Na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13
Skl. US: U-I-43/13-8) in na podlagi 38. člena
Statuta Občine Črenšovci
(Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci dne 15. 7.
2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR-6 v
Črenšovcih |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za podrobni prostorski načrt) |
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje
nove gospodarske cone v Črenšovcih (v nadaljnjem besedilu: podrobni
prostorski načrt). Podlaga za podrobni prostorski načrt je Odlok o
občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci (Uradni list RS, št.
92/09, sprem. 5/10 in 43/10). |
Občinski podroben prostorski načrt je v letu 2014 izdelal ATRIJ Gradbeni
inženiring d.o.o., Gajska ul. 39, 9233 Odranci pod številko 14006. |
2. člen |
(vsebina podrobnega prostorskega načrta) |
Podrobni prostorski načrt iz prvega člena določa: |
– območje podrobnega prostorskega načrta, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
|
– načrt parcelacije, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
|
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev. |
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(območje podrobnega prostorskega načrta) |
Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta ČR-6 Črenšovci zajema
parcele št.: 1337/4, 1337/3, 1337/2, 1338/2 in delno parcele št. 1220,
1221, 1223, 1224, 1225, 1228/1, 1228/2, 1228/3, 1228/4, 3497, 1342/5,
vse v k.o. Črenšovci. Območje na zahodu in jugu meji na kmetijske
površine, na severu meji na območje enote ČR-7, na vzhodu pa na območje
enote ČR-5. |
Velikost območja enote je 4,49 ha. |
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
4. člen |
(pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Enota urejanja ČR-6 je gospodarska cona z oznako podrobne namenske
rabe IG in je namenjena za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske,
industrijske in poslovne dejavnosti. |
Dopustne so obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, industrijske stavbe,
gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema:
|
– obrtne stavbe in skladišča, |
– stavbe za storitvene dejavnosti, |
– upravne in pisarniške stavbe, |
– gradbeno inženirski objekti (ceste in poti, cevovodi, komunikacijska
omrežja, elektroenergetski vodi), |
– pomožni objekti. |
Dopustni so naslednji posegi: |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti objekta, |
– vzdrževanje objekta. |
5. člen |
(lega in velikost objektov) |
(1) Najmanjši odmiki zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne
meje in od javne občinske ceste ali poti so razvidni iz grafične
priloge. Prav tako gradbene linije in gradbene meje objektov.
|
(2) Pri gradnji novih objektov se upošteva gradbena linija, ki je
razvidna iz grafičnih prikazov. |
(3) Velikosti objektov na posameznih parcelah so razvidne iz grafične
priloge (gradbena linija in gradbene meje objektov). Objekti so lahko
tudi manjši, kot določa gradbena meja. Obvezno pa je upoštevanje
gradbene linije in najmanjših odmikov od parcelnih mej. V primeru
potrebe po večjih objektih je možno združevanje več parcel. V tem
primeru je potrebno upoštevati območje možnosti združevanja objektov.
Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele za objekte (to je razmerje
med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša 0,6. V
notranjost parcele se lahko locirajo pomožni objekti, pri čemer se glede
na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost
bivalnih prostorov. |
(4) Višina objektov ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž nad
urejenim terenom. |
Objekti so lahko višji v primeru, ko je višina objekta pogojena z
zahtevami proizvodno tehnološkega procesa, kar mora biti razvidno iz
projektne dokumentacije. |
Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. |
(5) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne
predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
6. člen |
(oblikovanje objektov in območja) |
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so
poljubne. Fasade se opleska v svetlih barvah. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objektov. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega treh
etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
|
(3) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 1,60
m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Pri oblikovanju
pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na
parceli. |
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE |
7. člen |
(parcelacija) |
(1) Območje OPPN se deli na 8 parcel različnih velikosti. Velikost in
oblika novih zemljiških parcel, na katerih se bo izvajala gradnja, je
razvidna iz grafičnih prikazov. Vsaka samostojna gradbena parcela mora
imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti
varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Posamezna parcela z objektom mora imeti zagotovljeno predpisano
število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in
sicer: |
+-------------+--------------------------+
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest |
|
| |(PM) na enoto |
|
+-------------+--------------------------+
|
|Poslovni |1 PM na 30 m2 neto |
|
|prostori |površine |
|
|(pisarne) | |
|
+-------------+--------------------------+
|
|Prodajni |1 PM na 30 m2 koristne |
|
|prostori |površine |
|
+-------------+--------------------------+
|
|Obrt, servisi|1 PM na 2 zaposlena |
|
+-------------+--------------------------+
|
(3) Najmanj eno parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu, ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora
biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
8. člen |
(vplivno območje) |
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega
načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture,
ki potekajo v javnih prometnih površinah. |
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO
DOBRO |
Upoštevati je smernice in mnenja pristojnih služb k obravnavanemu OPPN.
