objekta kontrolirana.

Zaščita proti širjenju neprijetnih vonjav se izvede tako, da se zrak pred izpustom v okolico očisti preko biofiltrov. Biofiltri bodo dimenzionirani na emisijsko vrednost 500 smradnih enot/m³ zraka.

VIII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN TOLERANCE

11. člen

Faznost

V prvi fazi bo Kompostarna prometno navezana na obstoječi priključek Dinosa in preko njega na obstoječe cestno omrežje opisano v predhodni točki in prikazano v grafični prilogi. V tej fazi bodo urejena parkirišča za osebna vozila, tovorna vozila Kompostarne pa bodo parkirana znotraj območja.

Od telekomunikacijskega omrežja je potrebno v prvi fazi zgraditi TK kabel od TK jaška pri Dinosu do poslovnega objekta Kompostarne.

V I. fazi se zgradi javna razsvetljava iz predvidene TP levo - desno ob cesti na severni strani objekta, vključno z osvetlitvijo vzhodnega parkirišča.

V I. fazi se zgradi meteorna kanalizacija od vzhodnega parkirišča do razbremenilnika.

12. člen

Tolerance

Tolerance pri gradnji objektov so možne v okviru gradbenih mej, ki so prikazane na grafični prilogi: situacija urbanističnih pogojev. Tolerance pri gradnji komunalne in energetske infrastrukture so dopustne, če se v nadaljnjem projektiranju pokaže, da tehnične rešitve v zazidalnem načrtu niso možne ali so neprimerne z oblikovalskega, prometnotehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika.

IX. KONČNE DOLOČBE

13. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:

Mestni upravi Mestne občine Maribor, Zavod za prostorsko načrtovanje

Mestni četrit Tabor

Krajevni skupnosti Razvanje

Spletne strani: Maribor.si.

14. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju predmetnega akta prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 26/98). Območje je razvidno iz grafičnih prilog, ki so del tega odloka.

15. člen

Odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005- 00003 /2002-0901 vB

Datum: 11. december 2002

                                                                               Župan

                                                                                   Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.