Na podlagi 2. odstavka 11. člena in 5. odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07 ter spremembe in dopolnitve Ur. list št. 70/2008-ZVO-1B in 108/09) ter 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 11. redni seji  sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO NASELJE SONČNI GRIČ V LOGU

I.       UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/11) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje Sončni grič v Logu, ki ga je izdelalo podjetje Arhitekturni biro Boris Debenjak s. p. , pod št. proj. U-03/11, z datumom april 2012 (v nadaljevanju besedila: OPPN ali odlok) in je sestavni del tega odloka.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, območje OPPN, pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav, gradnjo prometnega in komunalnega omrežja ter druge posege v prostor. Podane so usmeritve za posege in ukrepe z namenom ohranjanja kvalitete bivalnega okolja z zelenimi in prometnimi površinami, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.

(2) V OPPN so opisani tudi gradbeni posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo javne infrastrukture predvidenega naselja Sončni grič v Logu.

(3) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri pristojni službi občine.

3. člen

(sestavni del OPPN)

(1) Sestavni del OPPN oz. tega odloka vsebuje besedilo, grafični prikaz in priloge.

(2) Besedilo obsega:

• splošni del

• tekstualni del

(4) Priloge  obsegajo:

1. Povzetek za javnost

2. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

II.     OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

4. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtuje izgradnja stanovanjskega naselja s prometno in komunalno ureditvijo.

(2) Predvidene ureditve znotraj ureditvenega območja so:

- novi stanovanjski objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo;

- nove prometne površine;

- nova energetska in komunalna infrastruktura;

- spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja stanovanjskega naselja;

- Ostali objekti oz. posegi, ki so razvidni iz nadaljnjega besedila tega odloka;

- vzdrževalna dela.

(3) Podrobneje so načrtovane prostorske ureditve opisane v nadaljevanju odloka.

III.    UREDITVENO OBMOČJE OPPN

5.

(območje OPPN)

(1) Območje obdelave se nahaja v vzhodnem delu Občine Ruše, v naselju Log, južno od občinske ceste Ob Mlinščici-Kozar, preden se le-ta vzpne proti domačiji Cehner.

(2) Obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih je predvidena gradnja trajnih objektov, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajočih objektov, ki jih zahteva izgradnja stanovanjsko naselje "Sončni grič" v Logu.

(3) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcelnih mej v naravo in so priložene v OPPN v načrtu parcelacije.

(4) Območje OPPN skladno z geodetskim načrtom obsega naslednje parcele oziroma dele parcel: 177/3, 180, 183/3, 183/4, vse v k.o. Spodnji Vrhov dol, upoštevajoč digitalni katastrski načrt z dne 12.3.2012. Velikost območja OPPN je cca. 0.60 ha. Če prihaja do razlik med grafičnimi prikazi in opisom območja v tem odloku, se uporabljajo grafični prikazi OPPN.

(5) Območje predvidene pozidave je večidel nepozidano in v naravi predstavlja travnik z drevesnimi gručami na severni strani. Območje obdelave je delno rahlo nagnjeno in delno strmo pobočje. Na zahodnem delu območja je dovozna cesta, ki vodi do stanovanjskih objektov na južni strani obravnavanega območja. Stanovanjske stavbe v bližini so komunalno opremljene z vodovodom, elektriko in telekomunikacijami.

6. člen

(funkcija ureditvenega območja)

(1) Območje  OPPN, ki ga določa meja iz predhodnega člena tega odloka, je z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10) namenjeno stanovanjski gradnji z dopolnilno dejavnostjo. Obravnavano območje pripada enoti urejanja prostora (EUP) LO05 (Log_5-novo naselje pri Grušovniku-sanacija).

(2) Razen bivanja so v objektih dopustne mirne in ekološko neoporečne dejavnosti (pisarna, kozmetični salon, frizerstvo, šiviljstvo…) ter prometno nemoteče dejavnosti, kar pomeni, da niso dopustne dejavnosti, ki imajo za posledico pogostost pojavljanja vozil (prepoved tovornih vozil) in da gre lahko za dejavnosti, pri katerih je možno zagotoviti potrebo po parkiranju znotraj gradbene parcele posameznega objekta oziroma za dejavnosti, ki nimajo škodljivih vplivov na bivalne pogoje v sosednjih objektih. V območju niso dopustne dejavnosti, ki v Občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše niso dopustne za stanovanjska območja (SS).

