Na podlagi
62. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno
besedilo, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in
40/12-ZUJF), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno
besedilo, 49/06- ZMetD, 66/06-odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A,
70/08, 108/09, 48/12 in 57/12), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 3. člena
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11- uradno prečiščeno besedilo
in 21/13),
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12
in 109/12),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in 16. člena
Statuta Občine
Gorišnica
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/06) je Občinski svet občine
Gorišnica na svoji 8. redni seji, dne 3.12.2015, sprejel |
|
ODLOK |
O
ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU
OBČINE GORIŠNICA |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(uporaba
izrazov) |
V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
2. člen |
(javna
služba) |
Ta odlok
določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Gorišnica (v nadaljevanju:
občina). |
|
3. člen |
(vsebina
odloka) |
S tem
odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1.
organizacijsko
in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu
izvajalcev, |
2.
vrsto in obseg
storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, |
3.
pogoje za
zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4.
pravice in
obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe, |
5.
standarde
komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav, potrebnih
za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine,
ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, |
6.
vire
financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
7.
nadzor nad
izvajanjem javne službe, |
8.
kazenske
določbe. |
|
4. člen |
(uporaba
predpisov) |
Za vprašanja
v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso
posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s
področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise
Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka
in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s
tem odlokom. |
|
5. člen |
(opredelitev izrazov) |
(1)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
2.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
3.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo; |
4.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav; |
5.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v
skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav; |
6.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav; |
7.
greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
8.
obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
9.
populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
10.
obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred
njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali
sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki
predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki; |
11.
območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do
nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine
določena način in obseg izvajanja javne službe; |
12.
javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske
gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra
po predpisih o graditvi objektov; |
13.
javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave
kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so
tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod
javnimi površinami; |
14.
interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču
uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z
omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču,
ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja; |
15.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od
mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega
jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so
priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno
kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot
sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen
pod javnimi površinami; |
16.
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z
njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne
odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje
industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju
takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni
napravi; |
17.
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem
kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali
njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; |
18.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture; |
19.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca
zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije; |
20. uporabnik javne kanalizacije in javne
službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik
ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo,
oziroma iz katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji
odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ali ki koristi storitve javne
službe. |
(2) Drugi
izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v
zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne
službe |
|
6. člen |
(oblika
zagotavljanja javne službe) |
Občina kot
lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo
koncesije (javni razpis) oziroma z neposredno podelitvijo koncesije
podjetju, ki je v 100 % javni lasti brez javnega razpisa, na celotnem
območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
|
|
III. Vrste in obseg storitev javne službe |
|
7. člen |
(vrsta in
obseg storitev javne službe) |
(1) Storitve
javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah
zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo,
ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin. |
(2)
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne
vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne
glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in
čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe,
storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih zmogljivosti
javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture,
a le v soglasju z lastnikom infrastrukture. |
(3)
Obveznosti izvajalca javne službe v naselju ali delu naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, so: |
·
upravljanje,
vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije za
odvajanje komunalnih, mešanih in padavinskih odpadnih vod ter objektov
čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod, |
·
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo iz streh in javnih površin, |
·
prevzem blata
iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev
ter njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
·
prevzem blata
in gošč iz premičnih suhih stranišč, |
·
izvajanje
prvih meritev in obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne
naprave. |
(4)
Obveznosti izvajalca javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so: |
·
omogočiti
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
·
prevzem blata
iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev
in njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
·
prve meritve
in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja za male
komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
(5)
Obveznosti izvajalca javne službe so še: |
·
izdelava
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, |
·
izdelava
načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne
službe, |
·
izdelava
načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev maščob, |
·
izdelava,
mnenj v skladu z veljavno zakonodajo, |
·
vodenje vseh
evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno zakonodajo, |
·
v sodelovanju
z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, |
·
v sodelovanju
z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in
napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
(6) Prevzeto
komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na
komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti prevzem pri za to
pooblaščenem prevzemniku. Za obdelano blato iz komunalnih in skupnih
čistilnih naprav mora izvajalec javne službe izdelati načrt ravnanja z
blatom in zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki. Če namerava izvajalec javne službe uporabiti
blato iz čistilnih naprav za rastlinsko hranilo, mora ravnati kot
povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos
rastlinskih hranil v tla. |
|
8. člen |
(odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode) |
(1) V javno
kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v
soglasju za kanalski priključek. |
(2) Količina
in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 64/12), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste
virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
|
(3) Če za
določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni
sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v
Evropski uniji. |
|
9. člen |
(merilno mesto) |
(1) Na
iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan
izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali
skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je
dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče
izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca
meritev. |
(2)
Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo
merilnega mesta. |
(3)
Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila,
dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja
merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritve količine odpadne vode. |
|
10. člen |
(obratovalni monitoring) |
(1) Meritve
obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in
čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja
količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode.
Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
|
(2) O
rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik
dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno
dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod. |
|
11. člen |
(spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode) |
(1)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah
kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
(2)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih
snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti
ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
(3)
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo
količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno
kanalizacijo. |
|
12. člen |
(odpadne
vode iz kmetijske dejavnosti) |
Za zbiranje
odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan
zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča
morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno
kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. |
|
13. člen |
(objekti ki
prekomerno onesnažujejo okolje) |
Za objekte, ki nimajo
izvedenih greznic ali imajo obstoječe pretočne greznice, se mora izvesti
nepretočne greznice, male čistilne naprave ali se priključiti na javno
kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v Republiki
Sloveniji. |
|
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev
javne službe |
|
14. člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) |
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno
kanalizacijo, na območjih kjer le te ni, pa neposredno v malo komunalno
čistilno napravo. |
(2) Ne glede
na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer ni javne
kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če
upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo
storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne
odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi. |
(3) Lastni
objekti čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave in
nepretočne greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na
območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne
kanalizacije, samo začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora
uporabnik na lastne stroške nepretočno greznico ali malo čistilno
napravo odstraniti in izključiti iz sistema ter pod nadzorom upravljavca
izvesti kanalizacijski priključek, v roku dveh let po izgradnji.
|
(4)
Odvajanje komunalne odpadne vode v greznice ni dovoljeno, razen če gre
za obstoječo greznico in še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
(5)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja,
opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno
kanalizacijo. |
(6) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
|
15. člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) |
Če je več
stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna
obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko
komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: |
·
odvaja v
kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali
komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v
lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali |
·
se komunalna
odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje
zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
|
2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v
naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo |
|
16. člen |
(priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo) |
Javna
kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti
priključena na ustrezno čistilno napravo. |
|
17. člen |
(priključitev na javno kanalizacijo) |
(1)
Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora
priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to
dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
(2)
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je
priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu
posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo
se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(3)
Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od
padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe
se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne
vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v
koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po
meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s
soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi
upravljavec v soglasju. |
(4) V javno
kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode,
površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v
toplotnih črpalkah. |
|
18. člen |
(priključek na javno kanalizacijo) |
(1)
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt
posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim
priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo
izvesti revizijski jašek. Izjemoma se z soglasjem upravljavca dovoli
izvedba več priključkov iz enega objekta. |
(2)
Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov,
ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja
popolno tesnost. |
(3)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode
iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z
internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti
opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz
kanalizacijskega priključka v interno črpališče. |
|
19. člen |
(prijava
gradnje priključka na javno kanalizacijo) |
(1)
Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na
kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge
izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo
kanalizacijskega priključka. |
(2) K pisni
vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: |
1.
pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno
kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
2.
potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na
javno kanalizacijo, |
3.
grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost
objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, |
4.
dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi
potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri
gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
5.
