|
Na podlagi
zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odločba
US RS, 76/08, 79/09 in 51/10) ter 16. in 79. člena
statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10)
je Občinski svet Občine Krško, na svoji 9. seji, dne 18. 7. 2011,
sprejel |
|
O D L O K |
|
o podelitvi koncesije
za upravljanje kabelsko-razdelilnega sistema za prenos televizijskega,
internetnega ter telefonskega signala v občini Krško |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Krško (v nadaljevanju:
koncedent) ugotavlja javni interes za predmetno javno-zasebno
partnerstvo, določa predmet in pogoje za oddajo koncesije upravljanje
kabelsko-razdelilnega sistema za prenos televizijskega, internetnega ter
telefonskega signala v občini Krško ter ureja druga vprašanja v zvezi s
koncesijo predmetnih storitev. |
|
2. člen |
|
Storitve iz tega
odloka izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki
ureja javno-zasebna partnerstva, podeli koncesijo (v nadaljevanju:
koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem
odlokom. |
|
Koncesija storitve je
koncesijska oblika javno-zasebnega partnerstva po zakonu, ki ureja
javno-zasebno partnerstvo. |
|
3. člen |
|
Odlok določa:
|
|
1. dejavnosti, ki so
predmet storitev, |
|
2. območje izvajanja
in uporabnike storitev ter razmerja do uporabnikov, |
|
3. pogoje, ki jih
mora izpolnjevati izvajalec storitev (koncesionar), |
|
4. pravice
koncesionarja, |
|
5. vrsto in obseg
monopola, |
|
6. začetek in čas
trajanja koncesije, |
|
7. način podelitve
koncesije, |
|
8. vire financiranja
storitev, |
|
9. način plačila
koncesionarja, |
|
10. nadzor nad
izvajanjem storitev, |
|
11. prenehanje
koncesijskega razmerja, |
|
12. druge pogoje za
izvajanje storitev. |
|
II. DEJAVNOSTI, KI SO
PREDMET STORITEV |
|
4. člen |
|
Predmet storitev je
upravljanje, vzdrževanje in eventualne nadgradnje kabelsko-razdelilnega
sistema za prenos televizijskega, internetnega ter telefonskega signala
v občini Krško ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno
izvajanje navedenih storitev. |
|
Obseg in način
izvajanja storitev se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi. |
|
III. OBMOČJE
IZVAJANJA STORITEV IN UPORABNIKI STORITEV TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN
KONCEDENTA |
|
5. člen |
|
Območje izvajanja
storitev je območje celotne občine Krško, kjer se nahaja obstoječe
omrežje kabelsko-razdelilnega sistema, vključno s predvidenimi
nadgradnjami, v kolikor jih javni partner izrecno dovoljuje ali je to
opredeljeno v koncesijski pogodbi. |
|
6. člen |
|
Uporabniki storitev
so lahko vse pravne in fizične osebe, ki sklenejo pogodbo o uporabi
storitev kabelsko-razdelilnega sistema in je predmet izvajanja storitev
po tem odloku. |
|
7. člen |
|
Storitve, ki so
predmet koncesijske pogodbe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur
pod enakimi pogoji, v kolikor za to obstajajo tehnični pogoji. Uporabo
storitev uporabniki plačajo po veljavnem ceniku koncesionarja. Način
urejanja cen in morebitno potrjevanje s strani koncedenta se uredi v
koncesijski pogodbi. |
|
8. člen |
|
Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
|
– izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo s storitvami ter kvalitetno opravljanje storitev, v skladu s
predpisi in v javnem interesu, |
|
– upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem storitev, |
|
– kot dober gospodar
uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva,
namenjena izvajanju storitev, |
|
– vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost, |
|
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem storitev in koncesije, |
|
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije,
|
|
– pravočasno
odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe, |
|
– obračunavati
storitve, ki jih nudi, |
|
– pripravljati
projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
|
|
– voditi evidence in
katastre v zvezi z izvajanjem koncesije, usklajene z občinskimi
evidencami, |
|
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige, |
|
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane storitev, letna
poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
|
|
– poročati koncedentu
o izvajanju koncesije, |
|
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela v zvezi s storitvami, |
|
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
|
Koncesionar je dolžan
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne
stori, če je zaradi sprememb prizadeti interes koncedenta, ali če so
zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe,
lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
|
9. člen |
|
V zvezi z rednim