7. člen

(namenska raba)

(1) Namenska raba soseske Sončni grič je v celoti območje stavbnih zemljišč, območje stanovanj, stanovanjske površine.

IV.    UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

8. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor)

(1) V obravnavanem območju je predvidena gradnja sedmih novih prostostoječih stanovanjskih hiš, z bruto etažno površino  cca. od 110 m2 do 300 m2, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN. Predvidena je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (garaže, nadstrešnice za osebne avtomobile, vrtne lope, bazeni….), gradnja nove dovozne ceste in komunalne, energetske infrastrukture ter vse  ostale potrebne komunalne infrastrukture, ureditev zelenih površin, vzdrževalna dela na objektih.

V.      MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO OBJEKTOV IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE

9. člen

(razlaga pojmov)

(1) Obravnavano območje zajema funkcionalno celoto 7 prostostoječih stanovanjskih objektov, ki jo na severni strani omejuje gozd, na severovzhodni in severozahodni strani kmetijske površine, na jugovzhodni strani pa obstoječe stanovanjske stavbe.

(2) V načrtu gradbenih parcel in arhitektonski zazidalni situaciji so podani horizontalni gabariti ter odmiki objektov.

(3) Lega objektov v prostoru je določena z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami, pri čemer je:

- gradbena meja linija, ki je predvideni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

- gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni predvideni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov na fasadi.

10. člen

(vrste dopustnih posegov)

(1) V obravnavanem območju so dovoljeni naslednji gradbeni posegi:

- novogradnja stanovanjskih objektov, katerih del se lahko nameni za dejavnosti, ki so kot dopustne navedene v predhodnih členih odloka in ostalih objektov, kot je razvidno iz besedila tega odloka v nadaljevanju;

- novogradnje garaž in pokritih parkirišč;

- rekonstrukcija in adaptacija objektov in naprav;

- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije;

- nadzidave in prizidave v smislu funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov do 50% tlorisnega gabarita obstoječega objekta;

- izgradnja objektov komunalne in energetske infrastrukture, prometa in zvez;

- Nameščanje oz. gradnja fotovoltaičnih sončnih celic in sončnih kolektorjev na strehah  objektov;

- Postavitev oz. gradnja manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov ter urbane opreme;

- kompletna ali delna odstranitev obstoječih objektov;

- tekoča vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah;

- urejanje odprtih površin, zelenic, prometnic;

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti in spremembe namembnosti objektov;

- Ostali posegi, če so opisani v tem odloku.

11. člen

(velikost objektov)

- stanovanjska hiša ne sme presegati prostornine 850 m3, razen pri poslovno stanovanjski gradnji (dejavnost v objektu);

- dovoljena je višina objektov (K)+P+M;

- pri poslovnem namenu je dovoljena višina etaž K in P do 3,6 m, objekt pa lahko presega višino sosednjih objektov do 10%;

- višina kolenčnega zidu je max. 1m;

- kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko največ 1,4 m nad obstoječim terenom;

- pri gradnji v terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki objekta, vkopani pa morata biti vsaj dve tretjini višine kleti na ostalih stranicah objekta.

12. člen

(pogoji za gradnjo in oblikovanja stanovanjskih objektov)

(1) Pri oblikovanju objektov se je potrebno zgledovati po tradicionalni arhitekturi, ki se  jo lahko interpretira na sodoben način. To velja tako za konceptualno zasnovo objektov (razmerja, vzdolžnost, postavitev na teren, način ureditve nepozidanega prostora) kot za zasnovo arhitekturnih elementov (stavbna prostornina, višina, naklon streh, smer slemen, ki mora biti vzporedna s plastnicami terena, zidovi, strehe, razmerja med polnim zidom in odprtinami, oporni zidovi, dvorišče z drevesom, barva in tekstura streh in fasad, prostor, urbana oprema in druge oblikovane značilnosti prostora ……).

(2) Tlorisna zasnova stavb naj bo podolgovate oblike s slemenom, vzporednim z daljšo stranico stavbe.