dokazilo, da je uporabnik občini poravnal komunalni prispevek, oziroma
vse obveznosti do lastnika infrastrukture. |
|
20. člen |
(izvedba
kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) |
(1) Navezava
kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v
revizijski jašek. |
(2) Stroški
izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden
kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne
službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka. |
|
(3)
Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri
izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške
izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. |
(4) Če
uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne
službe, ga lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec
gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni
predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec
javne službe uporabniku občini na podlagi veljavnega cenika izvajalca
javne službe. |
(5) Navezava
kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: |
·
pisna vloga
iz drugega odstavka 18. člena tega odloka ni popolna, |
·
je javna
kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja
odpadnih vod, |
·
odpadne vode
vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma
so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi. |
(6) Po
končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti
izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik
podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z
tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu
ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti. |
|
2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali
delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo |
|
21. člen |
(praznjenje nepretočnih greznic) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem
vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje nepretočnih
greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje
in odvozi se vršijo po naročilu. |
(2)
Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno iz nepretočne greznice
odvažati v čiščenje na čistilno napravo. |
(3) Stroške
praznjenja, odvoza in prevzema nepretočnih greznic iz prvega odstavka
tega člena in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode iz drugega
odstavka tega člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. |
|
22. člen |
(prevzem
blata iz obstoječih pretočnih greznic) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem
vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic
izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi
se vršijo po naročilu. |
(2) Vsebino
greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za
prevzem in čiščenje grezničnih gošč. |
(3)
Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi
drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno
pri izvajalcu javne službe. Stroške prevzema in obdelave blata iz
obstoječih pretočnih greznic zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. |
|
23. člen |
(prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem
presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje
presežnega blata iz malih čistilnih naprav izvede v okviru dejavnosti
javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu.
|
(2) Za
prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne
službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o
ravnanju z odpadki. |
(3) Stroške
prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih naprav zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku. |
|
24. člen |
(prevzem
in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) |
(1)
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem
in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. |
(2) Stroške
praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne
službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda
gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na
dan opravljene storitve. |
|
3. Monitoring za male komunalne čistilne naprave |
|
25. člen |
(monitoring za male komunalne čistilne naprave) |
(1)
Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave
zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev
za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene
obratovanja male čistilne naprave. |
(2)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni
monitoring za male komunalne čistilne naprave za vsako malo komunalno
čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to ali
malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe ali
upravljavec stavbe ali več stavb, iz katerih se odvaja odpadna komunalna
voda v lastno malo komunalno čistilno napravo. |
(3)
Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni
monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in
obratovalni monitoring odpadnih vod. |
(4) Ne glede
na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec
javne službe, na mesto prvih meritev in obratovalnega monitoringa,
izdela enkrat na tri leta oceno obratovanja male komunalne čistilne
naprave, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi. |
(5) Stroške
izvedbe prvih meritev, obratovalnega monitoringa ali izdelave ocene
obratovanja male komunalne čistilne naprave zaračuna izvajalec javne
službe uporabniku naprave. |
|
4. Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode |
|
26. člen |
(odklop
priključka z javne kanalizacije) |
(1) Odklop
priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika le v
primeru rušenja priključnega objekta. |
(2)
Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se
zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. |
(3) Odjavo
priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki,
najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. |
|
27. člen |
(trajna
prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1)
Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno
kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov in
tega odloka. |
(2)
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti za
morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne komunalne
in padavinske vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne vode po
kanalizacijskem priključku, po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti,
ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni če: |
·
z odvodom
odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, |
·
stanje interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov, |
·
odpadne vode
uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne
kanalizacije, |
·
kvaliteta
odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne
zakonodaje, |
·
če niso
izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem
odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni izveden skladno z
soglasjem upravljavca, |
·
če uporabnik
ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu opomina, vendar s tem
ne sme biti prizadet drug uporabnik, |
(3)
Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in
padavinske vode iz drugega odstavka tega člena, prenehati uporabljati
vodo iz javnega vodo oskrbnega sistema, črpati vodo iz lastnih virov ali
virov, pridobljenih na podlagi koncesije. |
(4)
Odvajanje komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena se
prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. |
(5) Stroške
prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške
ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki
so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno
priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je
dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi
njegovega ravnanja. |
(6) Stroški
prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroški
ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo na podlagi
veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan nastalih
stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi
izvajalec javne službe. |
|
28. člen |
(začasna
prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1)
Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne
in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na
objektih in napravah javne kanalizacije, za |
čas odprave
nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. |
(2) O
prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega
odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti
preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način
vsaj 8 dni pred prekinitvijo. |
(3) V
primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz
prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. |
|
29. člen |
(prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru
višje sile) |
(1) V
primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja
škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in
podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode
prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh
primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo,
ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico
zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja
odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. |
(2)
Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati
skladno s sprejetimi načrti za take primere. |
(3)
Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in
padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti
preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
|
|
6. Evidence |
|
30. člen |
(evidence) |
Izvajalec
javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni
predpisi in državna zakonodaja. |
|
7. Javna obvestila in naznanila |
|
31. člen |
(javna
obvestila in naznanila) |
(1)
Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in
upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih
javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o: |
·
komunalni ali
skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda
in blato, |
·
rokih in času
praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in
prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav, |
·
načinu
predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave
ali odstranjevanja obdelanega blata in |
·
drugih pogojih
za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in
prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav. |
(2) V zvezi
z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce
površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo,
redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: |
·
na svojih
površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter
lovilce olj na njih in |
·
čistiti in
vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode. |
|
8. Pogoji
izvajanja javne službe |
|
32. člen |
(javna pooblastila,
upravni postopki) |
(1) Izvajalec javne
službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente: |
·
smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
·
mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
·
projektne
pogoje k idejni zasnovi, |
·
soglasja k
projektnim rešitvam, |
·
soglasja za
priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na javno
kanalizacijo, |
·
soglasja za
ukinitev priključkov na javno kanalizacijo, |
·
soglasja k
spremembam priključkov |
(2) Za
izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec
javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz
upravnega postopka. |
(3) Upravljavec
sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne
kanalizacije. |
|
33. člen |
(prevzem objektov
javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje) |
(1) Za vnos objektov
in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence osnovnih
sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v upravljanje, mora
biti predložena naslednja dokumentacija: |
·
gradbeno
dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku
potrebno pridobiti, |
·
projekt
izvedenih del, |
·
elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture
(GJI), |
·
zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, |
·
poročilo o
pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video
posnetkom, |
·
zapisnik o
uspešnem tehničnem pregledu, |
·
uporabno
dovoljenje, |
·
garancijske
izjave, |
·
potrdila o
vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne
kanalizacije v zemljiško knjigo, |
·
oceno
vrednosti predanega objekta, |
·
objekti
odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča,
razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske
kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti
vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o
obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco
osnovnih sredstev in njihove vrednosti. |
(2) Lastnik in
upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z
namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne
primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega
člena. |
|
34. člen |
(izvedba javne
kanalizacije) |
(1) Vsa nova javna
kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem
sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih: |
·
padavinske
vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja, |
·
zaradi
pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, |
·
je padavinska
voda tako močno onesnažena, da je klub čiščenju v peskolovilcih in
lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
Vse navedene izjeme
se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca. |
(2) Najmanjši
dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši
dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi
tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5
m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri
večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške. |
(3) Cevi za kanale
javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico
minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 ‰ ali ko je
kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z
upoštevanjem vzgonov. |
(4) Minimalni premer
revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti
minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti
jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na
ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju
ali na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin. |
(5) Za izvedbo
gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno
zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in
naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi
projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za
vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna
upoštevati. |
|
35. člen |
(preizkus tesnosti
kanalizacijskih cevovodov in jaškov) |
(1) Preizkus tesnosti
odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema opravi usposobljen
izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino. |
(2) Preizkus tesnosti
se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi. Za gravitacijsko
kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se upoštevajo določila
standarda SIST EN 1610, za lovilce olja, usedalnike, zbiralnike,
zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503. Pri preizkusu
tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati smernice standarda
SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST EN 1091. |
(3) V primeru, da
stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v prejšnjem odstavku, se
preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan preizkušanja. |
(4) Preizkus tesnosti
novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi po zasipu in utrditvi
zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo zaključne plasti
cestišča. |
|
36. člen |
(izvedba pregleda
kanalizacije s TV kontrolnim sistemom) |
(1) Izveden pregled
kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran digitalni zapis na
ustreznem mediju (CD, DVD) ter izpisanim poročilom, ki je sestavljeno iz
osnovnega dela in posameznih protokolih za vsak pregledani del
kanalizacije posebej. |
(2) V protokolih so
podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim prikazom pregledanega
cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s
kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z standardom SIST EN
13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti priložena tudi
fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še: |
·
ime naročnika,
investitorja in izvajalca del, |
·
datum
opravljanja pregleda, |
·
naziv objekta,
ulica, naselje, |
·
