|
Na podlagi 172. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 –
ZZK-1) in na podlagi 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska
Bistrica na 12. redni seji dne 28. 6. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o spremembah in
dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine
Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 |
|
|
1. člen |
|
|
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine
Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 27/85 in 25/87 in Uradni list
RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99 in 59/03) v letu 2003. |
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskega
plana se nanašajo na področja, sprejeta v Programu priprave sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Slovenska Bistrica v letu 2003 (Uradni list RS,
št. 131/03) so naslednja: |
|
|
1. širitev in zaokrožitev območij za
poselitev; |
|
|
2. opredelitev drugih posegov v
prostor, vključenih v razvojne programe občine, ki morajo biti ustrezno
umeščeni v prostor oziroma drugače zajeti v prostorskih sestavinah
planskih aktov občine; |
|
|
3. prenos kartografske dokumentacije k
planu v digitalno obliko in posledično spremembe namenske rabe površin,
nastale zaradi prilagoditve planske tematike novemu parcelnemu stanju na
digitalnih katastrskih načrtih; |
|
|
4. uskladitev rabe zemljišč z dejanskim
stanjem oziroma ažuriranje stavbnih zemljišč tam, kjer za to obstajajo
pravne podlage; |
|
|
5. dopolnitev prostorskega plana občine
z naravovarstvenimi smernicami oziroma z naravnimi vrednotami, ki jih
stroka predlaga za zavarovanje; |
|
|
6. dopolnitve na drugih področjih,
upoštevaje smernice in pogoje za pripravo sprememb in dopolnitev
prostorskega plana občine Slovenska Bistrica v letu 2003 pristojnih
nosilcev urejanja prostora. |
|
|
Širitve poselitvenih površin v naseljih
se nanašajo na naselja Zg. Polskava, Črešnjevec, Leskovec in Stari log. |
|
|
Izven naselij se spremembe v
poselitvenih površinah nanašajo predvsem na določitev novih zazidljivih
površin na območjih zaselkov in drugih gručasto poseljenih površin.
Posebej so v prostorski plan vključene površine za dopolnilno gradnjo na
kmetijah, s čemer bo mogoče izvajati dopolnilno dejavnost kmetij zaradi
prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja evropskemu trgu. |
|
|
Predmet dopolnjenega prostorskega plana
občine je tudi določitev območij proučevanja zalog pitne vode in
zavarovanje njihovih prispevnih območij. Za potrebe opekarske
proizvodnje sta predmet proučevanja lokaciji nahajališča opekarske gline
v Vrhlogi in Brezju, ki bosta v prostorski plan vključeni bodisi kot
raziskovalno območje ali kot novo pridobivalno območje. |
|
|
3. člen |
|
|
1. V podpoglavju 3.1. Zasnova
organizacije dejavnosti: |
|
|
– se drugi in tretji stavek dvanajstega
odstavka spremenita z naslednjim besedilom: »V ta namen je bila izdelana
prometna presoja ureditve križišča priključne ceste na avtocesto. Na
avtocestnem priključku Slovenska Bistrica – jug je načrtovana nova
cestninska postaja. |
|
|
V skladu z Zakonom o javnih cestah je
pri načrtovanju novih poselitvenih površin potrebno upoštevati, da
morajo biti vse širitve ali oblikovanje novih ureditvenih območij
oziroma stavbnih zemljišč izven varovalnega pasu obstoječe avtoceste, to
je najmanj 40m od zunanjega roba cestnega sveta.«, |
|
|
– se trinajsti odstavek dopolni z
naslednjim besedilom: »V skladu z Zakonom o varnosti v železniškem
prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in Pravilnikom o pogojih za graditev
gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje
naprav v varovalnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru
(Uradni list RS, št. 2/87) je pri izdelavi urbanistične in projektne
dokumentacije potrebno upoštevati 200 m varovalni pas proge.«, |
|
|
– se devetnajsti odstavek in prvi
stavek dvajsetega odstavka nadomestita z naslednjim besedilom: »Preko
območja občine potekajo objekti za prenos električne energije: daljnovod
400 kV Mihovci – Krško z oznako D-410, daljnovod 400 kV Mihovci – Podlog
z oznako D-412, daljnovod 220 kV Cirkovce–Podlog z oznako D-211 in
daljnovod 110 kV Maribor-Selce I in II, odsek Maribor–Slovenska Bistrica
in odsek Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice. Načrtovana pa je
postavitev vzporednega daljnovoda 2x400 kV Mihovci–Krško z oznako D-426