(3) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni;

(4) Pri načrtovanju objektov v PGD je potrebno uporabiti materiale značilne za ta prostorski kontekst: opeka, naravni kamen, les, opečna ali opeki podobna kritina (temnih barv od rjave do opečno rdeče in v značilni teksturi opečnih strešnikov (bobrovec ali zareznik)), omet v belih ali svetlih pastelnih naravnih barvah, usklajen z barvo stavbnega pohištva in kritine. Priporoča se gradnja v lesu ali z lesom. Nosilna konstrukcija objektov je lahko klasično zidana iz opeke ali montažna.

(5) Naklon streh naj bo 35-45°, strehe dvokapnice s čopi ali brez. Enokapne ali ravne so dovoljene le na delu objekta. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin (strešna okna) , ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in morajo biti po posamezni strehi (in liniji objektov) enotno oblikovane.

(6) Sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena.

(7) Prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, marelične in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin;

(8) Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade, netradicionalne barve in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(9) Lega objektov je v OPPN določena z regulacijskimi linijami, gradbenimi linijami in gradbenimi mejami, ki so razvidne v grafičnih prilogah.

13. člen

(pogoji za gradnjo nestanovanjskih, nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nestanovanjskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru tega odloka. Za nestanovanjske objekte za dopolnilne dejavnosti veljajo enaki  pogoji gradnje, kot so opredeljeni za stanovanjske objekte (izjema je višina etaž pri poslovnem namenu, ki je omenjena v 11. členu).

(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

• garaže in nadstrešnice, ki so lahko v objektih ali ob njih ali grajeni ločeno. Namesto garaž je možno postaviti nadstrešnice za osebne avtomobile ob objektu ali ločeno z ravno ali streho z naklonom (enokapnica ali dvokapnica);

• steklenjaki, zimski vrtovi, ute, senčnice, drvarnice, vrtne lope, bazeni, utrjene dovozne poti in dvorišča;

• ograje do višine 2.00 m;

• oporni zidovi in škarpe;

• pomožni infrastrukturni objekti (pločniki in kolesarske steze, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja;

• pomožni kmetijsko gozdarski objekti (rastlinjak, lopa za vrtno orodje, lopa za hrambo vrtnih pridelkov, čebelnjak, ribnik….);

• pomožni cestni objekti;

• pomožni energetski objekti;

• pomožni komunalni objekti;

• spominska obeležja;

• urbana oprema.

(3) Nestanovanjski objekti, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti, naj bodo od parcelne meje odmaknjeni vsaj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa minimalno 1,50 m. Manjši odmik je možen le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katerega mejijo, razen v primerih, kjer je to že določeno v grafičnih prilogah OPPN.

14. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Pogoji za vzpostavitev zelenih in drugih površin znotraj ureditvenega območja so razvidni iz grafičnih prilog. Ureditev je načrtovana načelno. Terasasto oblikovanje terena ob stanovanjskih stavbah, izbira rastlinskih vrst in druge urbane opreme, se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji PGD za posamezen objekt.

(2) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovalno dopolnjujejo program odprtih površin. Za zasaditev zelenih površin se uporabijo avtohtone drevesne vrste (sadno drevje), in gojene rastline, grmovnice ter travne in zeliščne vrste, vse lokalnega izvora. Za zasaditev se ne uporablja cipres.

(3) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih površin. Ograje in žive meje ne smejo presegati 2.00 m.

15. člen

(tolerance)

(1) Tolerance horizontalnih gabaritov so omejene znotraj gradbenih linij in gradbenih mej.

(2) Pri objektih so predvidene zasnove pravokotne oblike z možnostjo izvedbe izzidkov ali zamikov izven tlorisnih gabaritov regulacijskih mej.

(3) Kota pritličja pri zaprtih objektih mora biti višja od kote okoliškega terena za 20 cm ali več.

16. člen

(elementi za zakoličenje)

(1) Elementi za zakoličenje parcel so opredeljeni v grafičnem delu odloka.

(2) Pred pričetkom zakoličbe je potrebno vse kote preveriti na terenu.

(3) Velikost objektov ni določena, temveč je omejena z gradbenimi linijami in gradbenimi mejami.