Priključki predvidenih objektov se izvedejo na komunalne vode v
neposredni bližini predvidenih objektov, lahko se izvedejo tudi skupni
priključki za več objektov, če to dopuščajo tehnične rešitve. |
9. člen |
(javna gospodarska infrastruktura) |
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se
priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo
občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo
priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko
omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode
ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede po predhodni proučitvi
zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. |
(2) Z večjih utrjenih dvorišč se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih
vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinski
odvodnik, ki poteka po območju. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(3) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna
mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna
vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
|
(4) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Pri izgradnji predvidenih objektov je
treba prilagoditi obstoječe elektroenergetsko omrežje, v skladu s
pogoji, ki so podani v smernicah in mnenju upravljavca
elektroenergetskega omrežja. |
(5) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna
namestitev sončnih kolektorjev. |
(6) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov
ali posebnih strokovnih podlag. |
(7) Telekomunikacijsko in informacijsko omrežje |
TK omrežje in drugo informacijsko omrežje je treba v skladu s
predvidenimi objekti prilagoditi in dograditi, vse posege pa izvesti na
podlagi pridobljenih smernic in mnenj upravljavcev TK omrežja.
|
(8) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede
zemeljsko. Priključka elektrike in plina se izvede v zaščitnih ceveh.
Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60
cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni
odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm. |
(9) V območju podrobnega prostorskega načrta se ohranijo vsi že zgrajeni
objekti požarne in komunalne infrastrukture. |
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA
OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
10. člen |
(območja režimov) |
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine.
Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje
kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni. |
(2) Obravnavano območje je tudi izven poplavnih območij ali območij
drugih režimov. |
11. člen |
(požarna varnost) |
Pri gradnji objektov se upošteva pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov. |
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
12. člen |
(varovanje zdravja) |
(1) Za vsak samostojen objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti.
Pri vhodih v javne objekte, prometne površine in pri dovozu do objektov
s poslovnimi funkcijami se omogoči dostop invalidnim osebam, zagotovi se
tudi parkiranje. |
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in
predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje uvrščeno v območje IV.
stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65 dBA
ponoči in 75 dBA podnevi. |
13. člen |
(tehnični pogoji gradnje objektov) |
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi
objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne
gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške
delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih
materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja
in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja
obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske
vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi).
Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je
območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici
oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100
[g]. |
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba
objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. |
VIII. ODSTOPANJA |
14. člen |
(odstopanja) |
Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna. |
IX. ETAPNOST |
15. člen |
(etapnost) |
Izgradnja objektov in izvedba ostalih ureditev se lahko izvaja v večih
etapah. |
X. POSEBNI POGOJI |
16. člen |
(posebni pogoji) |
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo
dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri
izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih
organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu. |
XI. NADZOR |
17. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
XII. KONČNA DOLOČILA |
18. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0320/2014-171 |
Črenšovci, dne 15. julija 2014 |
|
Župan
Občine Črenšovci
Anton Törnar l.r. |
|