in 2x400 kV Mihovce–Podlog z oznako D-428. Pri daljnovodih visokih
napetosti je potrebno upoštevati urbanistično širino koridorja, ki znaša
15 m na vsako stran trase pri daljnovodih z napetostjo 110 kV, 20 m pri
daljnovodih z napetostjo 220 kV in 25 m pri daljnovodih napetostnega
nivoja 400 kV. Znotraj koridorja obstoječega ali predvidenega daljnovoda
je pri poseganju v prostor potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca
daljnovoda, pri tem pa je za objekte, ki so namenjeni stalnemu ali
občasnemu bivanju ter za pomožne objekte pomembno, da na območju niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega polja, v skladu z
Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96). Za vse prenosne elektroenergetske objekte
je predvidena rekonstrukcija. |
|
|
Drugi elektroenergetski objekti so
transformatorske postaje 20/0,4 kV ter 20 kV srednjenapetostno omrežje
in pripadajoče nizkonapetostno omrežje z javno razsvetljavo.
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz
razdelilne transformatorske postaje Slovenska Bistrica.
Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne
izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče dogradnja omrežja v strnjenih
urbanih območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe. |
|
|
Planiranje novih transformatorskih
postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter
tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih,
priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Nove
transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v
sklopu drugih objektov. Pri tem pa bo potrebno izpolniti zahteve glede
elektromagnetskega sevanja in hrupa v skladu z Uredbo o
elektromagnetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 70/96) in Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 45/95). Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov
je potrebno pridobiti pogoje in smernice upravljalca elektroenergetskega
omrežja, kasneje pa tudi mnenja in soglasja k projektnim rešitvam. Za
načrtovanje in projektiranje večjih obrtnih delavnic oziroma
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je
potrebno pridobiti posebno raziskavo o možnostih napajanja z električno
energijo. |
|
|
Zasnova elektroenergetskega omrežja je
prikazana na karti št. 4 »Zasnova energetskega omrežja«.«, |
|
|
– dvajseti odstavek se dopolni z
naslednjim besedilom: »Pri visokotlačnih plinovodih je potrebno
upoštevati omejitve v nadzorovanem pasu, ki je širok 100 m na vsako
stran plinovoda, skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar
(Uradni list RS, št. 60/01). V 2x5m pasu vseh plinovodov se smejo dela
izvajati le pod posebnimi pogoji in po predhodni pridobitvi soglasja
upravljavca plinovodov ter pod njegovim nadzorstvom. |
|
|
Preko območja občine poteka načrtovani
mednarodni plinovod M9 Madžarska – Italija.«, |
|
|
– besedilo od enaindvajsetega do
vključno šestindvajsetega odstavka se prenese v spremenjeno in
dopolnjeno poglavje 9. Obramba in zaščita. |
|
|
2. V podpoglavju 3.2. Zasnova namenske
rabe: |
|
|
– se prvi stavek četrtega odstavka
spremeni tako, da glasi: |
|
|
»Na področju kmetijstva bomo
izkoristili naravne danosti najboljših kmetijskih zemljišč; teh je
7.364,50 ha od 13.336,22 ha vseh obdelovalnih površin. Pri tem pa je
potrebno upoštevati, da se bo obseg kmetijskih zemljišč zaradi posegov
zmanjšal, in sicer za 47,80 ha na najboljših kmetijskih zemljiščih in za
5,82 ha na drugih kmetijskih zemljiščih.«, |
|
|
– v desetem odstavku se prvi stavek
spremeni tako, da glasi: |
|
|
»Gozdovi zavzemajo površino 17.593,86
ha ali 53% občinskega prostora. Zaradi uskladitve prikaza stanja v
dokumentaciji s stanjem v naravi na področju smučišč Trije kralji in v
manjšem obsegu zaradi urbanizacije se obseg gozdnih zemljišč zmanjšuje
za 19,56 ha.«, |
|
|
– enajsti odstavek se dopolni z
naslednjim besedilom: »Poleg lesnoproizvodne funkcije imajo gozdovi v
občini še naslednje funkcije: |
|
|
– funkcijo varovanja gozdnih zemljišč
in sestojev 1. in 2. stopnje poudarjenosti in biotopsko funkcijo:
gozdovi na Pohorju, |
|
|
– hidrološko funkcijo: gozdovi na
obronkih Pohorja, |
|
|
– rekreacijsko, turistično in estetsko
funkcijo: gozdovi na Rogli in ob drugih turističnih središčih, |
|
|
– biotopsko, klimatsko in estetsko
funkcijo: dolinski gozdovi ter |
|
|
– funkcijo varovanja narave in