17. člen

(izkoriščenost zemljišč)

(1) Faktor pozidanosti je max. vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne parcele (upoštevan le nadzemni deli stavbe) je max. vrednosti Fiz=1,2 .

(2) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora zagotavljati min. 125 m2 površine na stanovalca, kar se ugotavlja po številu ležišč, razvidnih iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

VI.    ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE TER DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO

18. člen

(prometno omrežje)

(1) Za potrebe prometne povezave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine. Dostop do območja pozidave je predviden po obstoječi lokalni cesti s parcelno številko 427 K. O. Sp. Vrhov Dol. Cesta je urejena z asfaltom. V nadaljevanju te se ta cesta priključi na lokalno neasfaltirano cesto s parc. št. 177/2 k.o. Sp. Vrhov dol, ki poteka na severni in severozahodni strani do obstoječih stanovanjskih objektov na južni strani obravnavanega območja.

(2) Kot dostop do predvidenih novih stanovanjskih objektov se uredi nova dovozna cesta širine 5,00 m. Predvidena cesta bo asfaltirana. Odvodnjavanje padavinskih vod s ceste se izvede s požiralniki z LTŽ rešetko v novo predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se steka v potok, ki se nahaja na severni strani območja.

(3) Intervencija (rešilni avto, gasilsko in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja….) in dostava so zagotovljeni preko obstoječih in novih cestnih oz. manipulativnih površin.

(4) Vse povozne in pohodne površine, parkirne in manipulativne površine morajo biti izvršene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

19. člen

(parkirne in manipulativne površine)

(1) Parkiranje za posamezno stanovanjsko enoto je zagotovljeno v sklopu lastne zemljiške parcele po kriteriju 2 PM/stanovanje. Za obiskovalce so parkirna mesta predvidena ob interni dostopni cesti in v sklopu posamezne lastniške parcele. Površine za mirujoči promet so razvidne iz grafične priloge »Prometno tehnična situacija«.

(2) Parkirne površine pred stanovanjskimi enotami se lahko izvedejo kot garaže ali kot pokrite nadstrešnice za osebne avtomobile. Minimalna dimenzija enega parkirnega mesta znaša 2,50 × 5,00 m.

20. člen

(pešci in kolesarji)

(1) Pešci so vedno ločeni od prometa z motornimi vozili.

(2) Kolesarji so povsod vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili.

21. člen

(javni prevoz)

Javni prevoz potnikov se odvija po regionalni cesti  II. Reda,  odsek:  1431. Najbližje postajališče mestnega avtobusa se nahaja v 20 minutnem radiu dostopnosti.

22. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

(1) Predvidena je navezava na obstoječe omrežje komunalne in energetske infrastrukture. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.

(2) Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati določila in usmeritve tega načrta (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture in so razvidne iz nadaljnjih členov tega odloka.

23. člen

(vodovod)

(1) Priključitev stanovanjskih objektov na javno vodovodno omrežje je možna po sistemu Vrhov dol z dovodnim cevovodom PEHD DN 110, ki ga je potrebno predhodno podaljšati z vodovodnim cevovodom PEHD DN 63 v novi dovozni cesti dolžine cca 175 m ter z vgradnjo reducirnih ventilov na vodovodnih priključkih.

(2) Za vsako hišo posebej se izvedejo priključki ustrezne dimenzije pravokotno na nov vodovodni cevovod, v vodovodnih jaških se vgradijo volumetrični obračunski vodomeri.

(3) Obvezno je upoštevati določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV št. 11/2005, 31/2005, 30/07, 22/08), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS št. 35/2006, 41/08), Tehničnega pravilnika (MUV št. 11/2001, 31/2005), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (MUV 5/08) ter kataster vodovodnih naprav in objektov.

24. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju in v neposredni bližini še ni izgrajenega sistema javne kanalizacije oziroma odvodnjavanja odpadnih vod.

(2) Komunalne odpadne vode je treba voditi iz vsakega posameznega objekta posebej v MČN (mala čistilna naprava).

(3) Prevzem blata iz MČN in odvoz morata biti v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (Ur.l. Rs št. 109/07, 33/08 in 28/11) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz MČN (Ur.l. RS 98/07 in 30/10) ter zagotovljena z uporabo storitev javne službe.

(4) Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema se bo moral kompleks stanovanjskih objektov Sončni grič priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.

(5) Padavinske vode z utrjenih površin (ceste, parkirišča, manipulativne površine…) je potrebno odvodnjavati ločeno od komunalnih odpadnih vod v ponikanje.

(6) Padavinske vode s strešnih površin bodo speljane preko peskolovov v ponikovalnice na vsaki posamezni lastniški parceli. Meteorne vode z objektov in dovozov do objektov ne smejo odtekati na javne površine.

(7) Odtok meteornih vod z javnega parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejen preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj ter speljan v ponikanje.

25. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) V neposredni bližini obravnavanega območja so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti:

- 20 kV daljnovod Odcep Log 2 (d244 OE Maribor z okolico);

- 20 kV kablovod Sp. Vrhov dol (k-771 OE Maribor z okolico);

- 04 kV nizkonapetostno zemeljsko in nadzemeljsko omrežje transformatorske postaje Log 1 (t-242 OE Maribor z okolico).

(2) Potreba napajanja predvidenega območja z električno energijo za celotno naselje je ocenjena na cca 40 kW.

(3) Potrebno je zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek iz obstoječega NN omrežja (A-drog na parc. št. 175) iz transformatorske postaje TP Log 1 (t-242 OE Maribor z okolico) do obravnavanih objektov.

(4) Potrebno je pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za gradnjo nizkonapetostnega kabelskega priključka v skladu s pogoji upravljavca elektro omrežja: Elektro Maribor.

(5) Potrebno je urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal nizkonapetostni kabelski priključek.

(6) Vse električne napeljave morajo biti podzemne izvedbe, kablirane in zaščitene z ozemljitvijo.

(7) Priključne merilne omarice morajo biti predvidene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem upravljavca.

26. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

(1) Omrežje Telekom in CATV se nahaja na območju obravnavanih parcel.  Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati vse trase obstoječega kabelskega in telekomunikacijskega omrežja.

(2) Za predvideno pozidavo v ureditvenem območju OPPN je potrebno zgraditi TK  kabelsko kanalizacijo in ustrezno TK omrežje. Priključna točka je ob cesti v bližini hiš Cesta v Log 46, 48.

(3) V ureditvenem območju se do posameznih stanovanjskih enot zgradi kabelska kanalizacija:

• po glavni ulici ena cev Ø 110 mm s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1.20 x  1.20 x 1.20 m;

• do posameznih objektov ena cev Ø 50 mm;

• prenosni medij bo določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.

(4) Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo  ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektnih rešitev.

(5) Vgraditi je potrebno dovodne TK omarice za vsako posamezno stavbo. V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le ta ozemljena. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer omogoča 24 urni dostop.

(6) Obstoječe CATV omrežje je glede na zazidavo potrebno zaščititi in razširiti v skladu s pogoji  CATV Selnica –Ruše d.o.o. Priključne omarice morajo biti predvidene ob zunanjih elektro omaricah. Biti morajo na vidnem mestu, ki omogoča upravljavcu 24 urni dostop.

27. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na področju omenjenih parcel in v neposredni bližini sistemski operater distribucijskega plina Plinarna Maribor d.o.o. nima obstoječega omrežja zemeljskega plina.

(2) Oskrba objektov s plinom se zagotovi s postavitvijo rezervoarjev za utekočinjen naftni plin UNP, ki se zaključi z glavno požarno pipo v zaščitni omarici, nameščen na fasadi posameznega objekta, pri čemer morata biti plinovodni priključek in notranja instalacija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS 22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo le-to zgrajeno na tem območju.

(3) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti lociran v skladu z določili Pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS 22/91).

(4) Zaradi oskrbe objekta z UNP investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja ne potrebuje soglasje na PGD.

(5) Upoštevati je potrebno določbe Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS št. 26/2002 in 54/02).

28. člen

(ogrevanje in priprava tople vode)

(1) Ogrevanje stavb in priprava tople vode bo urejeno individualno z ekološko neoporečnimi gorivi. Dopustne so naslednje vrste goriv in medijev: elektrika, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci, lesna biomasa.