oznake jaškov,
odsekov, |
·
značilnosti
pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika, |
·
ime in priimek
operaterja pregleda, |
·
identifikacijska številka protokola. |
(3) Na digitalnem
mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi posnetki pregledane
kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj naslednji podatki: |
·
ime
pregledanega objekta, |
·
oznake
pregledanega odseka (J1 do J2), |
·
datum
opravljanja pregleda, |
·
tekoči čas ob
pregledu kanalizacije, |
·
smer snemanja, |
·
hitrost
snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min, |
·
trenutni padec
(niveleta) dna kanalizacije. |
|
V. Pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi |
|
37. člen |
(pravice
uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki
imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja
storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom
na območju občine. |
|
38. člen |
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) |
(1)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
·
zgraditi
objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo
in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, |
·
redno
vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi
dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne
kanalizacije, |
·
redno
kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo
posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje
industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega
monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa
odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu, |
·
pravočasno
opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, |
·
redno
plačevati odpadno vodo, |
·
odpadno vodo,
ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred
spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno,
drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
·
odvajati
odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s
predpisi, |
·
dolžnost
prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete
odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, |
·
dolžnost
spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in
padavinske vode, |
·
če naprava za
predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno
obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi
dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih
učinkov predčiščenja, |
·
pisno
obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe
in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne
vode in obračun stroškov, |
·
dovoliti
preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja
količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera
oziroma do merilnega mesta), v vsakem času, |
·
upoštevati
ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne
vode, |
·
pred zagonom
male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe
odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati
dokumentacijo o ustreznosti. |
(2)
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu
uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
39. člen |
(obveznosti upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno
kanalizacijo padavinske vode) |
Požiralnike
in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po
javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest, ulic in trgov
čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu
kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih
padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat
letno čistiti peskolovilce odtokov iz streh. |
|
40. člen |
(prepovedi) |
(1)
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo,
ki bi lahko: |
·
povzročila
požar ali nevarnost eksplozije, |
·
povzročila
korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale
zdravje ljudi, |
·
povzročale
ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi
odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
·
stalno ali
občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala
na delovanje javne kanalizacije, |
·
povzročala, da
v kanalih nastajajo škodljivi plini, |
·
povzročala
ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, |
·
zavirala
tehnološke postopke na čistilni napravi, |
·
povzročala
onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, |
·
vsebovala
drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere
koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. |
(2) V javno
kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne krpe,
folije, vrečke in drugih plastični izdelki, papirnate brisače, tamponi,
vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki, palčke za
ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz
gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv),
ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive
snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve,
nafta ali bencin za čiščenje). |
(3) V
primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda
zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne
službe poravnati stroške za odpravo škode. |
|
41. člen |
(obveznosti izvajalcev del) |
(1)
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah,
ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje
kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so
potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si
morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
(2)
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje,
med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno. |
(3)
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje,
toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del
na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko
omrežje in naprave nepoškodovane. |
(4) Stroški
sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način sanacije se
dogovori z upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom. |
(5) Pri
novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase
cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene
z upravljavcem javne kanalizacije. |
VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe |
|
42. člen |
(obveznosti izvajalca javne službe) |
Izvajalec
javne službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju
komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje
obveznosti: |
·
da skrbi za
brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki
so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne
upošteva določil iz tega odloka, |
·
pregleduje in
nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov
odvajanja in čiščenja odplak, |
·
izvaja vse
naloge navedene v 7. členu tega odloka, |
·
pri
uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih
naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter
pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
·
da kontrolira
skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na
katere je bilo dano soglasje, |
·
da pregleda in
prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem
odloku, |
·
skrbi za
kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak, |
·
da pri
uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom, |
·
da pregleda
interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in
po izvedbi, |
·
obvešča
uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali
neposredno, |
·
skrbi za
meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
|
·
na podlagi
Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12), izvaja vse naloge, ki mu jo
za komunalne odpadne vode nalaga uredba. |
|
VII. Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in
naprav, potrebnih za izvajaje javne službe |
|
43. člen |
(objekti
javne infrastrukture) |
Objekti in
naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so
primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi
povezane tehnološke naprave, kot so: |
·
kanalizacijska
omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske
vode, |
·
črpališča za
prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, |
·
razbremenilniki visokih vod, |
·
zadrževalni in
pretočni bazeni, |
·
drugi objekti
in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije, |
·
čistilne
naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod. |
|
44.