vzdrževanjem je koncesionar dolžan to izvajati v skladu s potrjenim
planom vzdrževanja. Koncesionar podaja predlog letnega plana
vzdrževanja, ki se izvaja v obsegu dela vzdrževanja, kot ga potrdi
koncedent. Koncesionar rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu
voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so
bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov,
uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o
opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času
manjše prometne obremenitve storitev in v kolikor je mogoče brez
omejitev izvajanja storitev. |
|
Glede ostalih del
rednega vzdrževanja in zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom,
zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav,
vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in
normativov za izvajanje storitev, se mora koncesionar ravnati po
veljavnih predpisih. |
|
10. člen |
|
Za izvajanje storitev
po tem odloku je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z
zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
upravljanjem storitev povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni
(pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. |
|
Koncesionar je pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje
dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim
opravljanjem storitev in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem (storitvijo ali opustitvijo) storitev povzročijo pri njem
zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). |
|
11. člen |
|
Koncesionar lahko
izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa
njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje storitev po tem odloku.
|
|
Koncesionar mora za
storitve po tem odloku voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona,
veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, če
koncesionar opravlja istovrstno storitev na območju drugih lokalnih
skupnosti. |
|
Koncesionar mora
imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom. |
|
12. člen |
|
Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
|
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih v tem odloku, |
|
– da omogoča takšno
višino plačil in ceno storitev (v primeru da koncesijska pogodba
predvideva ustrezna soglasja), da je ob normalnem poslovanju možno
zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov,
naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega
obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost, |
|
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev
koncesionarju, |
|
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve na kabelsko-razdelilnem
sistemu, ki je predmet koncesije, na področju občine, |
|
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
13. člen |
|
Uporabniki imajo od
koncesionarja zlasti pravico: |
|
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
|
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, če je to tehnično
mogoče, |
|
– vpogleda v evidence
– v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
|
|
– uporabljati
storitve pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi
predpisi. |
|
Uporabnik storitev se
lahko v zvezi z njihovim izvajanjem pritoži koncesionarju in koncedentu,
če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
14. člen |
|
Uporabniki imajo do
koncesionarja zlasti dolžnost: |
|
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev, |
|
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje storitev oziroma sporočiti koncesionarju
vsako spremembo, |
|
– plačevati nudene
storitve skladno z vsakokratnim veljavnim cenikom, |
|
– nuditi
koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk
podatkov. |
|
IV. POGOJI, KI JIH
MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
|
15. člen |
|
Koncesionar je lahko
pravna ali fizična oseba. Ponudbo na javni razpis lahko poda skupaj tudi
več oseb, ki morajo ponudbi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo
medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru
izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko
(statusno ali pogodbeno), ki bo zadoščala namenu izvajanja storitev.
|
|
Vsaka oseba (v
nadaljevanju ponudnik) lahko vloži le eno vlogo (ponudbo). V primeru
skupne ponudbe sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena
le pri eni (skupni) ponudbi. |
|
16. člen |
|
V ponudbi za
pridobitev koncesije (ponudbi na javni razpis) mora ponudnik dokazati,
da izpolnjuje naslednje pogoje: |
|
1. je registriran za
opravljanje dejavnosti, ki so predmet storitev, |
|
2. ima vsa potrebna
dovoljenja za opravljanje storitev, če so ta zahtevana z zakonom,
|
|
3.