(2) Cisterne morajo biti vkopane v zemljo skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Skladiščenje kurilnega olja je potrebno predvideti znotraj samega objekta.

(3) Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (izkoriščanje sončne energije, sistemi ogrevanja s toplotno črpalko, ipd.). V primeru uporabe toplotnega vira podtalne vode ali vertikalne zemeljske sonde je potrebno izdelati analizo tveganja za onesnaževanje skladno z določili veljavne zakonodaje in za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje.

VII.   REŠITVE IN UREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJA NARAVE

29. člen

(kulturna dediščina)

(1) V območju se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2) Če med gradbenimi posegi pojavijo arheološke ostaline kulturne dediščine, je potrebno takoj zagotoviti strokovni nadzor nad posegi. Obseg predhodnih raziskav opredeli pristojna javna služba.

30. člen

(varstvo narave)

(1) V območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotopsko raznovrstnost.

(2) V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij ni potrebna.

VIII. REŠITVE IN UREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV

31. člen

(varstvo voda)

(1) Obravnavano območje se ne nahaja v vodovarstvenem območju. Na severni strani območja poteka neimenovani vodotok (brez parcelne številke).

(2) Vsi objekti s pripadajočo komunalno infrastrukturo, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno s 14. čl. in 37. čl. Zakona o vodah (ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/02, spremembe: Ur.l. RS, št. 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08), odmaknjeni od vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine neimenovanega vodotoka na severni strani območja, 5 m. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektu PGD označiti in kotirati.

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07, spremembe: Ur.l. RS, št. 33/08, 28/11, 88/11), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS št. 47/05, 45/07 in 79/09) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS št. 98/07 in 30/10).

(4) Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave in padavinske odpadne vode mora biti urejen skladno s pravilnikom iz predhodnega odstavka  in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS št. 98/07 in 30/10) ter zagotovljen z uporabo storitev javne službe.

(5) Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 109/07, 33/08 in 28/11) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v malo komunalno čistilno napravo, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.

(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanja odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).

(7) Padavinske vode s parkirišč, povoznih površin in strešin je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Upoštevati je, da mora biti izbrani ponikovalni sistem lociran v nezasičeni coni ter izven vpliva vseh povoznih površin. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji, skladno s stroko (ATV-138), računsko dokazana. Projektni dokumentaciji mora biti priloženo Geotehnično poročilo.

(8) Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. čl. ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).

(9) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Iz projekta PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

(10) Omenjeni posegi so predvideni na območju zaznanih erozijskih procesov, zato bo potrebno izdelati Geomehansko poročilo in v času gradnje zagotavljati geomehanski nadzor.

(11) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalne zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.

(12) V skladu z 49.b členom ZGO-1, si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

(13) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur.l. RS, št. 25/09).

(14) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše, MUV št. 26/10), kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacija.

(15) Dovoljena so odstopanja od danih predhodnih smernic, če so ta odstopanja v okviru zakona, osnovnih usmeritev in smernic ter utemeljena z mnenjem druge strokovne institucije. V takih primerih mora pripravljavec svojo utemeljitev priložiti dopolnjenemu prostorskemu aktu, ki ga v skladu z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. 1. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/l0-ZUPUDPP in (106/10 popr.), pošlje pristojnemu nosilcu urejanja prostora v sprejem.

32. člen

(varstvo zraka)

(1) Obravnavano območje se ne nahaja v območju onesnaženosti zraka.

(2) Izvajanje vseh gradbenih posegov mora biti organizirano tako, da bo preprečeno dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbeti je potrebno za:

a. vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

b. preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

c. čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

d. protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

33. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Obravnavano območje se ne nahaja v območju onesnaženosti s hrupom.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti hrupa ne bodo presežene. Z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10) je območje razvrščeno v 3. cono varstva pred hrupom po veljavni Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

34. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši skladno z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Ruše.

(2) Ureditev odjemnega mesta za komunalne odpadke je razvidna iz grafičnih prilog. Na ekološkem otoku so predvideni kesoni za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

IX.    REŠITVE IN UREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

35. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, kar je razvidno iz geoloških raziskav, narejenih v območju obdelave. V širšem ureditvenem območju OPPN zadostujejo običajni zaščitni erozivni ukrepi pred erozijo.