člen |
(objekti
in naprave v lasti uporabnika) |
(1) Objekti
in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika
so: |
·
interna
kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do
vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z
javno površino, |
·
začasne
naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne
naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na
javno kanalizacijo, |
·
interna
kanalizacija v objektu, |
·
naprave in
objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovilci in
lovilci olj), |
·
vodomeri na
lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, |
·
merna mesta in
vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz
internih čistilnih naprav, |
·
vodomeri, ki
služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno
kanalizacijo. |
(2) Objekte
in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne
stroške. |
(3)
Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena
gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in
padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje
zahtevane pogoje. |
|
VIII. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
45. člen |
(viri
financiranja storitev) |
(1)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
·
iz plačil
uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje odplak, odvoz in
čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
storitve izdelave ocen in mnenj), |
·
iz proračuna
občine, iz dotacij, donacij in subvencij, |
·
iz drugih
virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
(2) Odvoz in
čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani na sistem javne
kanalizacije. |
(3)
Kanalščino za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so
dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na
to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
|
(4) Stroške
čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do javnih
naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se v
čiščenje pripelje s cisternami. |
|
46. člen |
(viri
financiranja infrastrukture) |
Sredstva za
razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
·
iz plačil
uporabnikov storitev javne službe, |
·
iz proračuna
občine, iz dotacij, donacij in subvencij, prispevkov občanov, |
·
iz drugih
virov določenih z zakonom ali odlokom občine, |
·
sredstva
državnega proračuna in državnih skladov. |
|
IX. Cene storitev javne službe |
|
47. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene
storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne
metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2)
Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno
predložiti občinskemu svetu v potrditev. |
48. člen |
(merjenje
količin odpadnih voda) |
(1) Količina
odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: |
·
na osnovi
odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika,
vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo
uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje; |
·
na osnovi
porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem
omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov dostop do
vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik objekta dolžan
sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod
stanje na vodomerju; |
·
uporabniki, za
vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo
ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati stroškov
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno merjenje
porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz teh
posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja
in ne sme odtekati v javno kanalizacijo; |
·
uporabniki za
vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali
(odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo),
plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino
porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda. |
(2) Količino
odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja. |
(3)
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo
meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko
omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z
lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o
odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode. |
(4) Če
upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari
ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni
mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna
šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi
odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča,
se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode.
Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče
izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
49. člen |
(cena
odvajanja odpadnih vod – kanalščina) |
(1)
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova
za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda
uporabnika, na način opisan v 48. členu tega odloka, ki se pomnoži z
veljavno ceno odvajanja m3 odplak in pri industrijskih
odpadnih vodah še s faktorjem onesnaženosti. |
Formula (1)
za določitev cene kanalščine je: |
|
(1) |
ck
– cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina
(EUR/mes); |
Q –
količina odpadne vode (m3/mes); |
Fk
– faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine
(brez dimenzij); |
ck1
– cena odvajanja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do
vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v
5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po
kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Faktor
onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (Fk)
ima vrednost 1,25 za tiste industrijske odpadne vode, ki imajo faktor
onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F
> 1,99). |
(3)
Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno. |
|
50. člen |
(cena čiščenja
odpadnih vod) |
(1)
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno
napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih
voda. |
Cena
čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine
odpadnih voda na način opisan v 48. členu tega odloka, faktorja
onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne
cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula (2) za
določitev cene je: |
(2) |
cč
– cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/mes); |
Q –
količina odpadne vode (m3/mes); |
F –
faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez
dimenzij); |
cč1
– cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do
vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v
5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po
kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa
v skladu z veljavnimi predpisi. |
Faktor
onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (F) ima
sledeče vrednosti faktorja f |
F = 1
pri 0 < f = 1 |
F = 2
pri 1 < f < 2 |
F = 5
pri 2 < f < 5 |
F =10
pri 5 < f < 10 |
F =
f pri f > 10 |
Za določitev
vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba (3): |
(3) |
f1
= faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna
s pomočjo enačbe (4): |
(4) |
Znaki v
predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo: |
A – količina
usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah (ml/l); |
BPK5
– biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l); |
KPKd
– kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l). |
|
f2
= faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna
s pomočjo enačbe (5): |
(5) |
ci
= izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l); |
MVKi
– v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/12) predpisana mejna
vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna
vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja (mg/l). |
Pri izračunu
f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri katerih je
koncentracija snovi ci večja od predpisane mejne
vrednosti - MVKi . |
(2)
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja
onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v
skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.