pri
ponudniku niso podani obvezni razlogi za izključitev iz 75. člena Zakona
o javnem naročanju, |
|
4. ima poravnane vse
obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja,
|
|
5. v zadnjih šestih
mesecih ni imel blokiranega poslovnega računa, |
|
6. potrdi, da ni
podal neresničnih ali zavajajočih podatkov v ponudbi, ki bi lahko
vplivali na odločitev koncedenta, |
|
7. potrdi, da
sprejema vse obveznosti določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in
vzorcem koncesijske pogodbe, |
|
8. ima povprečni
letni promet v višini najmanj predvidene letne realizaciji storitev,
opredeljene v razpisni dokumentaciji v preteklih treh letih. V primeru
partnerske ponudbe se seštevek letnih prometov vseh partnerjev pomnoži s
faktorjem 0,85 in upošteva tako dobljen rezultat povprečnega letnega
prometa, |
|
9. zaposluje najmanj
eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet
koncesije, ki ima najmanj visokošolsko strokovno ali univerzitetno raven
izobrazbe (raven 6/2), |
|
10. ima ustrezne
reference, ki se nanašajo na predmet koncesije: ponudnik je v preteklih
treh letih vsaj eno leto neprekinjeno opravljal podobne storitve
(upravljanje ali tehnično vzdrževanje kabelsko-razdelilnega sistema), ki
po vsebini in obsegu ustreza predmetu koncesije, |
|
11. potrdi, da
razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije,
|
|
12. potrdi, da
razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih
sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju
občine, oziroma na drugačen način dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno
opravlja dejavnost, |
|
13. potrdi, da je
sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten
način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
|
|
14. potrdi, da
zagotavlja interventno izvajanje storitev vzdrževanja ob vsakem času,
|
|
15. se obveže
zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije
lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi. |
|
V primeru skupne
ponudbe mora pogoje 1 do 5 izpolnjevati vsak od partnerjev v skupni
ponudbi, pogoj 8 se ugotavlja na način, kot je naveden, ostale pogoje pa
morajo dokazati partnerji skupno. |
|
V. POOBLASTILA
KONCESIONARJU |
|
17. člen |
|
Koncedent bo
koncesionarju podelil zlasti naslednja pooblastila: |
|
– da izvaja storitve
v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine Krško ter koncesijsko
pogodbo, |
|
– da upravlja
(izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje
storitev, |
|
– da prevzema vodenje
vseh evidenc in katastra, ki so za opravljanje koncesijskih storitev
potrebne, skladno z veljavnimi predpisi. |
|
18. člen |
|
Koncedent lahko
določi koncesionarju tudi druga pooblastila, ki se opredelijo v
koncesijski pogodbi. |
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA
IZVAJANJE STORITEV |
|
19. člen |
|
Koncesionar mora
storitve izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine
Krško ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v
nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi. |
|
20. člen |
|
Izvajanje storitev
zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so njegova
last, jih ima v najemu, posesti ali jih kakorkoli drugače zagotovi.
Koncesionar izvaja storitve v svojem imenu in za svoj račun. |
|
21. člen |
|
Določene dejavnosti
storitev lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s
podizvajalci. |
|
Koncesionar mora tudi
v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v
razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem
nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VII. VRSTA IN OBSEG
MONOPOLA |
|
22. člen |
|
Storitve izvaja
koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske
pogodbe, v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in
koncesionarja. |
|
Koncesionar ima na
podlagi koncesijske pogodbe na kabelsko-razdelilnem sistemu, ki ga
koncedent predaja v uporabo: |
|
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati storitve, ki se izvajajo preko tega
kabelsko-razdelilnega sistema, |
|
– izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja kabelsko-razdelilnega
sistema, ki služi za izvajanje storitev, |
|
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje storitev v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
|
23. člen |
|
Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesionirane
storitve na kabelsko-razdelilnem sistemu, ki je predmet koncesije.
|
|
V izjemnih primerih
lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku,
sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v
okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve na sistemu,
ki je predmet koncesije. |
|
VIII. ZAČETEK IN ČAS
TRAJANJA KONCESIJE |
|
24. člen |
|
Koncesijsko razmerje
za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi
pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. |
|
25. člen |
|
Koncesijsko razmerje
traja 8 let. |
|
Koncesijska pogodba
se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji
določenimi v zakonu, največ do izbire novega koncesionarja ali izvajalca
za področje predmeta storitev.