(2) Geološka sestava in mehanske lastnosti so bile raziskovane z meritvami z dinamičnim penetrometrom.

36. člen

(pogoji za gradnjo)

(1) Pri izdelavi dokumentacije PGD, PZI je potrebno upoštevati geološko poročilo GM-04/2011, ki ga je izdelalo podjetje GEOTEHNIČNE STORITVE Mitja Mežnar s.p.

(2) Pri izvajanju izkopov bo potrebno izkope izvesti položno z naklonom 1:1.5. V nasprotnem primeru je potrebno globlje izkope varovati.

(3) Temeljenje objekta naj se izvaja na nepodajni osnovi. Globina nepodajne osnove na področju meritev je na globini 1,6 do 5,8 m.

(4) Temeljenje je lahko izvedeno na pasovnih temeljih ali na temeljni plošči. V tem primeru je potrebno zgraditi zadnjo steno proti brežini iz armiranega betona in jo temeljito drenirati na nivoju izvedenih temeljev.

(5) V primeru, da nova gradnja nima predvidene kleti, je potrebno izvesti zamenjavo materiala v globini najmanj 1,0 m. Temeljenje naj se izvaja na temeljni plošči, ki je povezana z mikropiloti in gredami najmanj v neposredno podlago.

37. člen

(podzemne in meteorne vode)

(1) Na obravnavanem območju na stiku med preperino in podlago prihaja do pretakanja meteorne vode, odtok je delno površinski, delno pa se infiltrira, vendar je precejanje odvisno od količine meteorne vode.

(2) Materiali nad nepodajno podlago za temeljenje so primerni za ponikanje vode in izdelavo ponikalnikov. Ponikanje je zagotovljeno na globini peščeno meljnih zemljin, ki se nahajajo neposredno pod plastjo humuzne preperine. Pri dimenzioniranju ponikalnika naj se upošteva vodopropustnost k=10-5 m/s.

38. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na območju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za obstanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor nastane požar, se zelo počasi širi in ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.

(2) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar študija ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnove požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:

a.    

b.       širjenjem požara na sosednje objekte;

c.    

d.    

e.       nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah;

f.     

g.    

h.       evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje;

i.      

j.     

k.       napravami za gašenje in dostopom gasilcev;

l.      

Študija oz. zasnova sta sestavni del projektne dokumentacije PGD.

(3) Stavbe morajo biti projektirane tako, da je ob požaru zagotovoljeno ustrezno število evakuacijskih poti in izhodov, ki omogočajo hiter in varen umik iz objekta.

(4) Intervencija in dostava bo zagotovljena preko nove dovozne ceste in intervencijskih poti znotraj ureditvenega območja. Kinematični elementi cestnega priključka in dovozne ceste v celoti morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.

X.      ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

39. člen

(etapnost gradnje)

(1) Gospodarska javna infrastruktura: prometno omrežje, vodnogospodarske ureditve, komunalne ureditve ter ostala infrastruktura se izvedejo pred ali sočasno z gradnjo objektov.

(2) Stanovanjske stavbe se lahko izvajajo v več etapah, ki so časovno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa zaključena funkcionalna celota.

XI.    VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALKSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

40. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

XII.   OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

41. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbo maso objekta in morajo biti usklajene z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(3) Miniranje terena ni dopustno.

42. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

(1) Na podlagi programa opremljanja mora investitor z Občino Ruše pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju območja.

(2) Investitorji posameznih objektov morajo pri izvajanju OPPN, gradnji in uporabi objektov, naprav in rabi zemljišč upoštevati:

- smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del OPPN;

- določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka;

- ohraniti morajo namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem odlokom.

43. člen

(odgovornost izvajalca v primeru nastale škode na obstoječih objektih)

(1) Če bo pri izvedbi posegov prišlo do poškodb obstoječih objektov, ki so statično stabilni in zgrajeni v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem ter veljavnimi predpisi, stroške za nastalo škodo nosi izvajalec.

(2) Morebitne poškodbe okoliškega terena je izvajalec dolžan sanirati na svoje stroške.

XIII. KONČNE DOLOČBE

44. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled  pri pristojni službi Občine Ruše.

45. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka:  3505 2/2011

Datum:    28. 5. 2012