54/11). Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega
monitoringa ali upravljavec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške
analiz plača uporabnik naprave. |
(3) Čiščenje
odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak način se
izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode pripeljane na
čiščenje v cisternah. |
|
51. člen |
(obračun odvajanja in
čiščenja padavinskih odpadnih voda) |
(1) Stroške
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava le za
zasebne utrjene površine. |
(2) Količina
padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na
podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se vode
odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na
območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se
ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
oziroma na podlagi meritve izvajalca. |
(3) Cena odvajanja in
čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka ceni odvajanja
odpadnih voda uporabnika iz 49. člena in ceni čiščenja odpadne vode iz
50. člena tega odloka. |
(4) Stroške odvajanja
in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom obračunava mesečno. |
|
52. člen |
(obračun
drugih storitev izvajalca javne službe) |
(1) V ceni
odvoza in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno praznjenje, odvoz
in čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso navezani na javno
kanalizacijo. |
(2) V ceni
odvoza blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je vključeno
praznjenje, odvoz, obdelava, končna dispozicija blata in izdelava ocen
obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso sestavni del
javnega kanalizacijskega omrežja. |
(3) Če cena
odvoza blata iz malih čistilnih naprav še ni sprejeta, je izvajalec
javne službe upravičen uporabnikom obračunati izdelavo ocen obratovanja
malih komunalnih čistilnih naprav, strokovnih ocen in drugih dokumentov,
ki jih zahteva veljavna zakonodaja. |
(4) Obračuni
se izvršijo z izstavitvijo računov, po opravljenih storitvah. Cene se
oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o
oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
|
53. člen |
(plačila storitev) |
(1)
Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja
in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca
javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na
istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri
uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja
odpadnih vod isti. |
(2) V
primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku
po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora
določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po
izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično
zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti. |
(3) V
objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo
izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun
izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam
opravi razdelitev na posamezne porabnike. |
Uporabniki
lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo
plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo
izvajalca javne službe. |
|
54. člen |
(nadzorni
organ) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski
inšpekcijski organ. |
(2) Pri
izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja
odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
|
XI. Kazenske določbe |
|
55. člen |
(prekrški) |
(1) Z globo
1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik
posameznik, če: |
·
se ne
priključi na javno kanalizacijo, |
·
uporabnik
zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
|
·
pred gradnjo
priključka na kanalizacijo ne poravna komunalnega prispevka občini in ne
prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
·
naveže
priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno,
|
·
ne odklopi
priključka v skladu z določili tega odloka, |
·
ravna v
nasprotju z določili 13., 37. in 38. člena, |
·
ne pridobi
predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi
posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav
in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih
komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Z globo
450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika. |
(3) Z globo
400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična
oseba. |
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
56. člen |
Uporabniki vode, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire za potrebe
gospodinjstva (nastajajo komunalne odpadne vode odvedene v javno
kanalizacijo), na katerih nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo
vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Dokler
vodomera ne vgradijo, se za vsako osebo, ki prebiva v objektu,
obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene komunalne odpadne
vode na mesec. Enak način obračuna se uporablja tudi v primeru, da je
objekt priključen na javni sistem vodo oskrbe in uporablja vodo delno iz
lastnega vira in delno iz javnega sistema vodo oskrbe. |
|
57. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Gorišnica (Uradni list RS
št. 24/2001). |
|
58. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
007-14/2015 |
Datum: 3. 12.2015 |
|
|
|
Občina Gorišnica |
|
Jože Kokot, župan |
|