Koncesijsko razmerje se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega
obdobja iz prvega odstavka tega člena in sicer iz razlogov, določenih z
zakonom. Vlogo za podaljšanje lahko poda koncesionar po poteku polovice
časa trajanja koncesijskega razmerja, o njej pa mora koncedent odločiti
v 6 mesecih od njenega prejema. Razloge za podaljšanje in obdobje
podaljšanja se opredeli v aneksu h koncesijski pogodbi. |
|
Koncesijsko obdobje
začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora
pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30. dneh po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
|
Koncesijsko obdobje
ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
|
Koncesijska pogodba
mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku navedenega roka. |
|
IX. NAČIN PODELITVE
KONCESIJE |
|
26. člen |
|
Koncedent izbere
koncesionarja z enotnim javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, na Portalu javnih naročil RS in
po potrebi na portalu
EU. |
|
Javni razpis se lahko
objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred dnem posredovanja v objave
iz prejšnjega odstavka. |
|
Koncesionar mora
izpolnjevati pogoje po zakonu, predpisih občine Krško, javnega razpisa
in razpisne dokumentacije. |
|
V postopku izbire
mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje
ponudnikov. |
|
27. člen |
|
Sklep o javnem
razpisu sprejme župan. V razpisnih pogojih župan ne sme določati novih
pogojev za opravljanje dejavnosti kot tistih (pogojev za koncesionarja),
ki so določeni s tem odlokom. |
|
28. člen |
|
Javni razpis se
objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja
javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja
področje javnega naročanja, kot postopek konkurenčnega dialoga.
|
|
Javni razpis določa
zlasti: |
|
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
|
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
|
3. predmet, naravo
ter obseg koncesije, |
|
4. območje izvajanja
predmeta koncesije, |
|
5. začetek in
predviden čas trajanja koncesije, |
|
6. postopek izbire
koncesionarja, |
|
7. merila za izbor
koncesionarja, |
|
8. pogoje, ki jih
mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
|
|
9. način dokazovanja
izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za izvajanje koncesije,
|
|
10. druge obvezne
sestavine ponudbe, jezik, v katerem morajo biti ponudbe napisane, in
drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne ponudbe …),
|
|
11. način zavarovanja
resnosti ponudbe, |
|
12. kraj in rok za
predložitev ponudb ter pogoje za njihovo predložitev, |
|
13. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja ponudb, |
|
14. druge podatke,
pomembne za izvedbo javnega razpisa. |
|
Javni razpis lahko
vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva
zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. |
|
29. člen |
|
Koncedent mora v
javnem razpisu oblikovati jasno in transparentno merilo za izbor
koncesionarja. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je največje letno
plačilo storitev na način in v obliki, ki jo opredeli koncedent v javnem
razpisu. |
|
30. člen |
|
Koncedent pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. |
|
31. člen |
|
Koncedent je dolžan
ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno
dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb,
pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe
posredovana deset dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. |
|
V istem roku sme
koncedent dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok za
oddajo ponudb. |
|
32. člen |
|
Ponudba mora
vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke.
|
|
33. člen |
|
Rok za ponudbe na
javni razpis za izvajanje storitev mora omogočiti ponudnikom pripravo
popolne ponudbe in ne sme biti krajši od štiridesetih dni. |
|
34. člen |
|
Javni razpis je
uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno
dopustno ponudbo. |
|
Če koncedent ne
pridobi nobene ali nobene
dopustne ponudbe, se javni razpis ponovi. Javni
razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s ponudnikom,
ki je bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
|
35. člen |
|
V postopku vrednotenja ponudb se sme zahtevati le take dopolnitve, s
katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije
in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino ponudbe in ocenjevanje
ter razvrščanje posamezne ponudbe skladno s postavljenimi merili za
izbor. |
|
36. člen |
|
Odpiranje ponudb,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik
in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj
visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, ki
omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije
ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do
vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. |
|
Predsednik in člani
komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri ponudniku ali so
kako drugače delali za ponudnika, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje
pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno
izjavo. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati
svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno
komunicirati s kandidati, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega
člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
|
37. člen |
|
Po končanem javnem
odpiranju, ki ga vodi strokovna komisija, ta pregleda ponudbe in ugotovi
ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
|
Po končanem postopku
pristojni organ občine izda odločitev o izbiri. |
|
Po pravnomočnosti
odločitve o izbiri pristojni organ koncedenta izda odločbo skladno z
določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. |
|
38. člen |
|
Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
|
39. člen |
|
Koncesionar pridobi
pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. |
|
Najkasneje 14 dni po
dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v
podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
|
Koncesijsko pogodbo z
izbranim koncesionarjem v imenu občine Krško sklene njen župan,
odločitev o izbiri pa sprejme občinska uprava. |
|
40. člen |
|
Koncesionar izvaja
koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. |
|
Koncesionar nosi
celotno tveganje potreb po storitvah in druga tržna tveganja koncesije.