raziskovalno funkcijo: gozdovi na Boču in v njegovi okolici.«, |
|
|
– šestnajsti odstavek se dopolni z
naslednjim besedilom: »Del občine seže v poplavno območje stoletnih voda
reke Dravinje in njenih pritokov. Na poplavnem območju niso dovoljene
dejavnosti in posegi, ki imajo lahko v primeru poplav škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja. Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje
priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda 15 m in pri
vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih
določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
Na območju Občine Slovenska Bistrica so
pomembnejši vodotoki kategorizirani po naravovarstvenem pomenu in so v
kakovostnih razredih od 1 do 4. Na podlagi kategorizacije vodotokov po
naravovarstvenem pomenu (1. do 5. razred) sodijo potoki v severnem,
pohorskem delu občine večinoma med naravno ohranjene potoke, medtem ko
so potoki Ložnica, spodnji tok Bistrice, Polskava in večji del Dravinje
po naravovarstvenem pomenu manj ohranjeni. Potoki, ki sodijo v najvišje
razrede (1 in 1-2), morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.«, |
|
|
– v enaindvajsetem odstavku se črta
drugi stavek, |
|
|
– spremeni in dopolni se besedilo od
petindvajsetega do vključno osemindvajsetega odstavka, in sicer tako, da
se nadomesti z besedilom: |
|
|
»V okviru skrbi za ohranjanje narave bo
na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja
biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti
naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni in znameniti naravni
pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja,
ekosistemi, krajina ali oblikovana narava. Zasnovo ohranjanja narave
tvorijo že zavarovani in za zavarovanje predlagani deli narave. Pomembno
vlogo na področju ohranjanja narave imajo ukrepi za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki se nanašajo na celotno naravo in preko varstva
habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih
območij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst, posegajo na vsa
področja dejavnosti človeka. |
|
|
Zahodni del občine na Pohorju je
vključen v območje predlaganega regijskega parka Pohorje, ki bo
razglašen z vladno uredbo. Do normativnega zavarovanja tega parka bodo
pri urejanju prostora na njegovem območju upoštevane smernice pristojne
državne službe. Območje Pohorja je poleg območja Haloz, Okoške in
Tinjske gore tudi območje pričakovanega obstoja geoloških in
geomorfoloških naravnih vrednot. Preko območja občine potekajo ekološko
pomembna območja: Dravinjska dolina, Ličenca, Medvedce, Rački
ribniki–Požeg, Pragersko, Oplotnica, Devina, Fram, Kočno pri Ložnici,
Pohorje, Ljubično–Zg. Poljščane in Boč–Donačka gora–Haloze. Ekološko
pomembno območje je območje ali del območja habitatnega tipa ali večje
ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske
raznovrstnosti. |
|
|
Na območju občine so nekateri deli
narave že zavarovani z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in
nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92). To so krajinski parki
Boč–Donačka gora, Štatenberg in Žabljek, naravni rezervati in številni
hidrološki, geomorfološki, zoološki, botanični, ornitološki in
dendrološki naravni spomeniki. Na območje občine seže tudi del
krajinskega parka Rački ribniki Požeg, ki na območju Občine Slovenska
Bistrica ni zavarovan. |
|
|
Deli narave, predlagani za zavarovanje,
so predstavljeni v Naravovarstvenih smernicah, ki jih je v marcu 2004 za
potrebe sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine v letu 2003
izdelal Zavod RS za varstvo narave, območna enota Maribor. V
naravovarstvenih smernicah so podane tudi naravovarstvene usmeritve za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in varovanje
ekosistemov. |
|
|
Na območjih naravne dediščine je pri
pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice
republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice za prostor
izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravnih
znamenitosti, ki so zavarovane z odlokom, se upoštevajo določila tega
odloka. Za vse posege na območje naravnih vrednot in ekološko pomembnih
območjih je treba v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list
RS, št. 56/99) pridobiti predhodno naravovarstveno soglasje. Območja
varstva narave so prikazana na karti št. 8 »Zasnova ohranjanja narave«.