|
|
Koncesionar ni
upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker
prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih. |
|
Koncesionar ni
upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave
koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja
koncesije, skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Eventualne nadgradnje oziroma vlaganja v kabelsko- razdelilni sistem za
prenos televizijskega, internetnega ter telefonskega signala v občini
Krško mora koncedent izrecno dovoliti, kar se ugotovi in uredi z aneksom
h koncesijski pogodbi. |
|
Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in
naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja
koncesije iz razlogov na strani koncedenta, ko se koncesionarju povrne
sorazmerni del dokazanih vlaganj v objekte in naprave koncesije v lasti
koncedenta, skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, pod pogojem,
da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega dogovora in
soglasja koncedenta, v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Pri
določanju višine sorazmernega dela dokazanih vlaganj v objekte in
naprave koncesije v lasti koncedenta, se bodo upoštevale amortizacijske
stopnje, skladno s predpisi, ki veljajo za osebe javnega prava. |
|
41. člen |
|
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
42. člen |
|
S koncesijsko pogodbo
koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja,
in sicer: |
|
– obliko in namen
koncesije, |
|
– medsebojne
obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov
koncesije, |
|
– spremembe v družbi
koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,
|
|
– možnosti vstopa v
koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja, |
|
– pogodbene kazni ter
razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in
obveznosti pogodbenih strank v takih primerih, |
|
– pravice in
obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem,
|
|
– pogoje za oddajo
poslov podizvajalcem, |
|
– dolžnost
koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki
utegnejo vplivati na izvajanje storitev na način in pod pogoji,
določenimi v koncesijskem aktu, |
|
– način finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, |
|
– pogodbene sankcije
zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja storitev, |
|
– medsebojna razmerja
v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem
storitev, |
|
– razmerja ob
spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah, |
|
– način spreminjanja
koncesijske pogodbe, |
|
– prenehanje
koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno
podaljšanje, |
|
– posledice
spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta. |
|
X. VIRI FINANCIRANJA
STORITEV |
|
43. člen |
|
Koncesionar si
zagotavlja plačilo za opravljene storitve z zaračunavanjem opravljenih
storitev uporabnikom. |
|
44. člen |
|
Cenik storitev in
način usklajevanja cen je sestavni del koncesijske pogodbe. |
|
XI. NADZOR NAD
IZVAJANJEM |
|
45. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega
področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v
zvezi z izvajanjem storitev, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo
izvajanja. |
|
Pristojni organ poleg
nadzora opravlja tudi funkcijo koordinacije s koncedentom na način, da
odločajo o strateških vprašanjih v zvezi z delovanjem, širitvijo,
poomembnejšimi nadgradnjami in programsko shemo omrežja, vključno s
potrjevanjem cenika storitev. |
|
Službe lahko pri
opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno
obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo
druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
46. člen |
|
Koncedent lahko za
posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti
ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
|
|
Osebam, ki se
izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni
nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi
zahtevane podatke ter pojasnila. |
|
48. člen |
|
Finančni nadzor nad
poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ
koncedent
oziroma pristojna služba občinske uprave. Medsebojna razmerja v
zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent
in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
|
Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster oziroma vodene
zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in
pojasnila. |
|
Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
|
O nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta
oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
49. člen |
|
Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
|
XII. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
50. člen |
|
Koncesijsko razmerje
preneha: |
|
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
|
– s prenehanjem
koncesionarja, |
|
– z odkupom
koncesije, |
|
– z odvzemom
koncesije, |
|
– s prevzemom
storitev v režijo. |
|
51. člen |
|
Koncesijska pogodba
preneha: |
|
– po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
|
– z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
|
– z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
|
– s sporazumno
razvezo. |
|
52. člen |
|
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
|
53. člen |
|
Koncesijska pogodba
lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: |
|
– če je proti
koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, |
|
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
|
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
|
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
|
– če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti, |
|
– če koncesionar
koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami tega odloka.