Že zavarovani deli narave so prikazani tudi v kartografski
dokumentaciji, na kartah v merilu 1:5000.«, |
|
|
– v devetindvajsetem odstavku se za
tretjim stavkom doda besedilo: »Za kulturne spomenike, vključene v
poselitvena območja, za katere se bodo pripravljali podrobni prostorski
izvedbeni akti, bodo predhodno izdelane strokovne podlage za varstvo
kulturnih spomenikov. Še posebej to velja za kulturni spomenik
arheološko območje Rimska obcestna postaja (EŠD 10660) v območju
podjetniške cone Slovenska Bistrica. Območje izrecnega varovanja, ki bo
v strokovni podlagi prostorsko podrobneje določeno, bo vključeno v
prostorski izvedbeni akt, območje pa bo izločeno iz pozidave za potrebe
obrtno podjetniške cone.«, |
|
|
– za štiriintridesetim odstavkom se
doda naslednje besedilo: »Območje občine z vidika varstva pred hrupom ni
izpostavljeno večjim žariščem hrupa, razen na območju pridobivanja kamna
v dolini Bele. Pri pripravi prostorskih planskih in izvedbenih aktov in
pri projektiranju objektov bodo upoštevani protihrupni ukrepi, prav tako
pa bo upoštevano varstvo pred hrupom pri prometnih ureditvah. Nova
poselitvena območja bomo načrtovali izven območij, ki so pod vplivom
hrupa, v primeru širjenja poselitvenih površin ob avtocesti pa je
potrebno med stroške gradnje, ki bremenijo investitorja, šteti tudi vse
potrebne ukrepe v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja
avtoceste. Območje občine je z vidika varstva pred hrupom razdeljeno na
območja štirih stopenj varstva skladno z državno uredbo. Po potrebi bo
izdelan in sprejet občinski odlok o varstvu pred hrupom.«, |
|
|
– v sedemintridesetem odstavku se za
drugim stavkom doda naslednje besedilo: »Centralna komunalna deponija,
nastala na delu izkoriščenih površin glinokopa, bo v končni fazi s
sofinanciranjem uporabnika glinokopa sanirana v kmetijske površine.«, |
|
|
– v osemintridesetem odstavku se
površine pomembnejših ureditvenih območij spremene tako, da glasijo: |
|
|
– Slovenska Bistrica: 543,97, |
|
|
– Zg. Polskava: 129,42, |
|
|
– Pragersko: 124,09, |
|
|
– Poljčane: 109,20, |
|
|
– Makole: 15,22, |
|
|
– v devetintridesetem odstavku se
celotno besedilo spremeni tako, da se glasi: »Namenska raba znotraj
ureditvenega območja naselja Slovenska Bistrica in pomembnejših lokalnih
središč je določena z urbanistično zasnovo. Podrobna namenska raba v
drugih ureditvenih območjih naselij je določena v prostorskih izvedbenih
aktih.«. |
|
|
– za enainštiridesetim odstavkom se
doda nov dvainštirideseti odstavek, ki glasi: »Območje stavbnega
zemljišča se lahko v prostoru natančneje določi, kolikor se pri izdelavi
podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih danosti in
omejitev v prostoru območje stavbnega zemljišča ne ustreza. Pri tem se
obseg stavbnega zemljišča, naveden v bilanci površin, ne sme povečati,
preoblikovano območje stavbnega zemljišča pa mora biti delno v območju
ali pa v neposredni bližini stavbnega zemljišča, prikazanega v
kartografski dokumentaciji k planu.« |
|
|
– sedanja dvainštirideseti in
triinštirideseti odstavek postaneta triinštirideseti in
štiriinštirideseti odstavek. |
|
|
3. V poglavju 4. Obvezna izhodišča
dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo dolgoročnih in
srednjeročnih planov Občine Slovenska Bistrica ter obvezna izhodišča
dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za pripravo srednjeročnih
planov Občine Slovenska Bistrica se dopolnijo obvezna izhodišča na
področju: |
|
|
Obramba Območja, pomembna za potrebe obrambe |
|
|
4. V poglavju 5. Opredelitve za
uresničevanje dolgoročnega plana občine na področju urejanja prostora: |
|
|
– se v točki 5.3. v zadnjem stavku
številka 9 zamenja s številko 10. |
|
|
5. Celotno poglavje 9. Razvoj splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite se nadomesti z naslednjim
besedilom: |
|
|
»9. Obramba in zaščita |
|
|
9.1. Obramba |
|
|
Za področje obrambe so v občini
perspektivna naslednja območja: |
|
|
– Zgornja Ložnica, območje izključne in
nadzorovane rabe, |
|
|
– Brinje, območje izključne rabe, |
|
|
– Črešnjevec, območje izključne rabe, |
|
|
– Slovenska Bistrica, območje izključne
rabe, |
|
|
– Velenik, območje izključne in
nadzorovane rabe, |
|
|
– Vrhloga, območje izključne rabe, |
|
|
– Boč, območje izključne rabe in |
|
|
– Slovenska Bistrica, območje možne
izključne rabe. |
|
|
Za primer morebitne vojne bodo
načrtovane in pripravljene prostorske rešitve za postavitev začasnih
bivalnih in drugih kompleksov na takšnih lokacijah in v tolikšnem
obsegu, da ne bodo ovirale urbane zasnove naselij, niti ne bodo
povzročale trajnih negativnih, predvsem ekoloških posledic. Načrtovanje
takšnih kompleksov je vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo
komunalne infrastrukture. |
|
|
Področje obrambe je prikazano na karti
št. 11 »Zasnova rabe prostora za obrambo in zaščito«. |
|
|
9.2. Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
|
Področje varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja,
kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres,
zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče
pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina
sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč.
Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti:
učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče
pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in
vojnega delovanja. |
|
|
Območje občine je ogroženo zaradi
poplavnosti na območju povodja reke Polskave in Dravinje. |
|
|
Območje občine večinoma ni plazovito,
posamična plazovita območja se pojavljajo le na delu vznožja Pohorja na
območju Kovače vasi in delno v Dravinjskih goricah. Hriboviti del občine
je pod vplivom erozijskih procesov, večinoma 2. kategorije – zaznani
erozijski procesi, le na območju Rogle 3. kategorije – srednje razviti
erozijski procesi. Na erozijsko ogroženih območjih je raba zemljišč
omejena, pri načrtovanju novih posegov v prostor pa je predhodno treba
izvesti nujne protierozijske ukrepe. Z namenom brzdanja erozijskih moči
meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih
sklenjenih površinah. Še posebej je potrebno upoštevati omejitve in
prepovedi v skladu s 87. in 88. členom Zakona o vodah (Uradni list RS,
št. 67/02) na lokacijah žarišč globinske in bočne erozije, kjer so
prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi poslabšali stabilnostne razmere.«. |
|
|
Območje občine leži na območju
pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski
lestvici. |
|
|
Pri poseganju v prostor je potrebno
poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo
povečevala, temveč zmanjševala.« |
|
|
6. V poglavju 10. Urbanistične zasnove
se pred koncem prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda beseda
Pragersko. |
|
|
7. V poglavju 11. Kartografski del
plana in kartografska dokumentacija: |
|
|
– se v podpoglavju 11.1. Kartografski
del plana peti odstavek nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
»Vsebina kartografskega dela plana: |
|
|
1. Zasnova urbanega omrežja |
|
|
2. Zasnova rabe prostora |
|
|
3. Zasnova prometnega omrežja |
|
|
4. Zasnova energetskega omrežja |
|
|
5. Zasnova vodnih virov in oskrbe z
vodo ter zasnova kanalizacijskega omrežja |
|
|
6. Zasnova vodnogospodarskih ureditev
in območij za agrarne operacije |
|
|
7. Zasnova varstva kulturne dediščine |
|
|
8. Zasnova ohranjanja narave |
|
|
9. Zasnova ohranjanja in izboljšanja
kakovosti naravnih virov |
|
|
10. Usmeritve za načine urejanja
naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti |
|
|
11. Zasnova rabe prostora za obrambo in
zaščito« |
|
|
– se v podpoglavju 11.2. Kartografska
dokumentacija v merilu 1:5000 besedilo spremeni tako, da se v tretjem
odstavku številka 2000 nadomesti s številko 2003. |
|
|
8. V poglavju 13. Dokumentacija k
planu: |
|
|
– se v drugem stavku številka 2000
nadomesti s številko 2003, |
|
|
– se za sedmim odstavkom doda besedilo: |
|
|
»Sestavni del plana je sklep Vlade
Republike Slovenije, št. 350-00/2001-325 z dne 15. 7. 2004, sprejet na
osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo,
Urada za prostorski razvoj št. 352-11-88/00 z dne 9. 7. 2004 o
usklajenosti Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica, dopolnjenega 2003, z
obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike
Slovenije za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86,
41/87, 12/89 ter Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99
in 4/03) ter srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in
23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03). |
|
|
Na koncu tega poglavja se tabela
Bilanca površin v spremenjeni in dopolnjeni razvrstitvi kmetijskih
zemljišč nadomesti z naslednjo tabelo: |
|
|
»Bilanca površin: |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|Raba zemljišča |Plan 2000|Sprememba|Plan
2003| |
|
|
| | v ha| v ha| v
ha| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|najboljše kmetijsko zemljišče | 7.364,50| -47,80|
7.316,70| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|drugo kmetijsko zemljišče | 5.971,72| -5,82|
5.965,90| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|gozd |17.593,86|
-19,56|17.574,30| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|stavbno zemljišče | 2.227,31| +69,39|
2.296,70| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|zemljišče s posebnimi naravnimi razmerami| 2,15| |
2,15| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|odlagališče odpadkov | 12,06| |
12,06| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|pridobivalno območje rudnin | 62,00| |
62,00| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|vodna površina | 218,40| +3,79|
222,19| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
|Skupaj |33.452,00|
|33.452,00| |
|
|
+-----------------------------------------+---------+---------+---------+ |
|
|
4. člen |
|
|
Določbe Odloka o sprejetju prostorskih
ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 29/89, 43/92, 35/94 in 45/00) in Odloka o začasnih
prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93 in 35/02) se smiselno uporabljajo
tudi za nove poselitvene površine, nastale s spremembami in dopolnitvami
prostorskega plana Občine Slovenska Bistrica v letu 2003. |
|
|
5. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskega
plana Občine Slovenska Bistrica so stalno na vpogled v Oddelku za okolje
in prostor Občine Slovenska Bistrica. |
|
|
6. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 10/032-01/12-4/2004 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 28. junija
2004. |
|
|
Župan
Občine
Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar
l. r. |
|
|
|