|
|
V primeru izpolnitve
katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s
priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju
koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja
naloži izvajanje storitev ali izvajanje v vmesnem času zagotovi na drug
ustrezen način. |
|
Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
|
Enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
|
Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
|
54. člen |
|
Vsaka stranka lahko
odstopi od koncesijske pogodbe: |
|
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
|
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
|
Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu temelječem predpisu,
ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s
posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
55. člen |
|
Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
|
Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje
opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. |
|
56. člen |
|
Koncesijsko razmerje
preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
|
Koncesijsko razmerje
ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni
pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica
tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne
pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
57. člen |
|
Koncesijsko razmerje
preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju
koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
|
|
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane storitve v za to, s koncesijsko pogodbo
določenem roku, |
|
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana storitev.
|
|
Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje storitev.Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
|
Odvzem koncesije ni
dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
|
V primeru odvzema iz
druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti
tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
V primeru odvzema
koncesije ali drugega prenehanja po določbah tega odloka lahko koncedent
prevzame koncesionirano storitev v režijo ali ga odda na drug način,
določen z zakonom in sprejetimi akti Občine Krško. |
|
58. člen |
|
Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo storitev možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja storitev. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe
in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot štiri mesece.
|
|
Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in
izgubljenega dobička za obdobje največ enega leta. |
|
59. člen |
|
V primeru prenehanja
koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati
storitev do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec. |
|
XIII. DRUGI POGOJI ZA
IZVAJANJE STORITEV |
|
60. člen |
|
Višja sila in druge
nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive
okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj
volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo
silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode,
stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje storitev ni
možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga
predpisuje koncesijska pogodba. |
|
Koncesionar mora v
okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano storitev tudi ob
nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z
izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju storitev v takih pogojih.
|
|
V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih
storitev v nepredvidljivih okoliščinah. |
|
V primeru višje sile
in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
|
61. člen |
|
Stavka delavcev
koncesionarja ne šteje za razloge višje sile. V primeru stavke delavcev
mora koncesionar zagotoviti izvajanje storitev najmanj v obsegu, kot je
za tovrstni primer predvideno v veljavni zakonodaji. |
|
62. člen |
|
Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
|
Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
|
63. člen |
|
Koncesija je
prenosljiva le s soglasjem koncedenta. |
|
Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
|
Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika. |
|
64. člen |
|
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije. |
|
S koncesijsko pogodbo
se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in
koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim
redom Republike Slovenije. |
|
V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev ni dopustno dogovoriti, da o
sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved
prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
|
XIV.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
|
65. člen |
|
Postopek za podelitev
koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje
v 90 dneh po uveljavitvi odloka. |
|
66. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 381-6/2010-O601 |
|
Krško, dne 18. julija
2011 |
|
Župan |
|
Občine Krško
|
|
Franc Bogovič l.r.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podelitvi koncesije za
upravljanje kabelsko-razdelilnega sistema za prenos televizijskega,
internetnega ter telefonskega signala v občini Krško (Uradni list
Republike Slovenije, št. 38/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
|
|
11. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podelitvi koncesije za
upravljanje kabelsko-razdelilnega sistema za prenos televizijskega,
internetnega ter telefonskega signala v občini Krško (Uradni list
Republike Slovenije, št. 160/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo: |
|
4. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |