Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), ter na podlagi 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek
(Uradni list RS, št. 43/18 – UPB) je Občinski svet Občine Podčetrtek na
24. redni seji dne 23. 8. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu Občine
Podčetrtek |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
1.1. Pravna podlaga |
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski
prostorski načrt Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod
številko projekta 09-2006, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna podlaga za pripravo občinskega
prostorskega načrta Občine Podčetrtek je dana v Zakonu o prostorskem
načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju: ZPNačrt). |
|
1.2. Območje občinskega
prostorskega načrta |
|
2. člen |
|
Območje OPN je celotno območje Občine
Podčetrtek. |
|
1.3. Strokovne podlage in
drugi podatki |
|
3. člen |
|
(1) OPN je izdelan na podlagi naslednjih
strokovnih podlag s področja poselitve: |
– Strokovne podlage za strategijo
prostorskega razvoja in prostorski red Občine Podčetrtek (Arhitektura
d.o.o., april 2006), |
– Arhitekturno urbanistična delavnica
Podčetrtek: Vsebinska izhodišča za urejanje podeželskega prostora Občine
Podčetrtek (UL, Fakulteta za arhitekturo, oktober–november 2000). |
(2) Za področje načrtovanja prostorskega
razvoja naselij Podčetrtek in Imeno je bila uporabljena strokovna
podlaga s področja geologije: |
– Geološka zgradba, neotektonsko seizmična
aktivnost, inženirsko-geološke in stabilitetne razmere na območju
urbanistične zazidave Podčetrtka in Imena, Geološki zavod Ljubljana,
1975. |
(3) Kot podlaga za celovito načrtovanje
naselja Podčetrtek je bil izdelan urbanistični načrt, in sicer: |
– Urbanistični načrt za naselje Podčetrtek
(URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 28-2007). |
(4) Kot podlaga za posamezna območja širitve
stavbnih zemljišč so bile uporabljene strokovne podlage: |
– Idejna zasnova ekološkega posestva Pri
Krulecih, Sv. Ema, 2008 in |
– Urbanistični načrt za naselje Podčetrtek
(URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 28-2007). |
(5) Z namenom zagotavljanja protipoplavne
zaščite obstoječe in predvidene urbanizacije v naselju Podčetrtek so
bile izdelane posebne strokovne podlage s področja upravljanja z vodami
za območje Občine Podčetrtek, v okviru katere je bila izdelana tudi
hidrološko-hidravlična analiza vodnega režima Sotle (M design, M.
Planinšek, Celje, 2009) ter dodatna hidrološko hidravlična analiza, ki
je priloga OPN, in sicer: |
– OPN Podčetrtek, Karte globin in razredov
poplavne nevarnosti za območje Sotle od Podčetrtškega potoka do sotočja
z Mestinjščico, Hidrosvet, d.o.o., št. 10/14, Celje, marec 2015. |
(6) Za področje (gospodarskega) razvoja je
bila uporabljena strokovna podlaga: |
– Izhodišča razvojnega programa Obsotelja in
Kozjanskega za občine: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek,
Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Razvojna agencija
Sotla, Šmarje pri Jelšah in Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur,
september 2005. |
(7) Za področje mineralnih surovin so bile
uporabljene strokovne podlage: |
– Ocena stanja in vrednotenje ležišč
tehničnega gradbenega kamna na območju Občine Šmarje pri Jelšah,
Geološki zavod Slovenije, 1994, |
– Poročilo o geoloških razmerah posameznih
nahajališč tehničnega kamna – dolomita na zahodnem območju Občine
Podčetrtek, izdelal Ivan Strgar, Minervo Control, d.o.o., Ljubljana, št.
66/07-PB, datum 5. 11. 2007 ter |
– Idejna zasnova za izkoriščanje in sanacijo
kamnolomov tehničnega kamna – dolomita na lokacijah »Lendrše« in
»Rudnica – Bukov gaj« v Občini Podčetrtek/strokovne podlage za
dopolnitev in spremembo občinskih prostorskih aktov Občine Podčetrtek/,
izdelal Minervo Control, d.o.o., Ljubljana, št. 49/07-PB, datum januar
2008. |
(8) V postopku priprave OPN je bila izdelana
celovita presoja akta na okolje in izdelano okoljsko poročilo, ki je
priloga OPN, in sicer: |
– Okoljsko poročilo za Občinski prostorski
načrt Občine Podčetrtek, Oikos, d.o.o., št. 1171/09, januar 2016. |
(9) OPN je izdelan na podlagi naslednjih
digitalnih podatkov: |
– prostorske sestavine dolgoročnega plana
občine za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine za
obdobje 1986–1990, digitalizacija: Geodetski zavod Celje, d.o.o., april
2004 (v nadaljnjem besedilu: zadnji sprejet prostorski plan občine), |
– digitalnega katastrskega načrta, vir: GURS,
26. 4. 2016, |
– katastra stavb, vir: GURS, 26. 4. 2016. |
(10) OPN na posameznih mestih dosledno in
dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je
nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem
aktu izpuščeno. V OPN so vključene smernice nosilcev urejanja prostora,
ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse strokovne podlage iz tega
člena so priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka
pri pripravljalcu prostorskega akta. |
|
1.4. Vsebina prostorskega
akta |
|
4. člen |
|
(1) Občinski prostorski načrt Občine
Podčetrtek (v nadaljevanju: OPN) je sestavljen iz tekstualnega dela
(odloka) in grafičnega dela ter prilog: |
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz
naslednje vsebine: |
1. uvodne določbe, |
2. strateški del, |
3. izvedbeni del, |
4. prehodne določbe, |
5. končne določbe. |
(3) Grafični del OPN je sestavljen iz
naslednje vsebine: |
1. grafični prikazi strateškega dela, |
2. grafični prikazi izvedbenega dela. |
(4) Priloge OPN so naslednje: |
1. izvleček iz hierarhično višjega
prostorskega akta, |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev, |
6. povzetek za javnost, |
7. okoljsko poročilo. |
|
1.5. Uporabljeni izrazi |
|
5. člen |
|
(1) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje: |
– vrste objektov glede na namen in možnosti
spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo, ki ureja
klasifikacijo vrst objektov, |
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen so večinoma podane v vsebinskem smislu, izjemoma
(v tabeli 3) pa tudi glede na uredbo, ki razvršča objekte glede na
zahtevnost gradnje. |
(2) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje: |
– parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena
parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, |
– parcela, namenjena gradnji na katerem stoji
objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s
področja graditve objektov, |
– če obstoječ objekt nima določene parcele,
namenjene gradnji, se za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih
objektov šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 4, in sicer tako, da znaša
odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od stavbe največ 20 m, |
– v geodetskih postopkih določanja parcele,
namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini
kot je predpisana v pogojih parcelacije; če se parcela, namenjena
gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega
določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji,
se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo
objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami. |
(3) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje: |
– tlorisna površina je določena kot tlorisna
površina ene etaže in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino, |
– višina objekta je določena kot višina
najvišje točke objekta merjeno od najnižje točke okoliškega terena, |
– v okviru oznake »K« (za klet) ni določeno
število etaž kleti (klet je mogoče izvesti v več nivojih oziroma
etažah), |
– objekt mora zadostit vsem pogojem, ki so
predpisani za velikost objekta. |
(4) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje: |
– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji,
je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno
površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna
površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem
terena, |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno
površino parcele, namenjene gradnji, |
– pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe
in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo
površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na
parceli, namenjeni gradnji. |
(5) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje: |
– odmik od parcelnih meja ali odmik med
posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe
nad/pod terenom, in sicer na tlorisni projekciji. |
(6) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje: |
– grajeno območje kmetije se opredeli tako,
da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli
stavb in gospodarskih poslopij kmetije. |
(7) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje: |
– določilo glede obveznosti natečajev, ki se
glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso
prepovedani. |
(8) V odloku uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na naselja, pomenijo naslednje: |
– območja naselij po registru prostorskih
enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane
uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi
Geodetske uprave Republike Slovenije, |
– poselitvena območja naselij pomenijo
območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila
kot taka določena v veljavnem prostorskem planu občine, |
– okvirna območja naselij pomenijo s tem
odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s
pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje
površin, predvidenih za širitev. |
(9) V odloku uporabljeni izraz »okvirne
usmeritve za izdelavo novih OPPN« pomenijo navedbo zgolj okvirnih
usmeritev za nadaljnje, podrobnejše prostorsko načrtovanje, in so lahko
podane na podlagi urbanističnih načrtov ter niso zavezujoče, pač pa
predstavljajo strokovno osnovo za izdelavo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov (OPPN). Predlagane okvirne usmeritve se lahko v fazi
izdelave OPPN tudi spremenijo, vendar ne bistveno, če se pri
podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo
vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih
razmer. Odstopanja od predlaganih okvirnih usmeritev ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih
dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo
soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v
področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti. |
(10) V odloku uporabljeno določilo »gradbeno
inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani« se nanaša na
objekte, ki se lahko dejansko izvedejo kot vkopani objekti, med drugim
predvsem cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
(11) V odloku uporabljeno določilo glede max.
višine kolenčnega zidu v mansardi se upošteva le v primeru izgradnje
vseh dopustnih etaž oziroma največje dopustne višine objekta. V primeru
izgradnje objekta nižje višine od max. dovoljene, se ne upošteva določil
glede max. višine kolenčnega zidu, in lahko le-ta znaša do višine etaže,
vendar ne več kot 3 m. |
(12) V odloku uporabljeno določilo glede
oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »ravne
oziroma z minimalnim naklonom«, pomeni, da je maksimalen naklon takih
streh 10°. |
(13) V odloku uporabljeno določilo glede
oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe
»simetrične dvokapnice« pomeni, da mora biti simetrija izkazana samo v
naklonu strehe. |
(14) V odloku uporabljeno določilo glede
oblikovanja streh objektov v poglavju 3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji
za posamezne EUP se ne nanaša na oblikovanje streh nezahtevnih in
enostavnih objektov, te določbe so predpisane v 46. členu. |
(15) V odloku uporabljeni kratici KVP in KVS
pomenita kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje
pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Kratica KD pomeni
kulturno dediščino. |
(16) Izrazi, uporabljeni v tem odloku,
katerih pomen ni določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo
predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja
prostorskega načrtovanja ter drugimi predpisi. |
|
2. STRATEŠKI DEL |
|
2.1. Splošne določbe |
|
6. člen |
|
V strateškem delu OPN so za celotno območje
Občine Podčetrtek določena: |
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine, |
– zasnova prostorskega razvoja občine, |
– zasnova gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra lokalnega pomena, |
– okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, |
– okvirna območja razpršene poselitve, |
– usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo, |
– usmeritve za razvoj v krajini, |
– usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč, |
– usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev. |
|
2.2. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
2.2.1 Osnovne ugotovitve,
ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja |
|
7. člen |
|
A) Splošno o Občini Podčetrtek. |
(1) Občina Podčetrtek leži ob državni meji s
Hrvaško v vzhodnem delu Slovenije, na območju Kozjanskega. Nahaja se na
območju nekdanje skupne Občine Šmarje pri Jelšah, ki je nekoč obsegala
skoraj šestkrat večje območje oziroma celotno naravno geografsko enotno
Šmarsko-Rogaškega podolja, doline Sotle s pritoki, Virštanjskih goric in
Kozjanskega. S sprejetjem Zakona o lokalni samoupravi leta 1994 je
najprej nastala Občina Podčetrtek, s ponovno delitvijo občin leta 1998
pa se je še ta razdelila na dve samostojni občini: Podčetrtek in
Bistrica ob Sotli. Sedež Občine Podčetrtek je v istoimenskem naselju
Podčetrtek. Občina Podčetrtek sodi v upravno enoto Šmarje pri Jelšah. |
(2) Sedanja občina meji na severnem delu na
občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na Občino Šentjur
pri Celju, na jugu pa na občini Kozje in Bistrica ob Sotli. Na vzhodni
strani meji Občina Podčetrtek s Hrvaško. Državna meja poteka po reki
Sotli. |
(3) Sedež sedanje Občine Podčetrtek je v
istoimenskem naselju Podčetrtek. Na območju občine, ki meri 60,56 km2,
živi v 26 naseljih 3.325 prebivalcev (Statistični urad RS – SURS, 2016).
Zračna razdalja med skrajno severno in južno točko občine je 15,7 km in
med skrajno vzhodno in zahodno točko 8,8 km. V letu 2016 je bilo
evidentiranih 1555 hišnih številk (SURS 2016). Občino sedaj sestavlja 5
krajevnih skupnosti (KS Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Virštanj,
Polje ob Sotli in Olimje) in 26 naselij (po registru prostorskih enot,
GURS). Po velikosti ozemlja je največja KS Podčetrtek, najmanjša pa je
KS Olimje. Najgosteje je naseljena KS Pristava pri Mestinju, najredkeje
pa KS Polje ob Sotli. |
(4) Zelo pomembna je obmejna lega občine s
sosednjo Republiko Hrvaško. Gre za pomembno vprašanje meddržavnega
sodelovanja na različnih področjih, pri katerih lahko občina odigra
pomembno vlogo. Na območju Občine Podčetrtek je mednarodni mejni prehod
Imeno. Status maloobmejnih mejnih prehodov pa še ni dokončno določen.
Dosežen je le meddržavni dogovor o prostem prehodu meje na področju Term
Olimia, ki velja le za goste v času njihovega bivanja v kraju. |
B) Poselitev in demografija. |
(1) Gostota poselitve je 54,9 prebivalcev/km2,
kar je pod slovenskim povprečjem (101,8 preb./km2,
SURS, 2016). V Občini Podčetrtek se nahaja 26 naselij, ki so dokaj
neenakomerno razporejena. Nekaj naselij je nastalo na ravnini
(Podčetrtek, Sela, Vonarje, Imeno), veliko jih je nastalo na gričevnatem
svetu (Olimje, Jerčin, Gostinca, Verače) in kot naselje na hribu (Sv.
Ema). Območje občine ni ravninski svet, so le deli, kjer tečejo pritoki
reke Sotle. |
(2) Največje število prebivalcev je v naselju
Podčetrtek (534 prebivalcev), kar je 16%, drugo naselje je Imeno s 318
prebivalci, kar je 9,5% in na tretjem mestu je naselje Olimje s 265
prebivalci, kar je 9% (SURS, 2016). |
(3) Demografska slika se odraža tudi v
poseljenosti prostora. Najpomembnejše naselje v občini je Podčetrtek, ki
je hkrati občinsko središče. Sledijo mu Pristava pri Mestinju, Imeno in
Olimje. Poleg teh naselij sta pomembni naselji tudi Virštanj in Polje ob
Sotli, ki opravljata funkcije vsakodnevne oskrbe. Ostala naselja imajo
le eno ali dve dejavnosti, med katerimi prevladuje trgovina s prehrano,
večinoma so tudi opremljena z avtobusno postajo. Skoraj polovica naselij
v občini pa nima prav nobene dejavnosti, prav tako niso opremljena s
postajališčem javnega potniškega prometa. |
(4) Obstoj tako majhnega števila centralnih
naselij je prav gotovo pogojen z reliefnimi (naravno geografskimi) in
gospodarskimi razmerami. Na območju občine so značilna podeželska
naselja. Glede na gričevnat svet in intenzivno kmetijsko gospodarstvo
zasledimo tu razložena naselja, kjer se med posameznimi domovi
razprostirajo kmetijske površine (Virštanj, Nezbiše, Olimje ...). |
(5) Število prebivalcev v Občini Podčetrtek
se giblje okrog skupnega števila 3.300. Točno toliko je bilo prebivalcev
leta 1999, do leta 2003 je prisoten rahel upad (najmanj prebivalcev v
letu 2002, 3.276) in ponovna rast do števila 3.300 v letu 2003; od tega
leta dalje se število prebivalcev v krajših časovnih rokih rahlo
zvišuje, pa nato spet rahlo pada (najmanj prebivalcev v letu 2008,
3.266, največ v letu 2015, 3.346), leta 2016 število prebivalcev občine
znaša 3.325 (SUR, 2016). |
(6) Na območju občine prevladujejo naslednji
tipi naselij: strnjeno naselje s pretežno obcestno zasnovo (tudi
kombinacija z gručo), zdraviliški del (Terme Olimia), razložena obcestna
pozidava, ki jo sestavljajo pretežno kmetije, obcestna pozidava ob
glavnih komunikacijah (gre za novejšo pozidavo, ki se kaže kot širitev
strnjenih naselij ali kot intenzivna pozidava ob glavni cesti –
preobrazba obstoječih razloženih naselij v gosto obcestno pozidavo),
večje območje samostojnih kmetij, zidanice v kombinaciji s počitniškimi
objekti (avtohtona struktura doživlja preobrazbo, pri čemer se še vedno
ohranja značilna podoba kulturne krajine), slemenska pozidava v
kombinaciji s samotnimi kmetijami na južnih pobočjih, slemenska
pozidava. |
C) Prometna infrastruktura. |
Poglavitna prometna žila v občini poteka iz
celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice: skozi Pristavo pri
Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam. Ker
občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni mednarodni mejni
prehod (Imeno). Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine so
lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži, je le-ta v
pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj
ko se dvigujemo v gričevnat svet pa postajajo ceste vse bolj ozke in
makadamske. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja
(v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Večja avtobusna
postaja, ki povezuje vse dostopne kraje v občini, se nahaja v
Podčetrtku. Od tu je tudi izhodišče rednih zvez s Celjem. Kljub temu je
v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki nimajo avtobusne postaje.
Skozi občino poteka tudi železniški promet (enotirna železniška proga)
po progi Celje–Imeno. |
D) Energetska infrastruktura. |
Na energetsko omrežje je priključenih 98%
vseh stanovanj v občini. Na zahodnem delu občino prečka 380 kV
enosistemski daljnovod, ki poteka iz jedrske elektrarne Krško. Občino
prečka tudi obstoječi prenosni plinovod M4. Občina mora določiti
koncesionarja in poskrbeti za distribucijsko omrežje za napajanje
stanovanj in drugih porabnikov z zemeljskim plinom. Plan plinifikacije v
Občini Podčetrtek še ni izdelan. Na celotnem območju OPN je možna
zgraditev prenosnega in distribucijskega sistema zemeljskega plina za
oskrbo gospodinjstev, industrije in javnih ustanov z zemeljskim plinom. |
E) Vloga kulturne dediščine. |
V Občini Podčetrtek je evidentiranih večje
število enot kulturne dediščine, med njimi jih ima skoraj polovica
status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Prisotna je arheološka
dediščina (npr. Golobinjek ob Sotli – Rimska naselbina Britof, Gradišče
Rudna, Prelasko – Rimska naselbina Selšica). Nekatera od naselij so
zavarovana kot naselbinska dediščina (trško jedro Podčetrtka, vas Polje
ob Sotli, Sedlarjevo, Olimje). Naselbinska dediščina načeloma ni
ogrožena, razen z morebitnimi novogradnjami, ki pa morajo spoštovati
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto trškega jedra.
Nadalje se v občini nahaja večje število profane (hiše, hrami, mlinske
hiše, vodni mlini, vinske kleti, gospodarska poslopja, toplarji ipd.) in
sakralne stavbne dediščine (številne cerkve) ter sakralno profana
stavbna dediščina (Samostan Olimje) |
F) Vloga kulturne krajine, naravnih vrednot,
zavarovanih območij narave in posebnih varstvenih območij (območij
Natura 2000). |
(1) Občina Podčetrtek se po reliefnih enotah
in oblikah deli na tri dele: severni del predstavlja gričevje z
udornico, ki jo je v preteklosti povzročila reka Sotla, osrednji del je
hribovit z zaobljenimi vrhovi ter južni del, ki je prav tako gričevnat.
Hribovit del v sredini občine je del, ki pripada predalpskim regijam,
kjer je prisoten predalpski kras, vendar se na območju ni ustvarila
kraška jama. |
(2) Hribovit del območja spada v območja z
nadmorsko višino od 400–599 m, gričevnat pa od 200–399 m. Pokrajina je
na prvi pogled razgibana, a vseeno zelo enotna. Sestavljajo jo večinoma
prijazne, precej položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah
nekdanjega panonskega morja iz terciarja, nekatere mlajših geoloških
dob. V goricah je dokaj veliko površin primernih za obdelovanje in
naselitev. Med goricami je nešteto dolin, ki so gosto naseljene.
Termalni vrelci v okolici Podčetrtka so zajeti v zdraviliške namene.
Pojavljajo se sicer v širši coni, od Olimja do sotočja Sotle in
Mestinjšice. Vsi vrelci so vezani na prelome in se pojavljajo ob
stikališčih prelomov različnih smeri. Področja termalnih vrelcev sestoje
iz triasnih, terciarnih in kvartarnih kamnin. Izviri se pojavljajo na
območju velikem približno 50 km2.
Za njihov nastanek so pomembni terciarni sedimenti. |
(3) Znotraj Občine Podčetrtek se nahaja še
južni del Vonarskega jezera, ki je trenutno prazno. Za omenjeno območje
se bo izdelal skupni medobčinski izvedbeni prostorski akt. |
(4) Na območju občine je določenih 9 naravnih
vrednot. Največ jih je državnega pomena. Na območju Občine Podčetrtek so
določena štiri območja Natura 2000, ki so na ozemlju EU pomembni za
ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter
rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Z aktom o
zavarovanju je skoraj polovica ozemlja Občine Podčetrtek zavarovana kot
regijski park Kozjanski park. |
|
2.2.2 Razvojne potrebe v
občini ter razvojne potrebe države in regije |
|
8. člen |
|
(1) Območja s posebnimi potenciali so
predvsem zavarovano območje regijski park Kozjanski park in območje
zdravilišča Terme Olimia, območij s posebnimi problemi načeloma ni na
območju občine. Med problemska območja uvrščamo le poplavna območja, ki
otežujejo posamezne dejavnosti in širitev pozidave. |
(2) Ključni problemi in razvojne težnje so: |
– Občina Podčetrtek leži ob meji z Republiko
Hrvaško, kar je potrebno izkoristiti kot komparativno prednost tega
območja, |
– Terme Olimia v Podčetrtku spadajo v širše
zdraviliško območje (terme v Rogaški Slatini, Čateške toplice itd.), kar
je možno izkoristiti pri njihovem nadaljnjem razvoju; razmisliti je
potrebno o vrsti in kakovosti ponudbe ter povezovanju z ostalimi
možnostmi za razvoj turizma v občini, |
– med večje probleme v občini spada poseben
tip poselitve v vinogradniških območjih, kjer gre za dokaj neracionalno
umeščanje objektov v prostor, brez enotnih kriterijev glede
arhitekturnega oblikovanja stavb, na območjih, ki jih je težje komunalno
opremiti in podobno; zaradi naravne privlačnosti prostora in vse večjega
opuščanja kmetij je na teh območjih še posebej prisotna težnja po
novogradnjah na številnih novih lokacijah, in sicer predvsem za gradnjo
vikendov oziroma počitniških objektov, ki pa se sčasoma transformirajo v
stanovanjske objekte, kar povzroča v prostoru večje konflikte, |
– velik potencial za razvoj turizma
predstavlja Vonarsko jezero, ki se ga lahko ponovno ojezeri in nameni za
nove turistično rekreacijske vsebine, |
– posamezni objekti spreminjajo namembnost,
naselja se prestrukturirajo in izgubljajo svojo identiteto, v
poselitvenih vzorcih pa poteka preobrazba, zaradi katere spreminjajo
obliko in s tem vlogo v prostoru; v tem okviru lahko tudi v prihodnosti
pričakujemo večji pritisk na prostor in potrebe po zazidljivih parcelah, |
– prostor infrastrukturno še ni zadovoljivo
opremljen; infrastruktura pomeni tudi veliko finančno breme za občino;
cestno omrežje je sicer gosto razpredeno, vendar razen regionalne ceste
v slabem stanju; ustrezno razvita infrastruktura sodi med pomembne
dejavnike razvoja – še posebej cestno omrežje, ki mora zagotavljati
varen in hiter dostop do delovnih mest, oskrbnih, upravnih in drugih
dejavnosti v posameznih naseljih občine, |
– dejanske razmere v občini kažejo, da so
ustrezna delovna mesta, prometna dostopnost ter razvitost ostalih
infrastrukturnih omrežij (predvsem socialne infrastrukture), tisti
dejavniki, ki usmerjajo razvoj v dolino Sotle, ostala območja pa so v
nevarnosti, da se pričnejo prazniti, |
– regionalna cesta, ki vodi iz Krškega proti
Rogaški Slatini, prestavlja glavno os celotne občine, na katero je
vezana tako poselitev kot celotni razvoj; na posameznih odsekih
regionalne ceste se pojavlja dokaj močan trend urbanizacije (širitev
grajenih struktur ob komunikacijah), |
– v občini prevladuje razpršena poselitev,
kar je predvsem posledica izredno razgibanega reliefa, |
– kljub omenjenemu pritisku po novogradnjah
pa na drugi strani lahko zabeležimo močno propadanje posameznih kmetij
in opuščanje zidanic v njihovi primarni vlogi, |
– poseben trend je želja in potreba ljudi, da
gradijo na svojem zemljišču; v mnogih primerih to še vedno izhaja iz
socialnih in eksistenčnih problemov mladih družin, ki nimajo sredstev za
nakup novega zemljišča ali že zgrajenega stanovanja, |
– v preteklem obdobju je nastalo veliko
novogradenj iz naslova gradnje nadomestnih objektov (še posebej po
potresu leta 1974), pri čemer je bila osnovna zahteva, zapisana v
izdanih odločbah, porušitev starih objektov; na ta način se je izgubilo
mnogo stavbnega fonda, ki bi lahko z ustrezno obnovo služil za drugo
hišo na kmetiji ali razvoj dopolnilnih dejavnosti, |
– med najpomembnejše značilnosti
obravnavanega prostora lahko štejemo številne cerkve, ki se nahajajo na
slemenih (Sv. Ema, Urban, Devica Marija, Olimje ...) in predstavljajo
najvidnejše elemente prostora; zato je potrebno tudi pri bodočem
urejanju prostora upoštevati ohranjanje vedut kot pomembno vsebinsko
izhodišče, |
– prebivalstvo v Občini Podčetrtek je
pretežno kmečko, precejšen delež ljudi pa se zaposluje v turizmu
(zdravilišče) in obrti; kljub temu je potrebno razmišljati o možnosti
razvoja različnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale enakovredni razvoj
celotnega prostora občine, |
– za zagotavljanje ustreznega razvoja občine
je potrebno zagotoviti tudi dovolj visok bivanjski/stanovanjski
standard, ki temelji na ustrezno opremljenih stavbnih zemljiščih
(urejena politika prometa z nepremičninami, cenovna politika komunalnih
in drugih prispevkov ...), |
– za potrebe lokalnega podjetništva je
potrebno oblikovati ustrezne gospodarske (obrtne) cone lokalnega pomena
oziroma območja mešane rabe (delo in bivanje). |
|
2.2.3 Medsebojni vplivi in
povezave z območji sosednjih občin |
|
9. člen |
|
Medsebojni vlivi in povezave s sosednjimi
območji izhajajo iz zgoraj opisanih razvojnih teženj, in sicer: |
– lega občine tik ob meji z Republiko Hrvaško
nakazuje na komparativno prednost območja, ki se kaže prvenstveno v
čezmejni turistični ponudbi in tudi čezmejnemu trgu občinske in
zdraviliške ponudbe, |
– prav tako lega občine v širši zdraviliško
termalni regij narekuje povezave s sosednjimi zdravilišči/občinami v
skupni turistični ponudbi v čedalje širšem evropskem prostoru, |
– skupno sodelovanje pri načrtovanju in
razvoju zahteva tudi lega občine v Kozjanskem parku (regijskem parku),
ki obsega poleg Občine Podčetrtek še Bistrico ob Sotli, Brežice, Kozje
in Krško, |
– Občina Podčetrtek se s sosednjimi občinami
povezuje tudi pri načrtovanju na območjih, ki teritorialno posegajo
izven njenih meja, nanašajo pa se na specifične razvojne elemente, od
ureditve infrastrukture do ureditve Vonarskega jezera in podobno. |
|
2.2.4 Cilji prostorskega
razvoja občine |
|
10. člen |
|
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji
prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in
pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih
teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo
dan poudarek na strateškem položaju občine ob hrvaški meji ter bližini
mesta Zagreb. |
(2) V prostorski razvoj občine se vnašajo
nove vsebine, kot so poslovno obrtne dejavnosti, trgovina, usmerjena
stanovanjska gradnja, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se
razvojni pogledi, kot je pospeševanje razvoja občine v odnosu do regije,
začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v
smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj
naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge
infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj
celotnega območja občine s poudarkom na celovitem urejanju območja
glavnega turističnega generatorja v občini (Terme Olimia) oziroma
območja ob Sotli, zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti na
območju celotne občine, zagotovi se kompleksna ureditev gospodarske
(poslovno obrtne) cone z ustrezno umestitvijo v prostor, zagotovijo so
pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske
subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju
avtohtone razpršene poselitve ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa
naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča,
naselja Podčetrtek. |
(3) Globalni cilji prostorskega razvoja
Občine Podčetrtek so naslednji: |
– Uravnotežen in policentričen razvoj omrežja
urbanih naselij: S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega prostora
občine, ki teži k enakovredni porazdelitvi družbene in socialne
infrastrukture, delovnih mest in stanovanj bo omogočena tudi prostorska
integracija občine kot predpogoj za socialno in kulturno enotnost,
gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost. V tem smislu je
potrebno poskrbeti tudi za ustrezen razvoj odmaknjenih ruralnih območij.
Predvsem je potrebno zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih
prednosti in uveljavitev konkurenčnosti ter učinkovitosti posameznih
območij, še posebej v manj dostopnih legah. Tako bo omogočena tudi
ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z
drugimi občinami v regiji in državi, |
– Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega
pomena in znanja s pomočjo sodobne infrastrukture: Z razvojem ustrezne
(prometne) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično
dostopnost do dobrin skupnega pomena in z razvojem novih tehnologij, ki
bodo zagotavljale dostopnost (do informacij) na daljavo, bo mogoče
preprečiti nastajanje ali širjenje že obstoječih manj razvitih območij v
občini, v katerih so/bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni.
Poleg razvoja prometne infrastrukture pa je potrebno skrbeti predvsem za
izobraževanje in osveščanje javnosti, |
– Varčna in smotrna raba prostora in skrb za
okolje (trajnostni razvoj ter skrb za naravno in kulturno dediščino): S
smotrnim načrtovanjem rabe prostora je potrebno zagotoviti racionalno in
varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene
substance ter ohranjanje narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot
in območij biotske raznovrstnosti) in kulturne dediščine, varovanje
obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja
nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z
ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je mogoče
zagotavljati takšne posege v prostor, ki so bodo prijazni do človeka in
okolja. |
(4) Občina Podčetrtek je predvsem turistična
občina, zato so prioritete pri načrtovanju in urejanju celotnega
občinskega teritorija usmerjene v zagotavljanje prostorske in
ambientalne atraktivnosti ter oblikovanje ustrezne turistične
infrastrukture, ki bo občini in turističnemu sektorju zagotavljala
trajno lokacijsko privlačnost in učinkovito poslovanje. V tem okviru je
še posebej izpostavljena potreba po celovitem in kvalitativnem urejanju
prostora med trškim jedrom Podčetrtka in kompleksom zdravilišča, kot
prioritetnem območju širitve turističnih kapacitet in spremljajočih
programov. |
(5) Ostala območja občinskega teritorija naj
se – kljub zagotavljanju ustreznih razvojnih pogojev na posamezni
lokaciji – prvenstveno urejajo v okviru realnih možnosti in varovanja
obstoječih prostorskih kvalitet lokalnega in širšega nacionalnega
prostora. |
|
2.2.5 Konceptualna
izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
11. člen |
|
(1) V Občini Podčetrtek je prisotna težnja po
gradnji turistične infrastrukture tako v domeni individualno
orientiranega podjetniškega sektorja, kot tudi osrednje gospodarske
družbe v občini tj. Term Olimia; evidentna je tudi potreba po
zagotavljanju novih površin za stanovanjsko gradnjo, ki jo je
prvenstveno potrebno zagotavljati z zgoščevanjem znotraj obstoječih
območij poselitve. |
(2) Razvojne pobude Občine Podčetrtek sledijo
potrebam občanov, z njimi želi občina dolgoročno zagotoviti ustrezne
pogoje za usklajen in vzdržen razvoj posod tam, kjer je prisotna
posamezna podjetniška iniciativa ali potreba po zagotavljanju
stanovanjskih površin in površin za razvoj kmetijske dejavnosti na
način, da je omogočen trajnostni prostorski razvoj. |
(3) Strategija Občine Podčetrtek na območju
znotraj zavarovanega Kozjanskega parka mora biti usmerjena v
zagotavljanje pogojev razvoja in bivanja znotraj parka in v kooperativno
sodelovanje pri oblikovanju za to ustreznih prostorskih rešitev, ob
upoštevanju načel varovanja in ohranjanja naravnih vrednot, območij
biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. |
(4) Na področju kmetijstva so zaradi
specifike terena in strukture poselitve prioritete usmerjene predvsem v
razvoj dopolnilnih dejavnosti in ohranjanje obstoječe posestne strukture
(pri novih posegih v prostor naj se ne razgrajujejo že sedaj po obsegu
omejena kmetijska zemljišča). |
(5) Občina Podčetrtek je percepcijsko in
programsko turistična občina, zato so prioritete pri načrtovanju in
urejanju prostora usmerjene v zagotavljanje potrebne turistične
infrastrukture, zadostne kvote zazidljivih površin za stanovanjsko
gradnjo in ustrezne prostorske rezerve za zagotavljanje trajnega obstoja
turistične panoge na območju občine. Potrebe lokalnega podjetništva
ostalih gospodarskih panog naj se zagotovijo z oblikovanjem ene ali dveh
lokacij gospodarskih con v katerih je omogočena gradnja gospodarskih
objektov. |
|
2.3. Zasnova prostorskega
razvoja občine |
|
2.3.1. Prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
|
12. člen |
|
(1) Glavna prostorska razvojna os tudi v
bodoče ostane nižinski koridor regionalne ceste v dolini reke Sotle, kot
osrednja hrbtenica na katero se veže poselitev; na posameznih odsekih se
v skladu z obstoječo potrebo in iniciativo zagotovi ustrezne nove
površine za turizem, stanovanjsko gradnjo in obrt (Pristava pri
Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Sedlarjevo), in sicer po principu
zaokrožitve naselij oziroma zgoščevanja grajene strukture z minimalno
širitvijo obstoječih poselitvenih območij. |
(2) Širše območje naselja Podčetrtek postane
prioritetno razvojno območje v katerem se realizira večina pobud iz
javnega in gospodarskega sektorja; območje gravitira v širši prostor z
osrednjo turistično ponudbo, centralnimi in oskrbnimi dejavnostmi,
javnimi programi in ostalimi servisi in storitvami; trško jedro se z
vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia
in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna. Ker naselje
Podčetrtek predstavlja lokalno središče, poleg tega pa tudi turistično
naselje, se zanj izdela urbanistični načrt. |
(3) Nove lokacije za poselitev na ostalem
teritoriju občine se prvenstveno zagotavlja kot zgoščevaje poselitve
znotraj obstoječih naselij, v ta namen se evidentira prostorske rezerve
za dolgoročno pokrivanje zemljiških potreb; primerne lokacije so
predvsem na obrobjih naselij: Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno
in Sedlarjevo, pri čemer mora biti posebna pozornost dana predvsem
kvalitetni kontinuiteti naselbinske dediščine naselij Sedlarjevo in
Podčetrtek. |
(4) Lokacije za obrt in proizvodno dejavnost
(manjšega obsega) se zagotovi v ustrezni oddaljenosti od »turistično
zaključenega območja« (Terme Olimia – Podčetrtek), izven območja parka v
nižinskem delu, neposredno ob regionalni ali lokalni cesti; za to so
primerna območja v naseljih Pristava pri Mestinju in Imeno. |
(5) Prostorska razvojna strategija
Kozjanskega parka mora upoštevati kvalitete prostora in graditi razvoj
na njihovem ohranjanju in prepoznavnosti. Pri oblikovanju prostorske
razvojne strategije na območju parka se oblikuje sodobna, progresivno
usmerjena varovalna politika, ki usklajuje načela varstva z razvojnimi
težnjami v prostoru. Obstoječe sedimente naravnih vrednot in kulturne
dediščine se kot “posebno dodano vrednost” ustrezno vključuje v ponudbo
in promocijo turizma kot osrednje gospodarske panoge. |
(6) Kmetijstvo ostane v približno enakem
obsegu kot do sedaj, med posameznimi območji občine se bodo dolgoročno
pokazale razlike v intenzivnosti kmetijske pridelave. Posebno na
območjih samostojnih kmetij se lahko kmetijstvo poveže z razvojem
turizma, ki hkrati služi tudi kot obogatitev zdraviliške ponudbe in
ohranjevalec oziroma skrbnik obstoječe kulturne krajine. |
(7) V odročnih podeželskih območjih se
zagotovi tudi minimalni standard komunalne opremljenosti prostora in
izboljša oziroma po potrebi vzpostavi nove prometne in druge
infrastrukturne povezave, ki bodo omogočile kvalitetnejši in hitrejši
dostop do oskrbe in drugih dejavnosti. |
(8) Pri organizaciji namenske rabe in novih
posegih v prostor se izkoristi pestrost naravnih in kulturnih
znamenitosti (predvsem v povezavi s Kozjanskim parkom) ter drugih
atraktivnosti na razmeroma majhnem prostoru, za razvoj različnih
aktivnosti, ki bogatijo in dopolnjujejo osnovno ponudbo, vendar je
pomembno doseganje naravovarstvenih ciljev ob sočasnem iskanju razvojnih
priložnosti, skladnih s temi cilji. |
|
2.3.2. Omrežje naselij z
vlogo in funkcijo posameznih naselij |
|
13. člen |
|
(1) Za skladen prostorski razvoj Občine
Podčetrtek se spodbuja razvoj policentričnega sistema naselij, ki se
preko primerne delitve funkcij in preko medsebojnih prometnih povezav
navezuje na policentrični urbani sistem Slovenije. |
(2) Z razvojem poselitve v Občini Podčetrtek
se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture in
zagotavljanje zadostnih komunalno opremljenih površin za bivanje,
proizvodnjo oziroma obrt, oskrbo in storitve na območjih strnjenih
naselij in območjih, predvidena za širitev strnjenih naselij. Izven
območij strnjenih naselij se usmerjajo dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire, turizem, šport in rekreacijo, na območja zidanic pa tudi
dejavnosti, ki so vezane na preživljanje prostega časa in občasno
bivanje. |
(3) Specifika Občine Podčetrtek, ki se
razvija v smeri turistične občine, so posebna turistična območja. Ta se
razvijajo na območju obstoječih zdraviliško turističnih dejavnosti
(Treme Olimia) in na novih perspektivnih območjih, kjer so dani vsi
potrebni pogoji za razvoj novih oblik turizma (ne samo ekonomski
interes, pač pa skrbno načrtovan razvoj na osnovi varstvenih paradigem,
načel urbanističnega in kvalitetnega arhitekturnega načrtovanja,
izogibajoč se konfliktom v prostoru in navzkrižjem med različnimi
rabami). |
(4) Celotno območje Občine Podčetrtek
gravitira na Celje, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije
(Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju: SPRS) opredeljeno kot
središče nacionalnega pomena, na somestje Šmarje pri Jelšah – Rogaška
Slatina, ki ga SPRS opredeljuje kot središče regionalnega pomena ter na
Šentjur, ki je v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče. Občinsko
središče, naselje Podčetrtek, predstavlja po SPRS lokalno središče, ki
zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za
vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. |
(5) Glede na to, da je v SPRS naselje
Podčetrtek opredeljeno kot lokalno središče, se s tem prostorskim aktom
določi omrežje naselij celotne Občine Podčetrtek z njihovo stopnjo
središčnosti, vlogo in funkcijo tako, da ima naselje Podčetrtek prvo
stopnjo v omrežju naselij Občine Podčetrtek. |
(6) Prvo stopnjo v omrežju naselij občine ima
po OPN občinsko središče, naselje Podčetrtek, v katerem se skrbi za
zadosten stanovanjski fond, razvija storitvene in obrtne dejavnosti in
delovna mesta, vse našteto pa v povezavi s celovitim urejanjem celotnega
naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti najvišje
kakovosti. Trško jedro naselja Podčetrtek se z vzpostavitvijo t.i.
promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na
območje termalnega parka Aqualuna. Ker v naselju ni več primernih
zemljišč za umestitev zgoraj navedenih dejavnosti, se omogoči širitev
naselja, s čimer se zagotovijo pogoji za večjo konkurenčnost naselja v
turistično zdraviliški regiji in širšem nacionalnem prostoru. Širitev
naselja in njegov celovit razvoj mora zaradi kompleksnosti temeljiti na
izdelanem urbanističnem načrtu, ki mora poleg obstoječe grajene
strukture trškega jedra in termalno zdraviliškega dela (Terme Olimia,
Aqualuna) obsegati tudi površine, ki so predvidene za širitev naselja. |
(7) Drugo stopnjo v sistemu naselij občine
imata po OPN naselji Pristava pri Mestinju in Imeno. V obe naselji se
poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno
centralne dejavnosti, predvsem pa naselji predstavljata potencial za
umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine. Sem se
umeščajo tiste vrste dejavnosti, ki bi zaradi svojega značaja povzročale
konflikte v turistično usmerjenem Podčetrtku, so pa neizogibne za razvoj
lokalnega podjetništva celotne občine. Prav usmeritev proizvodnih in
večjih obrtnih obratov v dve naselji predstavlja disperzijo teh
dejavnosti, s čimer se izognemo koncentraciji okoljskih obremenitev na
enem mestu ter omogočimo skladen podjetniški razvoj v celotni občini. V
Pristavo pri Mestinju se tako usmerja proizvodno obrtna dejavnost
severnega dela občine, medtem ko se v Imeno usmerja podjetniško
iniciativo osrednjega in južnega dela občine. Glede na to, da predvsem v
širšem območju južnega dela občine trenutno ni zagotovljenih površin za
proizvodnjo in obrt, lahko Imeno s svojimi prostorskimi rezervami
predstavlja tudi medobčinsko gospodarsko cono. V obeh naseljih, Pristavi
pri Mestinju in Imenem, je z zaokrožitvijo obstoječe grajene strukture
na voljo dovolj površin za gostitev oziroma notranji razvoj – ta ima
prednost pred širitvijo naselij. |
(8) Tretjo stopnjo v sistemu naselij občine
imajo po OPN vsa druga strnjena naselja v občini, in sicer Sedlarjevo,
Olimje, Sv. Ema, Nezbiše, Polje ob Sotli in Roginska Gorca. V teh
naseljih se spodbuja notranja prenova, v primeru, da v naseljih ni več
primernih zemljišč pa tudi minimalne širitve, s katerimi se zagotovijo
pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so
povezane s kmetijstvom. Razvoj naselja Sedlarjevo mora temeljiti na
kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima
visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega
območja. |
(9) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja
več vinogradniških območij (Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca,
Vonarje, Pecelj in Sela), na katerih se je razvil vzorec gradnje zidanic
v povezavi z objekti za občasno bivanje. V teh vzorcih se mestoma
pojavljajo tudi večje samostojne kmetije, gre pa predvsem za vzorec
slemenske gradnje. |
(10) Specifika Občine Podčetrtek in celotne
regije oziroma Kozjanskega so obsežna območja razpršene poselitve, kamor
se prvenstveno usmerjajo dejavnosti, vezane na naravne vire
(vinogradništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in drugo). |
|
2.3.3. Temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
|
14. člen |
|
(1) Poglavitna prometna žila v občini poteka
iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice skozi Pristavo pri
Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam. |
(2) Ker občina meji na Republiko Hrvaško, je
v občini cestni mednarodni mejni prehod. |
(3) Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in
izven občine so lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži,
je le-ta v pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti
terena. Bolj ko se dvigujemo v gričevnat svet pa postajajo ceste vse
bolj ozke in makadamske. Asfaltiranih poti v občini je 60%, od vseh cest
je približno 65% potrebnih obnove. |
(4) V lasti občine je 186 km lokalnih in
javnih poti. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega
značaja (v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Drugje se
parkiranje rešuje individualno. |
(5) Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse
dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tu je tudi izhodišče
rednih zvez s Celjem, enkrat dnevno pa pelje avtobus tudi proti
Mariboru. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki
nimajo avtobusne postaje. |
(6) Skozi občino poteka tudi železniški
promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno. |
|
2.3.4. Druga pomembna
območja |
|
15. člen |
|
(1) Kozjanski park (regijski park)
predstavlja območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kvalitet
prostora v južni polovici Občine Podčetrtek. |
(2) Tako je razvoj južnega dela občine
pogojen s smernicami načrta upravljanja tega regijskega parka, v katerem
so določene varstvene in razvojne usmeritve, način izvajanja varstva,
rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za
varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb
lokalnega prebivalstva. |
(3) Z vidika varstva narave se na območju
zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo naravnih vrednot,
in zavarovano območje narave ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo
narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z
načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in
vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter
habitatov ogroženih vrst. Ekološko pomembno območje in posebno varstveno
območje (območje Natura 2000). |
(4) Razvoj območja občine, ki se nahaja v
Kozjanskem parku, je tako že izredno dobro in podrobno določen na
nacionalnem nivoju z vidika varstva okolja in prostora. Razvojni vidik
pa Občina Podčetrtek uresničuje skladno z upoštevanjem paradigem načrta
upravljanja in v dogovoru z upravljavcem regijskega parka. |
(5) V Občini Podčetrtek leži tudi del
Vonarskega jezera, ki se sicer v večjem delu nahaja v sosednji Občini
Rogaška Slatina. Nekdaj turistično privlačno jezero je danes
izpraznjeno, vendar pa se za njegovo območje pripravljajo novi izvedbeni
prostorski akti, na podlagi katerih bo uresničena nova vizija
turističnega razvoja Vonarskega jezera. Jezero naj bi se ponovno
napolnilo, nove vodne površine pa se bodo vključile v turistično ponudbo
tako Rogaške Slatine kot Podčetrtka. Občina Podčetrtek tako s sosednjo
Rogaško Slatino intenzivno sodeluje pri razvoju novega turističnega
območja. |
(6) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja
tudi nekaj nahajališč mineralnih surovin. Pri izkoriščanju mineralnih
surovin se stremi k optimizaciji izkoriščanja in postopnem zapiranju
manjših površinskih kopov in sanaciji nelegalnih kopov. Nove površinske
kope se odpira le v primeru, če nastopi večje povečanje potreb pri
samooskrbi z mineralnimi surovinami. Zaradi občutljivega naravnega
okolja Občine Podčetrtek se površinske kope in nelegalne kope praviloma
sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali v sekundarni biotop. |
|
2.4. Zasnova gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena |
|
2.4.1. Prometna
infrastruktura |
|
16. člen |
|
A) Cestno omrežje. |
(1) Usklajen razvoj prometnega omrežja in
omrežja naselij ter povezanost in razvoj prometnih vozlišč se razvija
predvsem z namenom zagotavljanja dobre prometne povezanosti naselij v
Občini Podčetrtek, skladnega razvoja območja občine in z namenom
povezovanja občine s širšim regionalnim, državnim ter meddržavnim
prostorom. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki
povezuje vse vrste prometa. |
(2) Glavna prometna os in povezava Občine
Podčetrtek z regijo ostaja glavna regionalna cesta, ki poteka iz severa
proti jugu občine oziroma iz celjske smeri po regionalni cesti
Celje–Brežice: skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko
in naprej proti Brežicam. |
(3) Ostale ceste, ki povezujejo naselja v ali
izven občine, so lokalnega značaja in predstavljajo dovolj razvito
cestno omrežje, ki pa je potrebno prvenstveno sanacije in obnove, saj so
odseki cest zaradi plazovitosti terena v občini mestoma v slabšem
stanju. Tako ima obnova cestnega omrežja prednost pred njegovim
nadaljnjim razvojem. Obnovljene prometne povezave omogočajo
kvalitetnejši in hitrejši dostop do oskrbe in drugih dejavnosti. |
(4) Na cestno omrežje se veže obstoječ
mednarodni mejni prehod, ki je dobro vključen v širšo prometno mrežo. |
(5) Na obstoječem cestnem državnem omrežju
niso načrtovani nobenih večji posegi. |
(6) Večji poudarek se nameni prometni
ureditvi občinskega središča, pri čemer je potrebno v naselje Podčetrtek
umestiti večja območja parkirnih površin (v povezavi s turistično
dejavnostjo v naselju), urediti je potrebno peš povezave med trškim
jedrom in turističnim zaledjem, peš promenado od trškega jedra do
kompleksa Term Olimia in v nadaljevanju do območja termalnega parka
Aqualuna, urediti območje postajališča javnega potniškega prometa in
podobno. |
(7) Posebno skrb se nameni dobrim prometnim
povezavam z javnim potniškim prometom med naselji v občini in med
večjimi urbanimi naselji na regionalnem območju (Celje, Krško). Z vidika
prometne politike je potrebno prioritetno doseganje mobilnosti
uporabnikov storitev v celovit sistem javnega potniškega prometa,
katerega cenovna atraktivnost in kakovost storitev bo spodbudila
preusmeritev potnikov iz osebnega v javni potniški promet. Dober sistem
javnega linijskega avtobusnega in železniškega potniškega prometa je iz
več razlogov (vsaj socialnih, ekoloških in gospodarskih) v javnem
interesu. Občina Podčetrtek tudi v prihodnje skrbi za občinske
transportne infrastrukture (lokalne ceste, kolesarske steze, parkirna
mesta …), sodeluje z državno upravo pri izobraževanju uporabnikov
lokalne transportne infrastrukture, razvoju učinkovitega sistema javnega
potniškega prometa in razvoju con za gospodarsko dejavnost, ki morajo
biti ustrezno priključene na transportni sistem. Poleg navedenih ukrepov
bo Občina Podčetrtek smiselno upoštevala izhodišča, cilje in ukrepe za
doseganje ciljev prometne politike, ki so navedeni v Resoluciji o
prometni politiki Republike Slovenije. |
B) Železniško omrežje. |
(1) Skozi občino poteka železniški promet
(enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno, ki pa je v nasprotju s
cestnim omrežjem slabo izkoriščena, kar je trenutna značilnost celotnega
državnega železniškega omrežja. |
(2) Vsekakor je prezentacija,
komercializacija in razvoj železniškega prometa tudi v občinskem
interesu; železniški sistem bi bilo potrebno navezati na turistično
ponudbo občine. Železnica ima potencial tudi pri transportu surovin
oziroma produktov gospodarske cone naselja Imeno, ki se razvija v smislu
večanja proizvodno obrtnih površin osrednjega in južnega dela občine, in
pri transportu, povezanem z gospodarsko cono v Pristavi pri Mestinju. |
C) Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti. |
(1) Ugodne prostorske razvojne možnosti se
kažejo za umestitev kolesarskega omrežja. V funkcionalnem smislu je že
oblikovano, fizično pa poteka po že obstoječih cestah. Na lokalnih
cestah, ki niso obremenjene z motornim prometom, se te poti zgolj
označijo. Ob regionalnih cestah pa je možno speljati ločena vozišča, saj
prostor to v večini primerov omogoča. Kolesarsko omrežje se dopolni z
novimi kolesarskimi potmi. Ob kolesarskih poteh je možno razvijati tudi
pešpoti, oba sistema pa se navezujeta na nove in predvidene tematske
poti (poti naravne in kulturne dediščine, učne poti, t.i. vinske ceste
in podobno). S kolesarskimi in pešpotmi se zagotavlja povezovanje
privlačnih krajinskih območij med seboj, pri njihove umeščanju pa se
skrbi za varnost pešcev in pohodnikov. |
(2) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter
drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave
načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in
varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljajo ohranjanje naravnih
vrednot in biotska raznovrstnost. |
D) Zračni promet. |
(1) Preko območja Občine Podčetrtek potekajo
zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati
relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni
promet. |
(2) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja
vzletišče Imeno – Podčetrtek (na Imenskem polju, 3 km južno od
Zdravilišča Terme Olimia in Podčetrtka), ki je vpisano pod št. 34 v
vpisnik vzletišč Republike Slovenije. Ker se letalska dejavnost na
območju občine ohranja in razvija, se za vzletišče zagotovi zaščita
območja, potrebnega za varno obratovanje. |
|
2.4.2. Telekomunikacijska
omrežja |
|
17. člen |
|
(1) Telefonske priključke ima 956 stanovanj,
kar je več kot polovica. Kabelsko TV ima le 107 stanovanj, kar je 7,7%. |
(2) Pri načrtovanju novih posegov v prostor
je potrebno upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je
potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj
novih dejavnosti. |
(3) Za vse predvidene širitve je potrebno
načrtovati novo ali pa razširitev obstoječega telekomunikacijsko
omrežja. |
(4) Z razvojem telekomunikacijskega omrežja v
Občini Podčetrtek, ki ga tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna
in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo
in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja dostop do kakovostnih
in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev
informacijske družbe. Telekomunikacijsko omrežje predstavlja velik
potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na
podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost
območja občine s telekomunikacijskim omrežjem enakomerna. |
(5) Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko
opremljenost prioritetno zagotavlja na območjih strnjene grajene
strukture in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na
omrežje kabelske televizije se prioritetno omogoči na območjih strnjene
grajene strukture. |
(6) Pri novih posegih v prostor, tj. pri
umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati
trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in nove trase načrtovati
v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih
naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji
meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte
telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa
morajo biti čim manjši. |
(7) Do posameznih novih objektov se
predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij
širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi. |
|
2.4.3. Energetika |
|
18. člen |
|
A) Energetski sistem. |
(1) Pri načrtovanju novih energetskih
objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega
okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove
energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih
koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva
značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne
značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute. |
(2) Pri načrtovanju novih ter posodabljanju
in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in
okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali
zmanjševanju emisij nevarnih plinov. |
(3) Spodbuja se raba obnovljivih virov
energije. |
(4) Elektroenergetske koridorje se praviloma
združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na
pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih
kulturne dediščine se pri vodih za distribucijo električne energije daje
prednost njihovi kabelski izvedbi. |
(5) Pri graditvi novih stavb, katerih
uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2,
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1.000 m2 in
se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, če tako
prepisuje zakon. Pri študiji izvedljivosti se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na
voljo ter toplotne črpalke. |
B) Elektroenergetski sistem. |
(1) Na energetsko omrežje je
priključenih 1.370 stanovanj, kar je 98% vseh stanovanj v občini. |
(2) Pri načrtovanju novih posegov v prostor
je potrebno upoštevati prenosne elektroenergetske objekte in koridorje,
ki potekajo na območju Občine Podčetrtek ter vso relevantno zakonodajo. |
(3) Preko območja občine poteka obstoječ
daljnovod (DV) 1x400 kV Maribor–Krško odsek Mihovce–Krško z oznako
D-410. Na območju občine je predviden nov daljnovod (DV) 2x400 kV
Mihovce–Krško z oznako D-426. |
(4) Širina elektroenergetskega koridorja
navedenih daljnovodov znaša 80 m za napetostni nivo 400 kV (40 m levo in
40 m desno od osi DV). Za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali
predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti ustrezno
soglasje upravljalca. Za vse objekte, ki so skladno s prilogo tabela 1
in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) označeni z » – «, je gradnja (tudi
stanovanjskih objektov) v varovalnem pasu daljnovodov prepovedana. Enako
velja tudi za gradnjo objektov v območju (načrtovanih) poslovnih con. |
(5) Za vse prenosne elektroenergetske objekte
je predvidena rekonstrukcija. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode
je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. |
(6) Izrecno je v koridorih daljnovodov
prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za
vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(7) Pri načrtovanju novih posegov v prostor
je poleg visokonapetostnih prenosnih daljnovodov potrebno upoštevati
tudi koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s
pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV, in sicer kot
omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov. Varovalni koridor 20
kV daljnovodov znaša 10 m na vsako stran osi daljnovoda in pripadajoče
transformatorske postaje. |
(8) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je
treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja
javnega podjetja Elektro Celje d. d.: Rogaška–Šentjur–Vojnik, št.
študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt
drugi odstavek 47. člena (Uradni list RS, št. 33/07 in nasl.) in Zakon o
graditvi objektov ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07 in nasl.). |
(9) Trase in lokacije predvidenih SN
daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami
20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi
plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju
na predmetnem območju. |
(10) V I. območje, kjer velja I. stopnja
varstva pred sevanjem, sodijo strnjena naselja in vse ostale oblike
strnjene grajene strukture (vasi, zaselki in nova jedra), kjer gre za
obstoječa ali predvidena stanovanja, okrepčevalnice, turistične objekte,
namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in
javne parke, javne zelene in rekreacijske površine,
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. |
(11) V I. območje sodijo tudi območja izven
naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju. |
(12) II. območje, kjer velja II. stopnja
varstva pred sevanjem, sodijo območja načrtovanih gospodarskih con v
Pristavi pri Mestinju in v Imenem. |
C) Javna razsvetljava. |
Javna razsvetljava je urejena v naseljih
Podčetrtek, Imeno, Pristava pri Mestinju, Olimje, Sedlarjevo. Nova javna
razsvetljava se uredi v območju ostale strnjene gradnje. |
D) Plinovodni sistem. |
Občino prečka obstoječ prenosni plinovod M4,
od M2 v km 8+098-MRP Krško (premer 400 mm, tlak 50 bar). Skozi območje
občine poteka tudi načrtovan mednarodni prenosni plinovod M9, Dolga
vas–Opatje selo. Pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju
obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati
področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu
plinovoda (2x65 m) in posebne pogoje v najožjem pasu (2x5 m) ter
pridobiti soglasja pristojnega upravljalca plinovodnega omrežja. |
|
2.4.4. Komunalno in vodno
gospodarstvo |
|
19. člen |
|
A) Oskrba z vodo. |
(1) Predvidena območja v katerih se
predvideva razvoj poselitve znotraj naselij, s poudarkom na Podčetrtku,
Imenem, Olimju in Pristavi pri Mestinju, so v celoti oskrbovana s pitno
vodo. |
(2) Za nova poselitvena območja, v katera se
bo usmerjala poselitev, ali za širitve obstoječih naselij je potrebna
razširitev obstoječega ali izgradnja novega primarnega in sekundarnega
vodovodnega razvodnega omrežja, ki je v Občini Podčetrtek mogoča,
zagotavljati pa mora tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih
hidrantov. |
(3) V srednjeročnem načrtu je načrtovana
zamenjava dotrajanih in salonitnih cevovodov ter zamenjava dotrajanih
sekundarnih cevovodov. |
(4) Za kakovostno zadovoljevanje potreb po
pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire.
Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju,
se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in
podobno. |
(5) Na vodovarstvena območja se usmerja
dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim
režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč
na območju vodnih virov se prilagodi varstvenim režimom, izraba pa se
izvaja skladno z gnojilnimi načrti. |
B) Odvajanje in čiščenje odpadne in
padavinske vode. |
(1) Za vsa obstoječa in nova predvidena
območja strnjene grajene strukture (naselja, širitve naselij,
gospodarske cone, turistična območja in podobno) se predvidi izgradnja
kolektorjev in sekundarne kanalizacije ter posameznih ali skupnih
čistilnih naprav. Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe
kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se
območja novih pozidav ustrezno komunalno opremi. |
(2) Javno kanalizacijsko omrežje v občini se
zgradi v ločenem sistemu (ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in
padavinskih vod). Kanalizacijsko omrežje mora biti zaključeno z ustrezno
čistilno napravo. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na
javni kanalizacijski sistem, v kolikor ta obstaja, oziroma morajo
zagotoviti priključek takoj, ko je to mogoče. |
(3) Za vse predvidene širitve na območju
naselja Podčetrtek v povezavi z njegovim turističnim delom se predvidi
razširitev čistilne naprave Podčetrtek. Podčetrtek je tudi območje, na
katerem se odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode uredi
prednostno. |
(4) Na območju razpršene poselitve oziroma
izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne
vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne
kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih
vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje ali v male komunalne
čistilne naprave. |
(5) Padavinsko in odpadno vodo se odvaja
ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko
vodo se na urbaniziranih območjih čim dlje zadrži na mestu, kamor je
padla, s čimer se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztekom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalniki ipd.). Padavinske vode je potrebno, če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo
biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba
padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po
terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo
padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega
območja. |
(6) Zaledne vode se površinsko odvaja mimo
naselij do najbližjega površinskega odvodnika. |
(7) Tehnološke vode se pred izpustom v javni
kanal očistijo do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni
čistilni napravi. |
(8) Odplake iz gospodarskih poslopij
(gnojnica, gnojevka) se odvajajo v vodotesne jame na izpraznjevanje. |
C) Ravnanje z odpadki. |
(1) Pri odvozu odpadkov v Občini Podčetrtek
je potrebno upoštevati program ravnanja z odpadki v občini. V občini je
že vpeljan nov sistem zbiranja odpadkov v individualnih posodah za
zbiranje. Na novo bo potrebno organizirati posebno ravnanje z biološkimi
odpadki ter odlaganje le-teh izvajati na ustrezni kompostarni,
predvidoma izven občine. Odlagališče Tuncovec (Občina Rogaška Slatina)
ostaja še nadalje v vlogi odlagališča za komunalne odpadke celotne
Občine Podčetrtek. Ob tem je potrebno v občini nameniti prostor za nov
zbirni center kosovnih odpadkov v približni velikosti do 1.000 m2 oziroma
za pribl. 10 kontejnerjev. Tak zbirni center se smiselno umesti v
povezavi z enim od novih proizvodno obrtnih območij občine. |
(2) V vseh strnjenih naseljih v občini se
predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij. |
(3) V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja
ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega
potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih
odlagališč in drugih starih bremen. |
(4) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča
odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko
potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno
sanira. |
(5) Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko
koristi tudi izraba biomase. |
|
2.4.5. Skupna določila za
načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine |
|
20. člen |
|
(1) Gospodarska javna infrastruktura in
grajeno javno dobro lokalnega pomena se na območju, ki ima na podlagi
predpisov s področja varstva narave poseben status, načrtuje ob
upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje lastnosti
zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko
pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje: |
– v primeru obstoja alternativnih možnosti se
prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko
bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi
katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa
se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši, |
– posege in dejavnosti se načrtuje tako, da
se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena, |
– posege in dejavnosti se načrtuje izven
najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih
območij. |
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih
Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje: |
– v čim večji možni meri se ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst, |
– v čim večji možni meri se ohranja ustrezne
lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, |
– v čim večji možni meri se ohranja ali
izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
– v čim večji možni meri se ohranja
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena, |
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši, |
– čas izvajanja posegov, opravljanja
dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim
ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da
poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni
meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo
umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev,
razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja
in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno
zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja, |
– posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in
izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in
živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno
območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih
dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega
območja. |
(4) Pri načrtovanju gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih
in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
je potrebno upoštevati naslednje: |
– pri načrtovanju infrastrukture je potrebno
zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene
varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati
zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte
infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur), |
– v največji možni meri je treba varovati
dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi
(če je le možno) dediščini načeloma izogibajo, |
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi se
praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko
najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen), |
– posebno pozornost je potrebno posvetiti
lociranju baznih postaj mobilne telefonije, ki lahko posredno ali
neposredno vplivajo na dediščino in njeno prostorsko pojavnost, |
– posegi v prostor se načrtujejo tako, da se
zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih
območij pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko
pričevalnost), |
– zahtevni infrastrukturni vodi naj se
načrtujejo s celovitimi prostorskimi dokumenti (občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti), |
– antenske naprave na objektih in območjih
nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti
njihovega pomena in videza, |
– objekte in naprave je načeloma dopustno
načrtovati tudi v primerih, ki izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za
druge namene in so skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine, |
– v poselitvenih območjih ter območjih
varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo
praviloma načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko
arheološke dediščine, |
– prosto stoječe električne omarice v
varovanih območjih niso sprejemljive, |
– vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo
izključevalo možnosti izkoriščanja vode za pogon obnovljenih tehniških
kulturnih spomenikov (npr. žag in mlinov), |
– pri načrtovanju infrastrukture se je treba
izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem
zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri
rabi prostora v varovanih območjih arheoloških najdišč je ohranjanje
podzemnih struktur v neokrnjeni obliki, |
– izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki
so bila kot stavbna zemljišča že določena v veljavnem prostorskem planu
občine, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti
za gradnjo, |
– obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških
raziskav se določi v okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega
prostorskega akta. |
|
2.5. Okvirna območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana |
|
21. člen |
|
(1) Po registru prostorskih enot (RPE) se v
Občini Podčetrtek nahaja 26 območij naselij: Brezovec pri Polju,
Cmereška Gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca,
Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj, Podčetrtek, Polje ob Sotli,
Prelasko, Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca,
Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sv., Ema, Verače, Vidovica,
Virštanj in Vonarje. |
(2) Na območju občine so v OPN določena
okvirna območja naselij (tabela 1): |
tabela 1 |
naselje po RPE |
poselitveno
območje |
naselje po OPN |
območje naselja
po OPN |
Brezovec pri
Polju |
/ |
/ |
/ |
/ |
Cmereška Gorca |
/ |
/ |
/ |
/ |
Golobinjek ob
Sotli |
/ |
/ |
/ |
/ |
Gostinca |
/ |
/ |
/ |
/ |
Imeno |
/ |
Imeno |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Imeno – ON1 |
Imenska Gorca |
/ |
/ |
/ |
/ |
Jerčin |
/ |
/ |
/ |
/ |
Lastnič |
/ |
/ |
/ |
/ |
Nezbiše |
/ |
Nezbiše |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Nezbiše – ON2 |
Olimje |
/ |
Olimje |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Olimje – ON3 |
Pecelj |
/ |
/ |
/ |
/ |
Podčetrtek |
/ |
Podčetrtek |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Podčetrtek – ON4 |
Polje ob Sotli |
/ |
Polje ob Sotli |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Polje ob Sotli – ON5 |
Prelasko |
/ |
/ |
/ |
/ |
Pristava pri
Lesičnem |
/ |
/ |
/ |
/ |
Pristava pri
Mestinju |
/ |
Pristava pri
Mestinju |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Pristava pri Mestinju – ON6 |
Roginska Gorca |
/ |
Roginska Gorca |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Roginska Gorca – ON7 |
Rudnica |
/ |
/ |
/ |
/ |
Sedlarjevo |
/ |
Sedlarjevo |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Sedlarjevo – ON8 |
Sela |
/ |
/ |
/ |
/ |
Sodna vas |
/ |
/ |
/ |
/ |
Sv. Ema |
/ |
Sv. Ema |
okvirno območje
naselja |
okvirno območje
naselja Sv. Ema – ON9 |
Verače |
/ |
/ |
/ |
/ |
Vidovica |
/ |
/ |
/ |
/ |
Virštanj |
/ |
/ |
/ |
/ |
Vonarje |
/ |
/ |
/ |
/ |
(3) Na območju občine so v OPN določena
okvirna območja naselij, kot izhaja iz zgornje tabele: |
ON1 Imeno |
ON2 Nezbiše |
ON3 Olimje |
ON4 Podčetrtek |
ON5 Polje ob Sotli |
ON6 Pristava pri Mestinju |
ON7 Roginska Gorca |
ON8 Sedlarjevo |
ON9 Sv. Ema |
|
2.6. Okvirna območja
razpršene poselitve |
|
22. člen |
|
(1) Na območju Občine Podčetrtek je izven
strnjenih naselij poselitev prepoznana pretežno kot avtohtona oblika
razpršene poselitve, in sicer kot samotne kmetije v celkih (kot celek se
smatra kultivirano zemljišče, navadno iztrgano gozdu, ki obdaja
kmetijo), kot razložene kmetije in druge stavbe ali kot poseben tip
poselitve vinogradniških območij. |
(2) Na območju občine so v OPN določena
okvirna območja razpršene poselitve: |
RP1 območje avtohtone razpršene poselitve –
samotne kmetije v celkih, |
RP2 območje avtohtone razpršene poselitve –
razložene kmetije in druge stavbe, |
RP3 območje avtohtone razpršene poselitve –
poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo. |
(3) RP1 območje avtohtone razpršene
poselitve – samotne kmetije v celkih |
Samotne kmetije v celkih se pojavljajo na
višjih nadmorskih višinah zahodnega dela občine (gozdnato območje od
Podčetrtka proti Olimju do Rudnice) in predstavljajo skupine objektov,
ki v gospodarskem smislu oblikujejo samostojno celoto. Praviloma se
razprostira okrog samotne kmetije pripadajoče zemljišče v celku in šele
v dokajšnji oddaljenosti stoji sosednja domačija. Stanovanjska hiša,
hlev in skedenj so praviloma grajeni tesno drug ob drugem. Ostala
gospodarska poslopja, ki so namenjena potrebam racionalne organizacije
dela, pa lahko ležijo tudi raztreseno. |
(4) RP2 območje avtohtone razpršene
poselitve – razložene kmetije in druge stavbe |
Razpršena poselitev razloženih kmetij in
drugih stavb se pojavlja v obliki večjih ali manjših skupin ločenih
objektov, kot so kmetije (domačij) ter posamezne stanovanjske stavbe, in
se nahaja pretežno na ravninskih in gričevnatih območjih v odprtem
prostoru osrednjega in vzhodnega dela občine. |
(5) RP3 območje avtohtone razpršene
poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo |
Poseben tip poselitve občine, ki je vezan na
kmetijsko pridelavo (vinogradništvo) se nahaja na več vinogradniških
območij, na katerih se je razvil vzorec gradnje zidanic v povezavi z
objekti za občasno bivanje. V teh vzorcih se mestoma pojavljajo tudi
večje samostojne kmetije, gre pa predvsem za vzorec slemenske gradnje.
Ta območja so prvenstveno naslednja: Virštanj, Roginska in Cmereška
Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela. |
|
2.7. Usmeritve za razvoj
poselitve in za celovito prenovo |
|
2.7.1. Razvoj naselij |
|
23. člen |
|
(1) Usmeritve za razvoj poselitve so določene
glede razvoja naselij (notranji razvoj, prenova, širitev naselij),
razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in
ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve ter glede
urbanističnega oblikovanja naselij za: |
– okvirna območja naselij in |
– okvirna območja razpršene poselitve. |
(2) Skladno z zasnovo prostorskega razvoja
občine in načrtovanim omrežjem naselij, se določijo okvirna območja in
usmeritve za naslednja strnjena naselja, za katera so v nadaljevanju
podane usmeritve za razvoj: |
ON1 Imeno |
ON2 Nezbiše |
ON3 Olimje |
ON4 Podčetrtek |
ON5 Polje ob Sotli |
ON6 Pristava pri Mestinju |
ON7 Roginska Gorca |
ON8 Sedlarjevo |
ON9 Sv. Ema |
(3) ON1 Imeno: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»drugo stopnjo« |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, proizvodno obrtne dejavnosti, oskrbe in
centralnih dejavnosti, |
– naselje se razvija s širitvami, ki
predstavljajo v obcestnem pasu zapolnitve z namenom vzpostavitve
urbanistične strukture obcestnega naselja, ter z večjimi širitvami v
osrednjem vzhodnem delu naselja z namenom krepitve centralnega dela
naselja, |
– razvoj proizvodno obrtnih dejavnosti
večjega obsega se zagotavlja v južnem delu naselja v skupni gospodarski
coni, ki obsega obstoječe gospodarske dejavnosti ter nove površine za
njihovo širitev vzhodno od glavne ceste. |
(4) ON2 Nezbiše: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»tretjo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, kmetij ter nemoteče obrtne dejavnosti v
sklopu obstoječe grajene strukture, |
– naselje se razvija v obstoječem obsegu
(notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da
se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani. |
(5) ON3 Olimje: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»tretjo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj turizma, stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti
v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj
oskrbe in centralnih dejavnosti, |
– razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni
kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko
vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja;
pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in
sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski
potencial, |
– naselje se razvija v obstoječem obsegu
(notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da
se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani, |
– v osrednjem delu naselja se kot njegova
dominanta ohranja samostan. |
(6) ON4 Podčetrtek: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»prvo stopnjo«, |
– v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji
na državni ravni v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, storitvene in obrtne dejavnosti, oskrbe in
centralne dejavnosti v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja
kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti, |
– razvoj trškega jedra mora temeljiti na
kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima
visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega
območja; pri razvoju trškega jedra se upošteva omejitve varstva kulturne
dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot
prostorski potencial, |
– trško jedro naselja se prvenstveno
prenavlja, zahodno od njega se naselje širi za potrebe stanovanjske
gradnje, športno rekreacijske površine naselja se zagotavljajo vzhodno
od trškega jedra, turistični in obrtno storitveni ter gospodarski razvoj
se zagotavlja ob »zeleni hrbtenici« in sicer tako, da se v južnem delu
(pri centru naselja) s širitvami zagotavljajo površine za oskrbne,
storitvene, trgovske, gostinske in tudi turistične dejavnosti, v
osrednjem delu (na območju Term) se s širitvami zagotavljajo površine za
turizem, v severnem delu (na območju Aqualune in ob glavni cesti) pa se
prav tako s širitvami zagotavljajo površine za turizem, gostinstvo in
podobno, |
– s širitvami naselja se zagotovijo pogoji za
njegovo večjo konkurenčnost v turistično zdraviliški regiji in širšem
nacionalnem prostoru. |
(7) ON5 Polje ob Sotli: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»tretjo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu
obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in
centralnih dejavnosti, |
– razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni
kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko
vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja;
pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in
sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski
potencial, |
– naselje se razvija v obstoječem obsegu
(notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da
se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani,
prav tako se v naselje vključijo proste površine (kot njegova širitev)
med vzhodnim in zahodnim delom naselja. |
(8) ON6 Pristava pri Mestinju: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»drugo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, proizvodno obrtne dejavnosti, oskrbe in
centralnih dejavnosti, |
– naselje se razvija s širitvami, ki
predstavljajo v obcestnem pasu zapolnitve z namenom vzpostavitve
urbanistične strukture obcestnega naselja, ter z večjimi širitvami ob
prometnici, ki se glavni cesti priključuje iz vzhodna z namenom
zapolnitve prostih površin med posameznimi stavbami ob cesti, |
– razvoj proizvodno obrtnih dejavnosti
večjega obsega se zagotavlja v južnem delu naselja v skupni gospodarski
coni, ki obsega obstoječe gospodarske dejavnosti ter nove površine za
njihovo širitev zahodno od glavne ceste, |
– razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja
na obstoječem območju v južnem delu naselja (vzhodno od glavne ceste)
ter s širitvami teh površin proti severu. |
(9) ON7 Roginska Gorca: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»tretjo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, kmetij in nemoteče obrtne dejavnosti v
sklopu obstoječe grajene strukture, |
– naselje se razvija v obstoječem obsegu
(notranji razvoj) in z zaokrožitvijo naselja tako, da se zapolnijo
površine med obstoječo grajeno strukturo. |
(10) ON8 Sedlarjevo: |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»tretjo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu
obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in
centralnih dejavnosti, |
– razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni
kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko
vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja;
pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in
sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski
potencial, |
– naselje se razvija v obstoječem obsegu
(notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da
se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani. |
(11) ON9 Sv. Ema |
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema
»tretjo stopnjo«, |
– v naselju se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, kmetij v vzhodnem delu, ter nemoteče obrtne
dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture, |
– naselje se razvija v obstoječem obsegu
(notranji razvoj) in z zaokrožitvijo naselja tako, da se zapolnijo
površine med obstoječo grajeno strukturo, v južnem delu zahodnega
zaselka (med cesto in železnico) pa tudi s postopnimi širitvami naselja. |
(12) Pri načrtovanju razvoja in območij za
širitev vseh naselij od ON1 do ON9 je potrebno upoštevati tudi: |
– omejitvene faktorje, kot so
naravnogeografske danosti in varstveni režimi na območju širitev, |
– prepoznane kvalitete obstoječih naselij na
robovih predvidenih širitev, |
– varovane enote kulturne dediščine v
naseljih, |
– prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika
ohranjanja in varstva kulturne dediščine ter zavarovanih območij narave,
naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, varstva gozdov in
kmetijskih zemljišč, varstva vodnih virov in podobo manj pomembna, |
– vzpodbujanje notranjega razvoja zlasti s
kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov, |
– tradicionalne strukture ohranjenosti
kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru
(silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine, |
– poselitev naj se izogne že znanim
registriranim arheološkim najdiščem; v robne dele najdišč in v najdišča
znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge
rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških
raziskav. |
|
2.7.2. Razvoj dejavnosti po
naseljih |
|
24. člen |
|
(1) ON1 Imeno: |
– v naselje se poleg nove stanovanjske
gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno oskrbe in centralne
dejavnosti, |
– naselje predstavlja potencial za umestitev
večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine. |
(2) ON2 Nezbiše: |
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj
stanovanjskih zmogljivosti, zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom,
ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture. |
(3) ON3 Olimje: |
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj
stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s
kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene
strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih
dejavnosti, |
– dejavnosti v naselju morajo temeljiti na
kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima
visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega
območja, |
– naselje ima potencial v razvoju turistične
ponudbe (nastanitve v penzionih, gostinstvo, info točke), promociji
kulturne dediščine (muzeji, razstavne sobe, promocija tipične
arhitekture, promocija kulturnih spomenikov, prireditve), v razvoju
kulturnih in umetniških dejavnosti (koncerti, slikarske in druge
umetniške delavnice), v procesu osnovnega izobraževanja (šole v naravi,
šolski izleti iz šol širše regije), dopolnitvi turistične ponudbe
sosednjih zdraviliških krajev (povezave s temami v Podčetrtku in Rogaški
Slatini) in drugo, |
– zaradi izrazite turistične usmerjenosti
naselja se v njegovo območje usmerjajo dodatne turistične vsebine, ki
bogatijo zdraviliško termalno ponudbo občine. |
(4) ON4 Podčetrtek: |
– v naselju se skrbi za zadosten stanovanjski
fond, razvija storitvene in obrtne dejavnosti in delovna mesta, vse
našteto pa v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot
ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti najvišje kakovosti, |
– trško jedro naselja se z vzpostavitvijo
t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v
nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna, |
– dejavnosti v trškem jedru naselja morajo
temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja
kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega
regionalnega območja, |
– zaradi izrazite turistične usmerjenosti
naselja se v njegovo območje usmerjajo dodatne turistične vsebine, ki
bogatijo zdraviliško termalno ponudbo občine. |
(5) ON5 Polje ob Sotli: |
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj
stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s
kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene
strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih
dejavnosti, |
– dejavnosti v naselju morajo temeljiti na
kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima
visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega
območja. |
(6) ON6 Pristava pri Mestinju: |
– v naselje se poleg nove stanovanjske
gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno oskrbe in centralne
dejavnosti, |
– naselje predstavlja potencial za umestitev
večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine. |
(7) ON7 Roginska Gorca: |
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj
stanovanjskih zmogljivosti, zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom,
ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture. |
(8) ON8 Sedlarjevo: |
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj
stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s
kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene
strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih
dejavnosti, |
– dejavnosti v naselju morajo temeljiti na
kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima
visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega
območja. |
(9) ON9 Sv. Ema: |
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj
stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s
kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe
grajene strukture. |
|
2.7.3. Sanacija in prenova
razpršene gradnje |
|
25. člen |
|
(1) Na območju Občine Podčetrtek niso
predvidena območja sanacije razpršene gradnje na način njene vključitve
v naselje, na način opredelitve novega naselja ali na način opredelitve
posebnega zaključenega območja poselitve. |
(2) Za posamezne objekte razpršene gradnje v
občini – večji meri gre za stanovanjske objekte v odprtem prostoru, ki
so nastali v zadnjih 30-letih, in nimajo neposredne povezave s kmetijsko
pridelavo, ter stojijo izven stavbnih zemljišč – ni predvidena druga
sanacija, razen komunalne in vizualne sanacije (ozelenitve). |
|
2.7.4. Ohranjanje poselitve
na območjih razpršene poselitve |
|
26. člen |
|
(1) RP1 območje avtohtone razpršene
poselitve – samotne kmetije v celkih |
Samotne kmetije v celkih na gozdnatem območju
od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice so najbolje ohranjen vzorec
avtohtone razpršene poselitve v občini. Ta vzorec se zato še posebej
skrbno ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno / spremenjeno rabo
obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za
funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja
mora skladno z določili prvega odstavka točke 1.1.3 SPRS ustvarjati
predvsem prepoznaven red v prostoru. Pri njenem urejanju se upošteva
velikost in razporeditev stavb ter izoblikovanost. Poseljene površine in
njihovo urejanje se opredeli glede na značilnosti obstoječe gradnje,
predvsem pa na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti,
strukture, členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije.
Nova gradnja naj dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in
zaposlitvene možnosti. V ta del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki
neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja
dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, izjemoma pa tudi gradnja, ki
neposredno služi turistični dejavnosti. |
(2) RP2 območje avtohtone razpršene
poselitve – razložene kmetije in druge stavbe |
Razložena poselitev razloženih kmetij in
drugih stavb v obliki večjih ali manjših skupin objektov – ločenih
kmetij (domačij) in stanovanjskih stavb – pretežno na ravninskih in
gričevnatih območjih v odprtem prostoru osrednjega in vzhodnega dela
občine se razvija tako, da se nova gradnja načrtuje v naravovarstveno
manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in
najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma območij Natura
2000). Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški
objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja
v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje
kvalitetne kulturne dediščine. Gradnja novih objektov naj se načrtuje
tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja
mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. Pri načrtovanju stavnih
zemljišč naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih
in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih,
ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna
območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči
neovirane prehode. |
(3) RP3 območje avtohtone razpršene
poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo |
Poseben tip poselitve občine, vezan na
kmetijsko pridelavo (vinogradništvo) na vinogradniških območjih
(Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela) se ne
razvija v smislu širitev na nova območja, pač pa se zgolj gosti v okviru
obstoječe grajene strukture, skladno z lokalno prepoznano tipologijo
gradnje (npr. slemenska pozidava). Zaradi prepleta različnih tipov
gradnje (zidanice, stanovanjske hiše, vikendi), predvsem pa zaradi
vizualne degradacije in nezadostno izkoriščene ali pa nezadovoljive
komunalne opreme, se za ta območja načrtuje oblikovna in komunalna
sanacija, s katero bo mogoča racionalnejša izraba prostora, prenova
stavbnega fonda, umestitev javnih površin, zadostna opremljenost,
predvsem pa ekonomična izraba javne gospodarske infrastrukture in
zmanjšanje vizualne degradacije z oblikovno sanacijo. |
|
2.7.5. Urbanistično
oblikovanje naselij |
|
27. člen |
|
(1) ON1 Imeno: |
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da
se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept
strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo oziroma obcestna pozidava
ob glavni komunikaciji (cesti). Ob tej komunikaciji se umeščajo
posamezne v gruče razporejene individualne prostostoječe stanovanjske
stavbe s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami, in sicer tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov. V osrednjem delu naselja, ob
prometnici, ki se od glavne ceste odcepi proti vzhodu, se poselitev
formira v gručasto jedro. Gospodarska cona se umesti v južni del
naselja, na širše območje že obstoječih poslovno gospodarskih
dejavnosti. Cona se omeji s cesto in železnico. |
(2) ON2 Nezbiše: |
Urbanistično oblikovanje naselja mora
upoštevati značilnosti obstoječega strnjenega naselja s pretežno
obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Naselje sestavljata dva manjša
zaselka, med katerima naj se ohrani prekinitev. Obstoječa zazidava naj
se gosti tako, da se ohranjajo večji deleži odprtih površin med
posameznimi v gruče razporejenimi individualnimi prostostoječimi
stanovanjskimi stavbami s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami. |
(3) ON3 Olimje: |
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da
se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept
strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo.
Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska
dediščina, je potrebno upoštevati: |
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na
silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin
oziroma gradbeno disciplino, |
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na
dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne
zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s
habitusom dreves, |
– ohranjati je potrebno robove naselja in
njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), |
– upoštevati je potrebno tradicionalne
strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru
(silhuete, robovi). |
(4) ON4 Podčetrtek: |
Usmeritve za razvoj poselitve v naselju
Podčetrtek temeljijo na naslednjih izhodiščih urbanističnega načrta tega
naselja.Naselje Podčetrtek je kot občinsko središče opremljeno z vsemi
potrebnimi funkcijami vodilnega naselja. Zavzema osrednji prostor
trškega obcestnega jedra z zametki širitve na jugu. V bližini naselja se
nahaja kompleks Term Olimia ter še višje proti severu vodni park. Nova
razvojna pola sta trenutno funkcijsko in urbanistično ločena od naselja,
vendar pa zaradi svoje velikosti izredno vplivata na razvoj širše
okolice in s tem tudi naselja Podčetrtek. Tako zaenkrat vse tri enote –
naselje Podčetrtek, Terme Olimia in vodni park – delujejo nepovezano ter
urbanistično neusklajeno. Hkrati pa je okolica zadnjih dveh morfološko
izredno slabo vključena. Ravno zaradi tega je potrebno vsa ta območja
povezati v enovit urbanistični organizem, ki mora delovati usklajeno in
povezano. Pri tem pa sta, kot dopolnitev obstoječega, povsem na novo
umeščena območje promenade ter območje družinskih penzionov, ki s
svojimi vsebinami zaključujeta in zaokrožujeta urbano celoto. Tako
razvoj celotnega organizma temelji na vodi in sicer na eni strani
termalni ter na drugi rečni z reko Sotlo. S tega vrednostnega izhodišča
lahko to celoto imenujemo Aquapolis. Aquapolis Podčetrtek je zasnovan na
hrbtenici, ki poteka od vodnega parka mimo Term Olimia vse do starega
trškega jedra. Hrbtenico sestavlja preplet komunikacij, ki funkcijsko
povezuje posamezne dele. |
A) Koncept urbanističnega in
arhitekturnega oblikovanja |
(1) Območje trškega jedra z obcestno
pozidavo: Celoten Aquapolis je morfološko razdeljen na več delov.
Osrednji del predstavlja staro trško jedro z obcestno pozidavo. V
osrednjem delu trškega jedra so že prisotne centralne dejavnosti, kamor
se tudi v bodoče umeščajo nove. Nove gradnje je možno umeščati z
gostitvijo obcestne pozidave. Poleg tega pa je predvidena manjša
zaokrožitev naselja na vzhodnem robu v neposredni bližini osnovne šole,
sanacija razpršene gradnje na zahodnem robu naselja ter zgostitev proti
območju z večstanovanjskimi bloki na JZ delu naselja. |
(2) Območje promenade: Povsem novo
morfologijo se uvaja na območje, imenovano promenada. Os razvoja
predstavlja del hrbtenice, oblikovane kot promenada, ob kateri se na
obeh straneh vrstijo razni objekti. Namembnost objektov je poslovna in
sicer s poudarkom na prepletu turističnih in storitvenih dejavnosti. To
območje mora biti tako arhitekturno kot urbanistično izredno kvalitetno
zasnovano. |
(3) Območje term: Kompleks term predstavlja
preplet hotelov, bazenov, penzionov in bungalovov. Po novem zajema tudi
območje med državno cesto in železnico, kamor se lahko umestijo parkirne
površine. S tem se sprostijo današnje parkirne površine znotraj
termalnega kompleksa, ki se lahko tako dogradi z novimi objekti.
Predvidena je tudi manjša širitev na zahodnem robu. |
(4) Območje vodnega parka: Na severnem delu
Aquapolisa je morfološko že izoblikovan kompleks bazenov ter kompleks
kampa, medtem ko se kompleks družinskih penzionov šele nakazuje. Vse tri
morfološke enote je potrebno dograditi ter kvalitativno nadgraditi.
Območje bazenskega kompleksa je smiselno širiti proti severu med Sotlo
in železnico, parkirna mesta pa je smiselno prestaviti iz sedanjega
območja proti državni cesti. Območje kampa je potrebno predvsem
prenoviti, na jugu pa je možna tudi manjša dogradnja. Največ pozornosti
potrebuje območje zasebnih penzionov, kjer so izredno velike težnje po
izgradnji turističnih objektov. To območje lahko predstavlja enega
najbolj vitalnih delov predvsem z vidika vključevanja domačinov v
turistično ponudbo naselja. |
(5) Hrbtenica: Vsa našteta območja glede na
funkcijsko raznolikost povezuje hrbtenica. Razdeljena je na tri sklope,
ki se tudi urbanistično in arhitekturno med sabo razlikujejo. Ob celotni
hrbtenici morata potekati tako pešpot kot kolesarska steza. Le ti se na
območju skozi trško jedro prepletata z lokalno cesto, na ostalih dveh
odsekih, med promenado in termami ter med termami in vodnim parkom, pa
sta speljani ločeno od motoriziranega prometa. |
(6) Vstopne točke: Naselje Aquapolis, kot
turistično naselje, mora imeti še posebej kvalitetno ter umetelno
oblikovane in označene ključne vstopne točke. Na območju hrbtenice se
pojavljajo tri. Osrednja vstopna točka K3 se nahaja pri vstopu v trško
jedro. Pri njenem oblikovanju naj bo dan poudarek predvsem na
zgodovinskem motivu naselja Podčetrtek kot trškega jedra. Druga vstopna
točka K2 se nahaja pri vstopu v kompleks Term Olimia. Oblikuje naj se s
termalnim motivom. Tretja vstopna točka K1 pa se nahaja pri vstopu v
vodni park, kamp in območje zasebnih penzionov. Pri oblikovanju naj
izraža vitalnost in vodni element. Za oblikovanje vseh vstopnih točk bi
bilo smiselno izvesti javni natečaj. |
B) Koncept prometnega omrežja in javnega
potniškega prometa |
(1) Glavno prometno žilo skozi Aquapolis
Podčetrtek predstavlja državna cesta. Ob njej je že zgrajen pločnik. V
navezavi s hrbtenico pa bi bilo smiselno razmišljati še o izgradnji
kolesarske steze. Na tej cesti se predvideva oblikovanje treh vstopnih
točk, ki naj bi se praviloma oblikovale kot krožišča, sredica pa bi se
namenila za postavitev tematskih motivov. Promet med vodnim parkom in
trškim jedrom bi bilo smiselno hitrostno omejiti zaradi zagotavljanja
varnosti in omejevanja hrupa. Neposredno ob prometnici pri termah proti
železnici je predvidena umestitev osrednjega parkirišča za celoten
kompleks Term Olimia. |
(2) Lokalno cesto, ki gre skozi trško jedro,
je potrebno urediti z dogradnjo kolesarske steze. Predvidena je tudi
izgradnja dveh manjši ulic, in sicer za potrebe manjše zapolnitve
naselja oziroma zgostitve gradnje na pobočju zahodno od trškega jedra. |
(3) Javni potniški promet na območju
povezovanja naselja ni oblikovan in za samo trško jedro tudi ni
potreben. Je pa predvsem za potrebe komunikacije vzdolž hrbtenice in za
turistične potrebe smiselno vzpostaviti javni prevoz, morda kot manjši
turistični vlakec ali minibus, ki se smiselno nadaljuje do Olimja. |
C) Koncept zelenega sistema |
(1) Območje parkovnega gozda: Med
trškim jedrom, promenado ter termami se območje obstoječega gozda
preoblikuje v parkovni gozd in se ga trajno ohranja kot zeleno bariero
med kompleksom term ter trškim jedrom. Vanj se lahko umeščajo pešpoti,
urbana oprema ter trim steze. |
(2) Prekinitvi: Glavne sklope med sabo
ločujeta dve zeleni prekinitvi. Prva je med promenado in termami. S to
prekinitvijo se med sabo ločita dva večja kompleksa, hkrati pa se
ustvari tudi potrebna prekinitev med sabo različnih urbanih struktur. Ta
prekinitev mora prvenstveno ostati zelena, gradnja objektov v njej ni
dopustna. Druga prekinitev se nahaja med termami in vodni parkom. Tukaj
se nahaja rečni žep Sotle, ki mora ostati neokrnjen. Skozenj je
dovoljeno speljati zgolj pešpot s kolesarsko stezo. |
D) Koncept prostorskih ureditev s področja
varstva okolja |
Območje reke Sotle je z vidika varstva voda
in narave razpoznano kot naravna vrednota, ekološko pomembno območje in
posebno varstveno območje (območje Natura 2000). Območje urbanističnega
načrta se tega območja dotika, zato je potrebno pri stičnih točkah
poskrbeti za ohranjanje okolja. Pri varstvu zraka pa je dolgoročno
potrebno poskrbeti za tiste vire energije, ki najmanj onesnažujejo. |
E) Lokalni energetski koncept |
Pri proizvodnji energije za ogrevanje
gospodinjstev in turističnih objektov je potrebno dolgoročno zasnovati
takšen energetski koncept, ki bi uporabljal obnovljive energije, to je
biomaso ali pa toplotno energijo termalne vode. Skozi naselje poteka
tudi magistralni plinovod, pri čemer bi bilo smiselno razmišljati o
priključitvi nanj. |
F) Koncept opremljanja z gospodarsko javno
infrastrukturo |
Območje je relativno dobro komunalno
opremljeno. Potrebno pa bo poskrbeti za dograditev oziroma razširitev
komunalne mreže, predvsem na območju sanacije razpršene gradnje, na
območju oblikovanja nove promenade ter na območju zasebnih penzionov. |
G) Koncept podrobnejše namenske rabe |
(1) Celotno območje naselja je razdeljeno na
več različnih namenskih rab. Trško jedro z obcestno pozidavo predstavlja
osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim. Vanj se
umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene,
vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske, in podobne dejavnosti ter
bivanje. Na zahodnem robu naselja je predvideno območje sanacije
razpršene gradnje, kjer pa so možne zgolj stanovanjske površine
namenjene bivanju. |
(2) Na območju promenade se na novo
oblikujejo površine, ki se lahko namenijo za turizem, nakupovalne
centre, športnim aktivnostim ter tistim poslovnim dejavnostim, ki so v
navezavi s turizmom ter oskrbo lokalnega prebivalstva. |
(3) Območje term je opredeljeno kot posebno
območje. Znotraj so površine, ki se lahko namenijo za turizem, in sicer
za gradnjo hotelov, bungalovov in drugih objektov za turistično ponudbo
in nastanitev. Na vzhodno stran kompleksa med državno cesto in železnico
se lahko umestijo tudi športni centri ter parkirišča oziroma garažna
hiša. |
(4) Na severnem delu naselja so oblikovana
tri posebna območja. Na območju današnjega vodnega parka je predvidena
širitev tega območja. Vanj se lahko umeščajo vodni kompleksi ter
spremljajoče dejavnosti. Na območju kampa je predvidena predvsem
sanacija obstoječega stanja z možnostjo razširitve. Posebno območje pa
je definirano na zahodni strani državne ceste, in sicer kot območje
površin za turizem, kjer se prvenstveno umeščajo zasebni družinski
penzioni in hoteli, ki temeljijo na zdraviliškem turizmu. |
(5) ON5 Polje ob Sotli: |
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da
se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept
strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo.
Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska
dediščina, je potrebno upoštevati: |
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na
silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin
oziroma gradbeno disciplino, |
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na
dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne
zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s
habitusom dreves, |
– ohranjati je potrebno robove naselja in
njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), |
– upoštevati je potrebno tradicionalne
strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru
(silhuete, robovi). |
(6) ON6 Pristava pri Mestinju: |
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da
se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept
strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo oziroma obcestna pozidava
ob glavni komunikaciji (cesti). Ob tej komunikaciji se umeščajo
posamezne v gruče razporejene individualne prostostoječe stanovanjske
stavbe s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami, in sicer tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov. Na območju obstoječih
centralnih dejavnosti (šola, dom krajanov) se zagotovijo površine za
njihov nadaljnji razvoj. Gospodarska cona se umesti na nasprotni strani,
med cesto in železnico, tj. v jugo-zahodnem delu naselja. Železnica
predstavlja strogo mejo, preko katere se naselje ne širi. |
(7) ON7 Roginska Gorca |
Urbanistično oblikovanje naselja mora
upoštevati značilnosti obstoječega strnjenega naselja z gručasto
zasnovo. |
(8) ON8 Sedlarjevo |
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da
se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti in sicer koncept
strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo. Pri urbanističnem
oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je
potrebno upoštevati: |
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na
silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin
oziroma gradbeno disciplino, |
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na
dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne
zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s
habitusom dreves, |
– ohranjati je potrebno robove naselja in
njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), |
– upoštevati je potrebno tradicionalne
strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru
(silhuete, robovi). |
(9) ON9 Sv. Ema |
Urbanistično oblikovanje naselja mora
upoštevati značilnosti obstoječega naselja, ki ga sestavljata dva
zaselka. Za zahodni zaselek (med glavno cesto in železnico) je značilna
obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti), ki se gosti in širi
proti jugu. Zaselek se omeji z glavno cesto na zahodu, železnico na
vzhodu in lokalno cesto (proti Vonarskemu jezeru) na jugu. Za vzhodni
zaselek je značilna gručasta zasnova, ki se ohranja. |
|
2.8. Usmeritve za razvoj v
krajini |
|
2.8.1. Razvojna območja za
posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
28. člen |
|
Usmeritve so izdelane za razvojna območja za
naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: |
– kmetijstvo, |
– gozdarstvo, |
– vode, |
– turizem in rekreacija, |
– mineralne surovine. |
A) Kmetijstvo. |
(1) Velik delež kmetijskih zemljišč v Občini
Podčetrtek obsegajo najboljša kmetijska zemljišča (vir: zadnji sprejet
prostorski plan občine): |
– najboljša kmetijska zemljišča: 24 837 935 m2 (68%), |
– druga kmetijska zemljišča: 11 865 935 m2 (32%), |
– skupaj kmetijskih zemljišč: 36 703 870 m2 (100%). |
(2) Razvojna paradigma kmetijstva v Občini
Podčetrtek naj bo sonaravno kmetijstvo, ekološka pridelava in predelava
kmetijskih proizvodov, uporaba naravi in okolju prijaznejših načinov
kmetovanja (kolobarjenje, naravna gnojila itd.) in podobno. |
(3) Kmetijske dejavnosti se prednostno
usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko
rabo in sicer v ravninsko dno ob Sotli, predvsem v širša območja okoli
naselij Pristava pri Mestinju, Nezbiše, Imeno, Golobinjek ob Sotli,
Prelasko, Sedlarjevo, Polje ob Sotli in Lastnič, ter v osrednji del, v
širša območja naselij Virštanj in Sela. |
(4) Na teh območjih se lahko izvaja ukrepe za
posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer
se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri,
naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje
kmetijskih zemljišč se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih
zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih. |
(5) Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v
ravninski del se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem
vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne
operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob
izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno
preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih
procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za
kmetijsko proizvodnjo. |
(6) Reorganizacijo kmetij na podeželju se
spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za
kmetijsko rabo in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno usmeritev
zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju
poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja. |
(7) Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja
na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo,
in sicer na območju avtohtone poselitve kmetij v celkih od Podčetrtka
proti Olimju in Rudnici, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in
tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine. |
(8) Kmetovanje se ustrezno prilagaja na
območjih omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, kjer se
omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v gojenje
drugih kmetijskih kultur. |
(9) Pri umeščanju nove poselitve, turistične
dejavnosti, objektov gospodarske javne infrastrukture ter gospodarskih
con se zagotavlja dovolj velik odmik od območij z visokim in dobrim
pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne vegetacijske pasove zaradi
potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s tem zmanjšanja
pridelovalnega potenciala. |
(10) Na gričevnatem delu Občine Podčetrtek
(širša območja naselij Jerčin, Vidovica, Vonarje, Sv. Ema, Roginska
Gorca, Cmereška Gorca, Sodna vas, Olimje, Gostinca, Pristava pri
Lesičnem, gričevnat del naselij Virštanj in Sela, Imenska Gorca, Verače,
Pecelj, Brezovec pri polju, gričevnat del naselja Lastnič) prevladuje
mozaični preplet njivskih površin, travnikov, pašnikov, sadovnjakov,
vinogradov in gozdov, ki daje možnosti pestre kmetijske pridelave
različnih kultur, vendar te zaradi naravnih danosti nimajo večjih
možnosti intenziviranja kmetijske proizvodnje. Na teh območjih se
ohranja mozaičnost vegetacijskega pokrova. Vinogradništvo ima prostorske
možnosti nadaljnjega razvoja na gričevnatih sončnih legah, kjer se
ohranja in razvija. |
(11) Na gričevnatem delu občine se urejajo
trajni nasadi. Z novimi trajnimi nasadi pa se ne posega v erozijska,
plazljiva, plazovita območja oziroma nestabilna zemljišča. Pri prenovi
obstoječih trajnih nasadov se izbira tako obliko nasada, da je nevarnost
proženja erozije zmanjšana na minimum. |
(12) V sodelovanju z ustrezno strokovno
službo se določijo prednostna območja, ki se jih nameni za ponovno
usposobitev za kmetijsko pridelavo in predhodno očisti zarasti. Ta
območja nadomeščajo t.i. izgubljene resurse kmetijskih zemljišč, ki se
jih na novo urbanizira. |
B) Gozdarstvo. |
(1) Površinagozdov v Občini Podčetrtek znaša
2.365 ha, gozdnatost je 39%. Hribovitejši in z gozdom močno poraščen
osrednji del občine oziroma območje od Podčetrtka, preko Olimja do
Rudnice, in njen skrajni južni del dajejo možnosti razvoja gozdarstva;
le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je
zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote. K večji gozdnatosti občine
poleg strnjenih gozdov prispeva tudi mozaični preplet kmetijskih in
gozdnih površin v njenem preostalem delu, kjer so gozdovi zastopani
pretežno fragmentarno. Te gozdne površine so pomemben habitat za
številne živalske vrste, ki iz njih migrirajo v krajino, obenem pa tudi
pomemben koridor za prehod živali preko območja. Zaradi turističnega
pomena krajine, ki ga le-ta predstavlja za turistično – zdraviliški
center Podčetrtek pa imajo te površine izreden estetski pomen. |
(2) Gozdnata krajina Občine Podčetrtek
spadata med tista področja, kjer gozdne površine ni primerno povečevati.
Dejansko pa se trend povečevanja v tem predelu postopno nadaljuje, saj
je v zadnjem času več opuščenih domačij (zaraščanje kmetijskih površin)
ali opuščenih samo posameznih za kmetijstvo manj primernih površin.
Opuščene travnike postopno zarašča avtohtono grmovje. Z vidika
ohranjanja podobe kulturne krajine je potrebno predvsem na območju
razpršene poselitve v celkih (območje od Podčetrtka proti Olimju in
Rudnici) skladno z razvojem poselitve in kmetijstva spodbujati kmetijsko
obdelavo celkov ter preprečevati njihovo zaraščanje. |
(3) Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove,
ki imajo dovolj veliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov in gozdnih
rezervatov. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v
skladu z njihovim posebnim namenom. |
(4) Pri načrtovanju poselitve je potrebno
vsak poseg, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne
višine odraslega gozdnega sestoja, posebej presoditi z vidika
gozdarstva. V presojo je potrebno zajeti tudi vse funkcionalne ureditve
ob graditvi objektov (planiranje prostora, zasipanje površin ...), saj
imajo lahko negativne posledice na gozd. Izdelovalec presoj je zavod,
pristojen za gozdove. |
(5) Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih
vplivov na novo načrtovane dele naselja ali celotna naselja je potrebno
posebej podrobno presoditi vse načrtovane odmike od gozdnega roba in
prometnic, ki so uporabljane za transport in spravilo lesa. V primeru,
da se novi objekti nahajajo na gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi
rešitvami prostora omejen dostop do gozda, je takšen objekt uvrščen med
posege, ki vplivajo na gozd in gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj
potrebno pridobiti soglasje gozdarske službe. |
(6) V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so
potrebna z gospodarjenje z gozdov in gozdnim prostorom. Za posege,
predpisane z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno
posebnega soglasja zavoda, pristojnega za gozdove. Za vse preostale
posege pa je na podlagi določil zakona potrebno pridobiti soglasje
zavoda, pristojnega za gozdove (med njimi tudi za gradnjo enostavnih
objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot
tudi za dela, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, v
kolikor ležijo takšni objekti v območju gozdov ali na gozdnem robu). |
(7) Za območja prepletanja gozdarske in
kmetijske dejavnosti se določi enote, v katerih se opredeli delež gozda,
ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene. Ta območja so
opredeljena kot območja mešanih rab, za katera je dovoljena mešana raba
kmetijstva in gozdarstva. Največji možni delež gozda, ki ga je dovoljeno
izkrčiti v kmetijske namene, je v teh območjih 15%, in sicer na podlagi
presoje zavoda, pristojnega za gozdove. Krčitve gozdov so možne v
primeru, da namenska raba na zemljiški parcel ni gozd ali da je
zemljiška parcela v območju mešanih rab, kjer je dovoljena kmetijska in
gozdarska raba površine. V obeh primerih je potrebno k krčitvi gozdne
površine v kmetijske namene pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za
gozdove. |
(8) Kot posebna območja se določijo površine
varovalnih gozdov. Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi
preostali posegi pa se izvajajo v skladu z zakonskimi določili. |
(9) Načrtovanje prostorskih ureditev na
območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora
zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in
stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna
varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so
zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za
druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki
omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in
druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. |
(10) Gozdove v naseljih, ki imajo pomembno
ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vključi v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini
naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne
posega v ekološko ravnovesje. |
C) Vode. |
(1) Najpomembnejši vodotok v Občini
Podčetrtek je reka Sotla. Sotla je vodotok 1. reda in je mejna reka med
Slovenijo in Hrvaško. Kot levi pritok Save z dobro ohranjenimi meandri
sodi Sotla na celotnem območju občine med naravne vrednote državnega
pomena tako hidrološko kot geomorfološko in kot pomembno življenjsko
okolje vrst, vezanih na obvodni in vodni prostor. Z ohranjanje ugodnega
stanja vrst vezanih na vodni in obvodni prostor se upošteva ekološke
zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov,
obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov,
tolmunov in plitvin. Sotla spada med delno naravne in sonaravno urejene
vodotoke. Izjema je le odsek na območju zadrževalnika Sotelsko jezero
oziroma na območju pregrad Vonarje in Pršlin, kjer je vodotok
evidentiran kot tehnično urejen vodotok. Sotelsko jezero, ki sodi med
vodno infrastrukturo, je namenjeno zadrževanju visokih voda reke Sotle. |
(2) Večji vodotoki 2. reda na območju občine
so Mestinjščica, Tinski potok in Olimski potok. Skozi naselje Podčetrtek
poteka Podčetrtški (Župnijski) potok, ki je bil v preteklosti lokalno
prekrit, zemljišče nad vodotokom pa namenjeno drugim rabam. |
(3) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na
vodah 1. reda (reka Sotla) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda (vsi ostali vodotoki v občini) pa 5 metrov od meje vodnega
zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. Vodno in priobalno zemljišče se določa na podlagi zakonodaje. Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
naslednje izjeme, ki jih določa zakonodaja: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, |
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje
narave, |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,
zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem, |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi
države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju
nalog policije. |
(4) Za obstoječe objekte in naprave, ki se
nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih
in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne
spreminja namembnosti in velikosti objektov. |
(5) Nižinska območja ob vodotokih so poplavno
ogrožena. |
(6) Območja okrog Olimja in Roginske Gorce se
nahajajo znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode, v katerih
veljajo posebne omejitve in pogoji skladno z zakonodajo. |
(7) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega
meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba
pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v
skladu z zakonodajo. Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred
rabo voda za druge namene. Predvidene nove ureditve se načrtujejo tako,
da imetnikom že podeljenih vodnih pravic, ki jih je izdal naslovni organ
oziroma vlada, ne onemogočajo izvajanja te vodne pravice. |
D) Turizem in rekreacija. |
(1) Območje Obsotelja, ki se nahaja v Občini
Podčetrtek, je v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002–2006
prepoznano kot izjemen razvojni potencial v produktno-programskem smislu
podeželskega in zdraviliško-sprostitvenega turizma. Tudi nov Razvojni
načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (RNUST), ki ga je vlada
RS sprejela 13. 7. 2006, pomeni nadaljevanje prejšnje strategije in
ohranitev osnovnih temeljev razvoja slovenskega turizma. Ključne
usmeritve RNUST-a 2007–2001 ki jim sledi Občina Podčetrtek, so: zdravje
in dobro počutje, turizem na podeželju in ekoturizem, kulinarika in
vino, narava, aktivne počitnice, poslovni turizem ter ponudba za
zahtevnejše in starejše turiste. |
(2) Celoten koncept prostorskega razvoja
Občine Podčetrtek je tako usmerjen v izrazit turistični razvoj občine.
Razvoj turizma pa mora zagotavljati dolgoročno najbolj optimalno izrabo
primerjalnih prednosti občine. Medsebojno se povezujejo obstoječi ali
novi programi, izogiba pa se pretiranim koncentracijam programov in
infrastrukture v prostoru. |
(3) Tako se v občinsko središče, naselje
Podčetrtek, usmerja turistična ponudba v povezavi s termalnim delom, ki
se funkcionalno veže z naseljem. V naselje se prvenstveno usmerja
termalno zdraviliška ponudba in spremljajoča turistična infrastruktura.
Zdraviliško dejavnost se razvija kot privlačno, kvalitetno in zdravo
območje sprostitve z upoštevanjem potencialov za izrabo termalne vode,
prostorskih možnosti za razvoj zdravilišč in okoljskih omejitev. |
(4) V sodelovanju z Občino Rogaška Slatina se
načrtuje oblikovanje skupnega turističnega območja Vonarskega jezera,
kamor se usmerja dodatna turistično rekreacijska dejavnost. Ojezeritve
Vonarskega jezera je ključni turistično razvojni projekt v prihajajočem
obdobju, za katerega se že pripravlja ustrezna dokumentacija v
sodelovanju so sosednjo občino in ki prinaša velik turistični potencial
v vzhodni, obmejni del Slovenije. Poleg ponovne ojezeritve nekdanje
jezerske površine se na tem območju predvideva izgradnja obširne
turistične infrastrukture od gostinske in nastanitven ponudbe, pa do
rekreacijsko športnih vsebin, kot so peš in kolesarke povezave ter
številne ureditve v zvezi vodnimi športi. Za namene ponovne ojezeritve
umetne akumulacije Vonarskega jezera je potrebno izdelati strokovne
podlage, v katerih bodo posebej obravnavani vplivi na naravno vrednoto,
ekološko pomembno območje in območje Natura 2000, vplivi na ogrožene in
zavarovane vrste ter habitatne tipe. |
(5) V sodelovanju s Hrvaško se načrtuje
rekreacijsko izrabo Sotle. |
(6) Obnovljeni in revitalizirani objekti
kulturne dediščine v smislu inovativnih turističnih vsebin ter
obnovljena in revitalizirana vaška jedra se vključijo v turistično
ponudbo občine. |
(7) V širšem območju občine se zagotovijo
prostorski pogoji za razvoj dodatne oziroma dopolnilne turistične
ponudbe. Ponudba t.i. turizma na kmetiji se omogoči na območju celotne
občine, dopolnilna dejavnost turističnih kmetij pa se prioritetno
spodbuja na območju razpršene poselitve v celkih – od Podčetrtka preko
Olimja do Rudnice, kar prispeva k ohranjanju poselitve tega dela občine
in k ohranjanju kulturne krajine. Na tem območju je turizem na kmetijah
potrebno oblikovati tako, da se arhitekturno in urbanistično vklopi v
zasnovo posameznih kmetijskih gospodarstev v celkih. Nove turistične
kapacitete se prvenstveno zagotavljajo s prenovo, če ta ni mogoča pa z
novogradnjo v okviru funkcionalnega območja posamezne kmetije, pri čemer
morajo veljati strogi pogoji glede arhitekturnega oblikovanja, ki mora
izrecno izhajati iz kvalitetnih obstoječih značilnosti. |
(8) Podporo prostorskega razvoja v smislu
dodatne turistične ponudbe imajo tudi kmetije na preostalem območju
občine, pri čemer mora biti interes jasno izražen, nameravana turistična
usmeritev pa dokazana z dodatnimi strokovnimi podlagami, če le-ta terja
spremembe v prostorskih aktih. |
(9) Na območju občine se lahko oblikujejo
novi in nadalje razvijajo obstoječi centri turistične ponudbe (območje
biovasi, turistično območje s posebnimi športnimi površinami, na primer
golf igriščem, in podobno), vendar pa mora njihov razvoj poleg zakonskih
izhodišč upoštevati tudi naslednje: |
– center turistične ponudbe se ne sme
nahajati znotraj območja avtohtone razpršene poselitve v celkih, |
– v centrih turistične ponudbe se vzdržuje in
ustvarja oblikovno prepoznavnost, |
– centri turistične ponudbe se razvijajo v
ambientalno privlačnih okoljih kot območja, ki so skladna z regionalno
in lokalno arhitekturno, naselbinsko in krajinsko tipiko ter z
varstvenimi usmeritvami, |
– centri turistične ponudbe naj podpirajo
razvoj v odročnih območjih, |
– po svoji pojavni obliki, načinu izgradnje,
komunalni opremljenosti in bivanjski kakovosti se morajo centri
turistične ponudbe razlikovati od drugih oblik stanovanj, zaradi česar
ne morejo prevzeti funkcije stalnega bivališča, |
– za posamezne centre turistične ponudbe se v
izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta oblikujejo posebne enote
urejanja prostora, |
– načrtovan razvoj obstoječih ali novih
turističnih centrov mora temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah
(urbanističnih strokovnih podlagah, v kolikor gre za posege v posamezna
varstvena območja, pa tudi na posebnih strokovnih podlagah, ki jih
zahtevajo posamezni nosilci urejanja prostora), |
– centri turistične ponudbe se razvijajo tam,
kjer je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem,
neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in
čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja
turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje, |
– pri načrtovanju območij turizma in
rekreacije se zagotavlja varstvo zavarovanih območij narave, naravne
vrednote, ohranjanje biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih
območjih in območjih Natura 2000. Zavarovana območja narave, naravne
vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično
ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave.
Navedena območja se lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s
postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. |
E) Mineralne surovine. |
(1) Na območju Občine Podčetrtek je v
preteklosti država s koncesijo podelila rudarsko pravico za izkoriščanje
mineralne surovine tehnični kamen – dolomit v bivšem pridobivalnem
prostoru Vodule (ta koncesija je potekla dne 10. 12. 2009) in Zadobrovec
(ta koncesija je potekla dne 10. 12. 2006). |
(2) Za ostale nelegalne kope v občini je
predvidena sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le
v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. Sanacijo kamnoloma se
prednostno prepusti naravni poti, s čimer se ohranjajo morebitno razviti
sekundarni habitati, kjer so lahko naseljene ogrožene rastlinske in
živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske
raznovrstnosti. |
(3) Za področje mineralnih surovin so bile
izdelane posebne strokovne podlage iz 3. člena tega odloka, na podlagi
katerih se ob upoštevanju potreb Občine Podčetrtek po zagotavljanju
samooskrbe celotne občine z mineralnimi surovinami za gradbeništvo ter v
sodelovanju s pristojnimi nosilci urejanja prostora izbere
najprimernejša nova lokacija, ki se z osnovno namensko rabo prostora
opredeli kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin se izdela OPPN. |
|
2.8.2. Posebna območja,
kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote
prostora |
|
29. člen |
|
A) Območje regijskega parka – Kozjanskega
parka. |
(1) Regijski park je obsežno območje regijsko
značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in
območij naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je
človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Zavarovano
območje regijskega parka Kozjanski park v Občini Podčetrtek obsega njeno
južno polovico. |
(2) Poslanstvo Kozjanskega parka je usmerjeno
v ohranjanje biotske raznovrstnosti in ugodnega stanja številnih Natura
2000 vrst in življenjskih prostorov. Naloga upravljavca zavarovanega
območja je skrbeti za ohranjenost narave, za sožitje narave in človeka,
bogastvo naravne in kulturne dediščine ter uresničevati načela
trajnostnega razvoja. Upravljavec zavarovanega območja sodeluje pri
posegih v prostor s ciljem razvoja podjetništva in ostalih gospodarskih
oblik po načelu dogovora in upoštevanja poslanstva parka. |
(3) Razvoj območja občine, ki se nahaja v
Kozjanskem parku, je tako že izredno dobro in podrobno določen na
nacionalnem nivoju z vidika varstva okolja in prostora. Razvojni vidik
pa Občina Podčetrtek uresničuje skladno z upoštevanjem paradigem načrta
upravljanja tega regijskega parka in v dogovoru z upravljavcem
regijskega parka. |
B) Območje avtohtone oblike razpršene
poselitve v celkih. |
Območje avtohtone oblike razpršene poselitve
v celkih, ki se nahaja v zahodnem delu občine in poteka od Podčetrtka
preko Olimja in Rudnice, se razvija tako, da se ohranja prepoznan
kvaliteten poselitveni vzorec. Za območje je potrebno še posebej
natančno določiti bolj varovalne in konservatorske prostorske izvedbene
pogoje, ki pa morajo omogočati ohranjanje poselitve na demografsko
ogroženem delu občine in ohranjanje kulturne krajine, ki ji sicer grozi
zaraščanje. |
C) Območja ohranjanja narave. |
(1) Zavarovana območja, naravne vrednote,
ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura
2000) so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne
kvalitete in vrednote prostora. |
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih
območij, naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni
v strokovnih gradivih. |
C1) Zavarovano območje. |
Zavarovano območje na območju Občine
Podčetrtek, je Kozjanski park (evid. št. 2313). Pri urejanju prostora na
zavarovanem območju se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo zavarovanega območja regijskega parka skladno z zakonodajo. |
C2) Naravne vrednote in pričakovane naravne
vrednote. |
(1) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja
večje število naravnih vrednot različnih zvrsti, območje pričakovanih
naravnih vrednot je območje karbonatnih kamenin. |
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati
tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na
naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za
izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. |
(3) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih
možnosti, se posegi in dejavnosti: |
– na površinski in podzemeljski geomorfološki
ter hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne
uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih
je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na
način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako,
da se ne zmanjša vitalnost, in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa
ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču, |
– na botanični in zoološki naravni vrednoti
izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in
živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do
takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje, |
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo
tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v
njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje. |
(4) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se
mora najditelj ravnati skladno z zakonodajo. Vsak, ki odkrije del
narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je
dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstveno
raziskovalnega centra SAZU. Če investitor oziroma izvajalec odkrije
potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno
območno enoto zavoda, pristojnega za ohranjanje narave. |
C3) Habitatni tipi. |
(1) V Občini Podčetrtek ni bil izveden popis
habitatnih tipov. Spodaj so navedeni habitatni tipi, ki se glede na
poznavanje terena nahajajo na območju, in ki so navedeni v Prilogi 1
Uredbe o habitatnih tipih ter se prednostno ohranjajo: enoletne združbe
muljastih rečnih bregov, nižinska visoka steblikovja, mokrotni
mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, bukovi gozdovi,
srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi, ilirski bukovi gozdovi,
obrečna vrbovja in jame. |
(2) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem
stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov
načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(3) Posegi in dejavnosti na območjih iz
prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu: |
– da se v kar največji možni meri ohranja ali
veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni
habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, |
– da se v kar največji možni meri ohranjajo
specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna
raba v skladu z varstvenimi cilji skladno z zakonodajo in |
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne
tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi
cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst. |
(4) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah
in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe
prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti
prisotnost habitatnih tipov in njihovo stanje ohranjenosti skladno z
zakonodajo. |
C4) Ekološko pomembna območja. |
(1) Ekološko pomembni območji na območju
Občine Podčetrtek, sta Kozjansko – Sotla in Sotla. |
(2) Na ekološko pomembnih območjih se v
primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne
načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno
stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno
območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je
njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(3) Na ekološko pomembnih območjih naj se
posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in
omogoča ponovno povezanost, če bi bila ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. |
(4) Posege in dejavnosti se načrtuje izven
najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih
območij. |
C5) Posebna varstvena območja (območja Natura
2000). |
(1) Posebna varstvena območja (območja Natura
2000) na območju Občine Podčetrtek, so Kozjansko (SI5000033),
Pustišekova polšna (SI3000138) in Sotla s pritoki (SI3000303) in Grad
Podčetrtek (SI3000369). |
(2) Na Natura območjih se posege in
dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih
tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in
biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter
naravne procese ali ustrezno rabo, |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata
rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so
bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za
razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali, |
– ohranja povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je ta
prekinjena. |
(3) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki
so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni
tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe,
rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. |
(4) Čas izvajanja posegov, opravljanja
dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim
ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje
oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada
z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v
času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih
ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči
semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
(5) Na Natura območja se ne vnaša živali in
rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
(6) Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje
in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in
živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno
območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih
dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega
območja. |
C6) Biotska raznovrstnost v krajini. |
(1) Ohranjajo, razvijajo in ponovno
vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Občine
Podčetrtek se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: travniški
sadovnjaki, posamezna drevesa v urbani ali agrarni krajini, skupine
dreves v odprti krajini, ravne ali vijugaste živice (obmejki) in
grmišča. |
(2) Upoštevajo se varstvena priporočila za
posamezne značilne elemente krajine, in sicer: |
– Travniški sadovnjaki: Te sadovnjake in tudi
posamezna stara drevesa ob domačijah je potrebno ohranjati in z njimi
ekstenzivno gospodariti. Zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil naj se
ne uporablja, oziroma naj se jih skuša nadomestiti z biotičnim varstvom
in naravnimi organskimi gnojili. Propadla drevesa naj se nadomešča
izključno s starimi oziroma odpornimi sortami, priporočljivo pa bi bilo
zasajanje novih visokodebelnih sadovnjakov. |
– Skupine dreves v agrarni krajini: V njih
naj se izvajajo le sanitarne sečnje. Pospešuje naj se avtohtona grmovna
in drevesna vegetacija. Sadnja smreke in drugih rastišču neprimernih ali
alohtonih vrst naj se ne izvaja. |
– Posamezna drevesa v urbani ali agrarni
krajini: Dreves naj se ne seka. |
– Grmišča: Grmišča, ki galerijsko oblikujejo
gozdne robove, so zelo pomembna za vzdrževanje ugodne mikroklime,
zmanjševanje poškodb, ki jih povzroča divjad in povečujejo
biodiverziteto, zato naj bodo široka več metrov. Grmišča v mejicah se
ohranjajo v obstoječem stanju. Grmovje naj se ne seka ali kakorkoli
drugače spreminja. |
D) Območja kulturne dediščine. |
(1) V Občini Podčetrtek se z načrtovanjem
prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine,
ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom
življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega
prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski
potencial. |
(2) Območja in enote kulturne dediščine in
vplivna območja spomenikovso nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo
in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z
vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti.
Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na tip
(naselbinska, arheološka, stavbna, memorialna in druga dediščina) in
pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in
registrirane enote kulturno dediščine). |
(3) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
(4) Pri načrtovanju posegov v prostor se v
celoti upošteva strokovno gradivo »Osnutek Občinskega prostorskega
načrta Občine Podčetrtek, Opredelitev do načrtovanih prostorskih
ureditev oziroma načrtovanih posegov v prostor« (Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, 29. 5. 2008), ki se hrani na
sedežu Občine Podčetrtek. |
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor se v
celoti upoštevajo izhodišča in varstveni režimi, ki veljajo za ta
območja Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso
sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti,
vsebino in obliko ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet
prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva
dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.
Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo
omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena
načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v
prostoru. Pri izvedbenem delu akta in pri pripravi podrobnejših
prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine
upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja.
Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti
zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni. |
(6) Za potrebe prostorskega načrtovanja se
poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine
oziroma njeno vplivno območje, tj. območje, v katerem se presoja vpliv
določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje
je določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V
njem pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi
je določen poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s
ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti,
dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče
zagotoviti, lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem
vplivnem območju nista možna. |
(7) Varovanje enot kulturne dediščine v
vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za
kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne
prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini,
tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko
dediščino. |
(8) Pomembnejše in prostorsko izpostavljene
kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar
predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske
podobe v najširši okolici oziroma v vplivnem območju, ohranitev
obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti.
Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in
vedutno izpostavljene objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju. |
(9) Pri načrtovanju v krajini je potrebno
upoštevati: |
– ohranjanje dediščinske kulturne krajine in
drugih zvrsti dediščine ter drugih kakovostnih prostorskih struktur, ki
ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine, |
– strukturno urejenost prostora, način
povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in
odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja, |
– ohranitev vidno privlačnih delov krajine,
vedut oziroma kakovostnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko
oziroma vizualno integriteto dediščine, |
– izdelane raziskave s področja krajinskih,
arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja
varstva kulturne dediščine, |
– varstvene režime za posamezna področja
kulturne dediščine, |
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k
ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter
omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo, |
– izogibati se izkoriščanju naravnih surovin
v območjih in v vplivnem območju enot dediščine, |
– na območju kulturne dediščine ali
spomenikov ter njihovih vplivnih območij vzpodbujati dejavnosti, ki
krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine, |
– upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike
naravnih prvin (voda, relief, vegetacija), |
– izogibati se gradnji večjih
infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vedut, |
– ohranjati oziroma revitalizirati
(renaturirati) naravne krajinske prvine, |
– poleg dediščine upoštevati tudi druge
kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske
prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega
pomena, |
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko
in arhitekturno tipologijo in morfologijo. |
(10) Pri varovanju arheološke dediščine se
zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki
rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se
arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča
znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti
drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških
raziskav. |
(11) Na območjih in objektih varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor določila glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. Izjeme so dovoljene samo ob predhodni
pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. |
E) Območja varstva gozdov. |
(1) Območja varstva gozdov so nadalje
posebna območja, kjer se ohranjajo in varujejo obstoječe naravne in
ustvarjene sestavine krajine ter tiste njihove lastnosti, ki jim dajejo
posebno vrednost. |
(2) Načeloma se površine varovalnih gozdov ne
smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z določili iz
Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ter po
podrobni presoji gozdarske službe. |
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se v
celoti upoštevajo smernice za načrtovanje št. 281-27/2006 z dne 1. 12.
2006 za SPRO, dokument št. 281-9/2007 z dne 26. 3. 2007 in mnenje št.
281-9/2007 z dne 12. 5. 2008 (Zavod za gozdove, OE Celje), ki se hranijo
na sedežu Občine Podčetrtek. |
|
2.8.3. Območja za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
30. člen |
|
V Občini Podčetrtek se nahajajo naslednja
območja z omejitvami za razvoj: |
– vodovarstvena, |
– poplavna, |
– erozijska. |
A) Vodovarstvena območja |
V Občini Podčetrtek se nahajata dve
vodovarstveni območji, in sicer na območju Sodne vasi in Olimja, ki sta
zavarovani na občinskem nivoju (Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov
v Občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in
količine vode, Uradni list RS, št. 5/95). |
B) Poplavna območja |
(1) Na območju Občine Podčetrtek se na
nižinskih območjih o vodotokih nahajajo poplavna območja. Za poplavna
območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda
zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost, razen posegov, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda. V poplavnih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(2) Po podatkih (vir: Atlas okolja) se v
Občini Podčetrtek nahajajo območja poplav, kjer je po opozorilni karti
poplav možnost pojavljanja poplav ocenjena kot zelo redka (območje
katastrofalnih poplav ob Sotli gorvodno od Aqualune), kot redka (območje
ob celotni Sotli) in kot pogosta (območje ob celotni Mestinjščici in
posamezna manjša območja ob Sotli). Pri načrtovanju novih posegov v
naselju Podčetrtek se upoštevajo posebne strokovne podlage s področja
upravljanja z vodami za območje Občine Podčetrtek iz 3. člena. |
(3) Posegi za protipoplavno varnost se
načrtujejo in izvajajo na način, da se ohranja lastnosti naravnih
vrednot in biotska raznovrstnost. Načrtovanje prostorskih ureditev in
dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem
ohranjaje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi
katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno
območje (Natura 2000). Obsega poplavnih območij ali režimov naj se ne
spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev
teh površin. |
(4) Poplavna območja in razredi poplavne
nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih
in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so
sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav. |
(5) Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v
prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe / novo
stanje. |
(6) Za posege v ostala poplavna območja, ki
so kot taka določena na podlagi opozorilne karte poplav in za katera
razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, velja naslednje:
dopustne so samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne povečujejo
poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
C) Erozijska, plazljiva in plazovita
območja |
(1) V Občini Podčetrtek se nahaja več
erozijskih območij (vir: Atlas okolja), v katerih so predvideni običajni
in zahtevni zaščitni ukrepi. Erozijska območja se nahajajo na večjih
območjih po celotnem teritoriju občine, največje je na zahodnem delu med
Rudnico in Roginsko Gorco, v osrednjem delu zahodno od naselja Imeno,
nekoliko manjša območja se nahajajo okrog Svete Eme. |
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih je
potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih
procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine oziroma sorazmerno glede na izrazitost in pogostost
naravnih procesov. Na erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli
posegov potrebno pridobiti geološko mnenje; način posega mora v celoti
upoštevati usmeritve geološkega mnenja. |
(3) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko
učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(4) V erozijskih in plazljivih območjih se ne
načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo. |
(5) Pri plazovih lahko v Občini Podčetrtek
izključimo nevarnost snežnih plazov. |
|
2.8.4. Območja in objekti
za obrambne potrebe |
|
31. člen |
|
Območja in objekti za potrebe obrambe na
območju Občine Podčetrtek niso načrtovani. |
|
2.9. Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč |
|
2.9.1. Stavbna zemljišča |
|
32. člen |
|
A) Območja strnjenih naselij. |
(1) Stavbna zemljišča v okviru naselja
Podčetrtek se določijo na podlagi urbanističnega načrta tega naselja. |
(2) Za ožje trško jedo naselja Podčetrtek se
določijo stavbna zemljišča z osnovno namensko rabo »območja centralnih
dejavnosti« ter podrobnejšo namensko rabo »osrednja območja centralnih
dejavnosti«. Za območje stanovanjske gradnje, ki se vključi v naselje
zahodno od trškega jedra, se določijo stavbna zemljišča z osnovno
namensko rabo »območja stanovanj« ter podrobnejšo namensko rabo
»stanovanjske površine«. Poleg tega se izraziti zeleni pasovi v naselju
Podčetrtek določijo z osnovno namensko rabo »kmetijska zemljišča« in z
ustrezno podrobnejšo namensko rabo (»najboljša kmetijska zemljišča« ali
»druga kmetijska zemljišča«), ki se prevzame zadnjega sprejetega
prostorskega plana občine. Za preostali del naselja Podčetrtek se določi
osnovna namenska raba »posebna območja«, na izrazito turističnih
območjih naselja tudi podrobnejša namenska raba »površine za turizem«.
Na območjih izrazitejše enovite rabe (bencinski servis, čistilna
naprava, rekreacijske površine) se določi temu primerna namenska raba,
npr. kot »ostale prometne površine«, »območja okoljske infrastrukture«,
»območja zelenih površin« ipd. |
(3) Stavbna zemljišča za območja strnjenih
naselij se določijo za njihova celotna območja skladno z izdelanimi
strokovnimi podlagami, in sicer za naselja: Pristava pri Mestinju,
Imeno, Sedlarjevo, Olimje, Sv. Ema, Nezbiše, Polje ob Sotli in Roginska
Gorca. |
(4) Namenska raba na območju stavbnih
zemljišč strnjenih naselij se določi tako, da je omogočena gradnja
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, razen za povsem nova jedra
poselitve, kjer se določi namenska raba tako, da se omogoči gradnja za
bivanje brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, v Pristavi pri Mestinju
in v Imenem pa tudi namenska raba, ki omogoča gradnjo obrtnih,
skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnostih.
V Pristavi pri Mestinju se za širše območje osnovne šole določi namenska
raba, ki omogoča gradnjo za potrebe vzgojnih in izobraževalnih
dejavnosti. |
(5) Osnovna namenska raba na območju stavbnih
zemljišč strnjenih naselij naj bo določena pretežno kot »območja
stanovanj«, podrobnejša namenska raba pa »stanovanjske površine«, v
izrazito kmetijsko usmerjenih (delih) naselij kot »površine podeželskega
naselja«. Poleg tega se izraziti zeleni pasovi v območju strnjenih
naselij določijo z osnovno namensko rabo »kmetijska zemljišča« in z
ustrezno podrobnejšo namensko rabo (»najboljša kmetijska zemljišča« ali
»druga kmetijska zemljišča«), ki se prevzame zadnjega sprejetega
prostorskega plana občine. Poleg tega se v naseljih Pristava pri
Mestinju in Imeno določita območji z osnovno namensko rabo »območja
proizvodnih dejavnosti« ter podrobnejšo namensko rabo »gospodarske
cone«. |
(6) Kot »območja prometne infrastrukture« se
v celoti prikaže železnica in glavna regionalna cesta Celje–Krško tako,
da se kot stavbna zemljišča ustrezne podrobnejše namenske rabe
(»površine cest« oziroma »površine železnic«) določijo parcele, po
katerih poteka cesta oziroma železnica. |
B) Območja avtohtone razpršene poselitve. |
(1) Stavbna zemljišča na območjih razpršene
poselitve se določijo s prevzemom stavbnih zemljišč (tj. območij
stanovanj, mešanih območij in turističnih območij z nastanitvijo) iz
zadnjega sprejetega prostorskega plana občine. |
(2) Osnovna namenska raba na območju stavbnih
zemljišč v območjih razpršene poselitve naj bo določena pretežno kot
»površine razpršene poselitve«. Prav tako se kot »površine razpršene
poselitve« določijo stavbna zemljišča, na katerih stojijo gradovi,
cerkve in podobni objekti. Kjer gre za izrazito turistično usmerjenost
območja, se določi osnovna namenska raba »posebna območja«, podrobnejša
namenska raba pa »površine za turizem«. Kjer gre za izrazito gospodarsko
usmerjenost, se določi območje z osnovno namensko rabo »območja
proizvodnih zemljišč« ter podrobnejšo namensko rabo »gospodarske cone«.
Na območjih (predvidenih) čistilnih naprav se določi namenska raba
»območja okoljske infrastrukture«. |
(3) Kot »območja prometne infrastrukture« se
v celoti prikaže železnica in glavna regionalna cesta Celje–Krško tako,
da se kot stavbna zemljišča ustrezne podrobnejše namenske rabe
(»površine cest« oziroma »površine železnic«) določijo parcele, po
katerih poteka cesta oziroma železnica. |
(4) Vzletališče vzhodno od Imenega se prikaže
kot »območja prometne infrastrukture« s podrobnejšo namensko rabo
»letališča« tako, da se meja območja določi glede na dejansko stanje v
naravi in sicer zgolj za območje objektov, ki služijo vzletališču
(hangar, spremljajoči objekti). Za vzletno-pristajalno stezo vzletališča
se določi namenska raba kot najboljša kmetijska zemljišča ter posebna
enota urejanja prostora, v kateri so dane omejitve glede kmetovanja na
vzletališču. |
C) Območja posebnega vzorca razpršene
poselitve na vinogradniških območjih. |
(1) Stavbna zemljišča na vinogradniških
območjih se določijo s prevzemom stavbnih zemljišč (tj. območij
stanovanj, mešanih območij in turističnih območij z nastanitvijo) iz
zadnjega sprejetega prostorskega plana občine. |
(2) Osnovna namenska raba na območju stavbnih
zemljišč se določi pretežno kot »površine razpršene poselitve«. Za
potrebe ločevanja med avtohtono obliko razpršene poselitve in med
gradnjo na vinogradniških predelih občine, se slednjim območjem doda
mala črkovna označba »v« in pomeni »posebne površine razpršene poselitve
– vinogradniško območje«. Kjer gre za izrazito turistično usmerjenost
območja, se določi osnovna namenska raba »posebna območja«, podrobnejša
namenska raba pa »površine za turizem«. |
D) Skupna določba za stavbna zemljišča. |
Območja stavbnih zemljišč se lahko določijo
tudi širše, kot je navedeno v tem členu, in sicer v fazi priprave
izvedbenega dela OPN ali njegovih sprememb in dopolnitev, če so širitve
skladne z zakonom ter s strateškim delom OPN in če temeljijo na posebnih
urbanističnih strokovnih podlagah, lahko pa tudi na drugih strokovnih
podlagah, če tako zahtevajo pristojni nosilci urejanja prostora. Vse
širitve morajo biti posebej evidentirane in sicer v fazi priprave
(sprememb in dopolnitev) OPN. V okviru priprave (sprememb in dopolnitev)
OPN se lahko stavbna zemljišča določijo tudi za obstoječe objekte z
izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem (ažuriranje stanja). Za
gradnjo novih objektov pa je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebna
določitev stavbnih zemljišč v (spremembah in dopolnitvah) OPN, razen za
tiste vrste objektov, za katere so izjeme določene v tem odloku. |
E) Območja razpršene gradnje. |
Objekti, za katere v veljavnem prostorskem
planu niso določena stavbna zemljišča in jim glede na kriterije za
določitev stavbnih zemljišč na območju naselij ali na območjih razpršene
poselitve stavbnih zemljišč ni mogoče določiti, predstavljajo t.i.
ostala območja razpršene gradnje in se ne sanirajo. Zemljišča pod
objekti razpršene gradnje se opredelijo kot zemljišča prevladujoče
pretežne namenske rabe v neposredni bližini objektov, tj. kot kmetijska
ali kot gozdna zemljišča. V takih primerih se prikazuje zgolj zemljišče
pod stavbo (fundus), ki je prevzet iz uradne evidence katastra stavb. |
|
2.9.2. Kmetijska zemljišča |
|
33. člen |
|
Območja kmetijskih zemljišč in razdelitev na
najboljša in druga kmetijska zemljišča se prevzame iz veljavnega
prostorskega plana občine. |
|
2.9.3. Gozdna zemljišča |
|
34. člen |
|
(1) Gozdna zemljišča se prevzame iz
veljavnega prostorskega plana občine, meja namenske rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč se uskladi glede na dejansko stanje (po evidenci
dejanske rabe); območja, ki so po evidenci dejanske rabe kmetijska
zemljišča, se opredelijo kot območja kmetijske namenske rabe. |
(2) Za območja varovalnih gozdov se prevzame
meja varovalnih gozdov skladno z uredbo, ki določa varovalne gozdove. |
|
2.9.4. Vodna zemljišča |
|
35. člen |
|
(1) Terminološki pomen »vodnih zemljišč« v
tem členu se nanaša zgolj na usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč skladno z ZPNačrt. |
(2) Za vodotoke 1. reda se določi osnovna
namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske
vode«, in sicer tako, da se meja območja prevzame iz zemljiškega
katastra. |
(3) Za pomembnejše vodotoke 2. reda se določi
namenska raba samo v primeru, da so ti vodotoki evidentirani v
zemljiškem katastru; v tem primeru se določi osnovna namenska raba
»površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer
tako, da se meja območja prevzame iz katastra. |
(4) Za Vonarsko jezero se določi osnovna
namenska raba »ostala območja« ter območje posebne rabe kot »okvirno
območje ojezeritve«, in sicer tako, da se okvirna meja območja
ojezeritve prevzame iz kote, ki je usklajena s pristojnim nosilcem
urejanja prostora. |
(5) Ostale vodne površine, kjer je voda
trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi
prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v
prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe
celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi
zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
|
2.9.5. Druga zemljišča |
|
36. člen |
|
Območja mineralnih surovin se določijo s
prevzemom območij nadzemnega pridobivalnega prostora iz zadnjega
sprejetega prostorskega plana občine ali na način, kot je opredeljen v
tretjem odstavku razdelka Mineralne surovine 28. člena. |
|
2.9.6. Druge usmeritve |
|
37. člen |
|
Pri določanju namenske rabe je potrebno
upoštevati pogoje in usmeritve, ki veljajo na območjih, ogroženih zaradi
poplav, erozije in plazenja ter na vodovarstvenih območjih in sicer
tako, da se upoštevajo veljavni režimi na teh območjih. |
|
2.9.7. Usmeritve za
spremembe namenske rabe |
|
38. člen |
|
(1) Pri spremembah namenske rabe zemljišč se
upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za varstvo zavarovanih
območij, območij biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, pogoji
varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstveni režimi in usmeritve za
ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine. |
(2) Na območjih registriranih arheoloških
najdišč sprememba namenske rabe glede na obstoječo dejansko rabo
načeloma ni dopustna; izjemoma je sprememba namenske rabe dopustna v
primeru, da se zazidljiva zemljišča povrnejo v prvotno rabo (npr.
kmetijska, gozda zemljišča ali podobno). Uvajanje rab oziroma
dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj dediščine in
varovane krajinske značilnosti, ni dopustno. |
|
2.10. Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
39. člen |
|
A) Celotno območje občine. |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se za celotno
območje občine oblikujejo tako, da se upošteva vse že izdelane strokovne
podlage in smernice nosilcev urejanja prostora iz 3. člena tega odloka. |
(2) Splošne usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev glede velikosti objektov, ki se v
izvedbenem delu lahko določijo tudi za parcelo, namenjeno gradnji, so
naslednje: |
– faktor izrabe parcele, namenjen gradnji,
naj bo na stanovanjskih površinah do 1,2, na površinah podeželskega
naselja in površinah počitniških hiš do 0,4, na stanovanjskih površinah
za posebne namene pa do 1,2 ali izjemoma več, |
– faktor izrabe parcele, namenjen gradnji,
naj bo na območju centralnih dejavnosti med 1,2 in 3,5, |
– faktor izrabe parcele, namenjen gradnji,
naj bo na območju proizvodnih dejavnosti do 2,4, |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji, naj bo na stanovanjskih površinah do 0,4, na površinah
podeželskega naselja in površinah počitniških hiš do 0,2, na
stanovanjskih površinah za posebne namene pa do 0,4 ali izjemoma več, |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji, naj bo na območju centralnih dejavnosti med 0,6 in 0,9, |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji, naj bo na območju proizvodnih dejavnosti do 0,8. |
B) Podčetrtek. |
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev za naselje Podčetrtek so naslednje: |
B1) Območje trškega jedra z obcestno
pozidavo. |
Celoten Aquapolis je morfološko razdeljen na
več delov. Osrednji del predstavlja staro trško jedro z obcestno
pozidavo. V osrednjem delu trškega jedra so že prisotne centralne
dejavnosti, kamor se tudi v bodoče umeščajo nove. Nove gradnje je možno
umeščati z gostitvijo obcestne pozidave. Poleg tega pa je predvidena
manjša zaokrožitev naselja na vzhodnem robu v neposredni bližini osnovne
šole, sanacija razpršene gradnje na zahodnem robu naselja ter zgostitev
proti območju z večstanovanjskimi bloki na JZ delu naselja. |
B2) Območje promenade. |
Povsem novo morfologijo se uvaja na območju,
imenovanem promenada. Os razvoja predstavlja del hrbtenice, oblikovane
kot promenada, ob kateri se na obeh straneh vrstijo razni objekti.
Namembnost objektov je poslovna in sicer s poudarkom na prepletu
turističnih in storitvenih dejavnosti. To območje mora biti tako
arhitekturno kot urbanistično izredno kvalitetno zasnovano. |
B3) Območje term. |
Kompleks term predstavlja preplet hotelov,
bazenov, penzionov in bungalovov. Po novem zajema tudi območje med
državno cesto in železnico, kamor se lahko umestijo parkirne površine. S
tem se sprostijo današnje parkirne površine znotraj termalnega
kompleksa, ki se lahko tako dogradi z novimi objekti. Predvidena je tudi
manjša širitev na zahodnem robu. |
B4) Območje vodnega parka. |
Na severnem delu Aquapolisa je morfološko že
izoblikovan kompleks bazenov ter kompleks kampa, medtem ko se kompleks
družinskih penzionov šele nakazuje. Vse tri morfološke enote je potrebno
dograditi ter kvalitativno nadgraditi. Območje bazenskega kompleksa je
smiselno širiti proti severu med Sotlo in železnico, parkirna mesta pa
je smiselno prestaviti iz sedanjega območja proti državni cesti. Območje
kampa je potrebno predvsem prenoviti, na jugu pa je možna tudi manjša
dogradnja. Največ pozornosti pa potrebuje območje zasebnih penzionov,
kjer so izredno velike težnje po izgradnji turističnih objektov. To
območje lahko predstavlja enega najbolj vitalnih delov predvsem z vidika
vključevanja domačinov v turistično ponudbo naselja. |
B5) Hrbtenica. |
Vsa našteta območja glede na funkcijsko
raznolikost povezuje hrbtenica. Razdeljena je na tri sklope, ki se tudi
urbanistično in arhitekturno med sabo razlikujejo. Ob celotni hrbtenici
morata potekati tako pešpot kot kolesarska steza. Le-ti se na območju
skozi trško jedro prepletata z lokalno cesto, na ostalih dveh odsekih,
med promenado in termami ter med termami in vodnim parkom, pa sta
speljani ločeno od motoriziranega prometa. |
B6) Vstopne točke. |
Naselje Aquapolis, kot turistično naselje,
mora imeti še posebej kvalitetno ter umetelno oblikovane in označene
ključne vstopne točke. |
C) Območja ostalih strnjenih naselij. |
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev za druga strnjena naselja (Sedlarjevo, Olimje, Sv. Ema, Nezbiše,
Polje ob Sotli in Roginska Gorca) so naslednje: |
– dopustne namembnosti in vrste drugih
posegov v prostor naj upoštevajo predvideno usmerjanje nove stanovanjske
gradnje, storitvene in centralne dejavnosti ter proizvodno obrtne
dejavnosti v naseljiPristava pri Mestinju in Imeno, ter usmerjanje
pretežno stanovanjske gradnje ter zmogljivosti, ki so povezane s
kmetijstvom in dodatno (turistično) ponudbo, v druga strnjena naselja, |
– lege objektov naj upoštevajo značilnosti
obstoječega stanja, |
– velikost objektov naj upošteva značilnosti
obstoječega stanja in predvideno rabo prostora iz prve alineje, |
– oblikovanje objektov naj upošteva
značilnosti Savinjsko-Kozjanske arhitekturne regije, |
– nova parcelacija naj upošteva značilnosti
obstoječe parcelne strukture, |
– objekti se morajo priključiti na vodovodno
omrežje, javno kanalizacijsko omrežje oziroma – v kolikor to ni mogoče –
na individualno čistilno napravo, energetsko omrežje – električno
omrežje in javno prometno omrežje, |
– pri načrtovanju se upoštevajo pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambnih
potreb ter pogoji glede varovanja zdravja ljudi, |
– pri oblikovanju prostorskih izvedbenih
pogojev se smiselno upoštevajo strokovne podlage iz 3. člena tega odloka
ter smernice nosilcev urejanja prostora, pri določanju prostorskih
izvedbenih pogojev glede oblikovanja objektov pa še posebej smernice
nosilca, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, v kolikor gre za
naselje, ki je zavarovano kot naselbinska dediščine (Olimje, Sedlarjevo,
Podčetrtek – trško jedro, Polje ob Sotli). |
D) Območja avtohtone razpršene poselitve. |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za območja
razpršene poselitve se oblikujejo ločeno za obliko poselitve
samotnih kmetij v celkih in za ostala razložena naselja občine. |
(2) Prostorski izvedbeni pogoji za območja
razpršene poselitve, kjer gre za poselitev samotnih kmetij v celkih
(območje od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice), morajo biti oblikovani
tako, da se: |
– strogo varuje in ohranja avtohtona oblika
poselitve v celkih, |
– ohranja značaj prostorske organizacije
kmetijskega gospodarstva, |
– omogoči obstoj in razvoj kmetijskih
gospodarstev, |
– omogoči dodatna turistična dejavnost na
kmetijah (turistične kmetije z nastanitvijo in gostinsko ponudbo,
sonaravni in ekološki turizem na kmetijah, ki ne zahteva večjih posegov
v krajinsko podobo in podobno), |
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali
spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov, |
– omogoči le tista novogradnja, ki
predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja
oziroma funkcionalno zaokrožitev obstoječega kmetijskega gospodarstva, |
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja
obstoječ stavbni fond, |
– novogradnje urbanistično in arhitekturno
prilagajajo tradicionalni strukturi, |
– prepove parcelacija (delitev) zemljiških
parcel, |
– prepove nova gradnja objektov za občasno
bivanje, ki niso v funkciji turistične kmetije (t.i. vikendov) in
sprememba namembnosti iz stanovanjskih ali gospodarskih objektov v
objekte za občasno bivanje, |
– načeloma prepove vse posege v prostor, ki
spreminjajo podobo krajine (večje sečnje, kamnolomi, komasacije ipd.), |
– ohranja in spodbuja obdelovanje kmetijskih
površin v celkih, s katerim se preprečuje njihovo zaraščanje. |
(3) Prostorski izvedbeni pogoji za ostala
območja razpršene poselitve morajo biti oblikovani tako, da se: |
– odpravlja vzroke, ki vplivajo na pojav
razpršene gradnje, |
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali
spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov, |
– omogoči novogradnja, ki predstavlja
funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja, |
– omogoči obstoj in razvoj obstoječih
kmetijskih gospodarstev, |
– omogoči gradnja novih kmetij na območjih z
visokim pridobivalnim potencialom za kmetijstvo, če gre za ustrezno
koncentracijo kmetijske posesti na kmetijo, ob upoštevanju zahtev za
varstvo naravnih virov in kakovosti krajinskega in grajenega okolja, |
– omogoči gradnja novih ali nadomestnih
kmetij in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih
usposablja za sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do
gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti, |
– poskrbi za primerno oddaljenost
stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov zaradi preprečevanja imisijskih
vplivov, |
– omogoči gradnja objektov za
športno-rekreacijske namene v povezavi z obstoječo ali novo turistično
dejavnostjo, če naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma
če je prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo
rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami in
če je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem,
neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in
čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja
turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje, |
– nova gradnja umešča znotraj obstoječih
stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se z njo izboljšujejo pogoji za
bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti, |
– daje prednost prenovi in sanaciji, ki sta
usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj
dopolnilnih dejavnosti, |
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja
obstoječ stavbni fond, |
– novogradnje urbanistično in arhitekturno
prilagajajo tradicionalni strukturi. |
F) Ostala območja razpršene gradnje. |
(1) Ostala območja razpršene gradnje
predstavljajo posamezni objekti v odprtem prostoru občine izven stavbnih
zemljišč, za katere ni predvidena sanacija; zanje se oblikujejo taki
prostorski izvedbeni pogoji, ki omogočajo kvalitetno bivanje in nemoteno
opravljanje dejavnosti v legalno zgrajenih objektih. |
(2) Izrecno se prepove sprememba namembnosti
objektov, ki služijo kmetijski in gozdarski dejavnosti, v stanovanjske
objekte ali objekte za občasno bivanje (počitniške hiše). |
|
3. IZVEDBENI DEL |
|
3.1. Splošne določbe |
|
40. člen |
|
(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno
območje Občine Podčetrtek po posameznih enotah urejanja prostora
določena: |
– območja namenske rabe prostora, in sicer
osnovne namenske rabe (v nadaljevanju: ONR) in/ali območja podrobnejše
namenske rabe (v nadaljevanju: PNR-o) in/ali površine podrobnejše
namenske rabe (v nadaljevanju: PNR-p), ki se lahko prikažejo tudi
podrobneje (v nadaljevanju: PPNR), |
– prostorski izvedbeni pogoji in dopustna
izraba prostora ter |
– območja, za katera se pripravi občinski
podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). |
(2) Pri posegih v prostor je potrebno
upoštevati določeno namensko rabo prostora, skupna določila glede
prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za vse enote urejanja
prostora, posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev za
posamezne enote urejanja prostora in vse omejitve, ki jih na posameznem
območju določajo različni režimi, določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in
varovanja zdravja (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave,
varstvo gozdov, ogrožena območja – poplavna, vodovarstvena, plazljiva,
plazovita in erozijska območja,) ali predpisi upravljavcev
infrastrukture (varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ipd.)
ter okvirno območje ojezeritve. |
|
3.2. Enote urejanja
prostora |
|
41. člen |
|
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na
enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki so označene z imenom
EUP in z okrajšavo, ki jo sestavlja skrajšana črkovna oznaka imena EUP
in njena tekoča številka (Podčetrtek: PO01). Pri manjših enotah znotraj
EUP (v nadaljevanju: PEUP) se lahko uporablja še poddelilka. |
(2) Način urejanja znotraj posamezne EUP je
določen: |
– s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega
odloka (oznaka načina urejanja: OPN) ali |
– z izdelavo novega občinskega podrobnega
prostorskega načrta (oznaka načina urejanja: OPPN_p). |
(3) V tabeli 2 so navedene EUP na območju
občine (v primeru odstopanj med tabelo 2 in grafičnim delom OPN, se
uporablja podatek grafičnega dela), njihov način urejanja in namenska
raba (kratice za namensko rabo so pojasnjene v 42. členu tega odloka): |
tabela 2 |
ime EUP |
oznaka EUP |
način urejanja |
namenska raba |
|
ONR |
PNR-o |
PNR-p |
Imeno |
IM01 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
IM02 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
IM03 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
IM04 |
OPN (57. člen) |
SZ |
Z |
ZS |
IM05 |
OPN (58. člen) |
SZ |
I |
IG |
Nezbiše |
NE01 |
OPN (59. člen) |
SZ |
S |
SK |
NE02 |
OPN (59. člen) |
SZ |
S |
SK |
Olimje |
OL01 |
OPN (60. člen) |
SZ |
S |
SK |
OL02 |
OPN (61. člen) |
SZ |
C |
CD |
Podčetrtek |
|
PO01 |
OPN (62. člen) |
SZ |
C |
CU |
|
|
PO02 |
OPN (63. člen) |
SZ |
S |
SS |
|
|
PO03 |
OPN (62. člen) |
GZ |
G |
G |
|
|
PO04 |
OPN (65. člen) |
SZ |
S |
SS |
|
|
PO05 |
OPN (66. člen) |
SZ |
Z |
ZS |
|
|
PO06 |
OPN (65. člen) |
SZ |
C |
CU |
|
|
PO07 |
OPN (67. člen) |
SZ |
B |
/ |
|
|
PO08 |
OPN (68. člen) |
SZ |
B |
BT |
|
|
PO09 |
OPN (69. člen) |
SZ |
B |
BT |
|
|
PO10 |
OPN (69. člen) |
SZ |
B |
/ |
|
|
PO11 |
OPN (70. člen) |
SZ |
B |
BT |
|
|
PO12 |
OPN (71. člen) |
KZ |
K1 |
K1 |
|
|
PO13 |
OPN (71. člen) |
KZ |
K1, K2 |
K1, K2 |
|
|
PO14 |
OPN (71. člen) |
KZ |
K2 |
K2 |
|
|
PO15 |
OPN (72. člen) |
SZ |
P |
PO |
|
|
PO16 |
OPN (73. člen) |
SZ |
P |
PO |
|
|
PO17 |
OPN (67. člen) |
SZ |
B |
/ |
|
|
PO18 |
OPN (67. člen) |
SZ |
B |
/ |
|
|
PO19 |
OPN (65. člen) |
SZ |
C |
CU |
|
|
PO20 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
|
|
PO21 |
OPN (63. člen) |
SZ |
S |
SS |
|
|
PO22 |
OPN (71. člen) |
KZ |
K2 |
K2 |
Polje ob Sotli |
PS01 |
OPN (60. člen) |
SZ |
S |
SK |
PS02 |
OPN (57. člen) |
KZ |
K |
K1 |
Pristava pri
Mestinju |
PR01 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
PR02 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
PR03 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
PR04 |
OPN (55. člen) |
SZ |
C |
CU |
PR05 |
OPN (58. člen) |
SZ |
I |
IG |
PR06 |
OPN (58. člen) |
SZ |
I |
IG |
Roginska Gorca |
RO01 |
OPN (59. člen) |
SZ |
S |
SK |
Sedlarjevo |
SE01 |
OPN (60. člen) |
SZ |
S |
SK |
Sveta Ema |
SV01 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
SV02 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
SV03 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
SV04 |
OPN (59. člen) |
SZ |
S |
SK |
SV05 |
OPN (59. člen) |
SZ |
S |
SK |
SV06 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
SV07 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
SV08 |
OPN (55. člen) |
SZ |
S |
SS |
Kmetije v celkih
(zahodni del) |
ZAH01 – ZAH58 |
OPN (74. člen) |
SZ |
A |
A |
Razložene
kmetije in druge stavbe (osrednji in vzhodni del) |
OS01 – OS915 |
OPN (75. člen) |
SZ |
A |
A |
Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca) |
VI01 – VI121 |
OPN (76. člen) |
SZ |
A |
Av |
Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Virštanj) |
VI122 – VI470 |
OPN (76. člen) |
SZ |
A |
Av |
Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Vonarje) |
VI471– VI549 |
OPN (76. člen) |
SZ |
A |
Av |
Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Sela) |
VI550 – VI569 |
OPN (76. člen) |
SZ |
A |
Av |
Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Pecelj) |
VI570 – VI594 |
OPN (76. člen) |
SZ |
A |
Av |
Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Dobležiče) |
VI595 |
OPN (76. člen) |
SZ |
A |
Av |
Pokopališče –
Polje ob Sotli |
PK01 |
OPN (77. člen) |
SZ |
Z |
ZK |
Pokopališče –
Podčetrtek |
PK02 |
OPN (77. člen) |
SZ |
Z |
ZK |
Pokopališče –
Olimje |
PK03 |
OPN (77. člen) |
SZ |
Z |
ZK |
PK04 |
OPN (77. člen) |
SZ |
Z |
ZK |
Pokopališče –
Sveta Ema |
PK05 |
OPN (77. člen) |
SZ |
Z |
ZK |
Čistilna naprava
– Imeno |
ČN01 |
OPN (78. člen) |
SZ |
O |
O |
Čistilna naprava
– Olimje |
ČN02 |
OPN (78. člen) |
SZ |
O |
O |
Čistilna naprava
– Podčetrtek |
ČN03 |
OPN (78. člen) |
SZ |
O |
O |
Čistilna naprava
– Pristava pri Mestinju |
ČN04 |
OPN (78. člen) |
SZ |
O |
O |
Čistilna naprava
– Sedlarjevo |
ČN05 |
OPN (78. člen) |
SZ |
O |
O |
Čistilna naprava
– Sveta Ema |
ČN06 |
OPN (78. člen) |
SZ |
O |
O |
Turistično
območje – Sv. Ema |
TU01 |
OPN (79. člen) |
SZ |
B |
BT |
TU07 |
OPN (79. člen) |
SZ |
B |
BT |
TU08 |
OPN (79. člen) |
SZ |
B |
BT |
TU09 |
OPN (80. člen) |
KZ |
K2 |
K2 |
Turistično
območje – Vonarsko jezero |
TU04 |
OPPN_p |
SZ |
B
Z |
BT
ZS |
Turistično
območje – Sopote |
TU05 |
OPN (82. člen) |
SZ |
B |
BT |
TU06 |
OPN (82. člen) |
SZ |
Z |
ZS |
Grad Podčetrtek |
GR01 |
OPN (83. člen) |
SZ |
C |
CD |
Vzletališče –
Imeno |
VZ01 |
OPN (84. člen) |
SZ |
P |
PL |
VZ02 |
OPN (84. člen) |
KZ |
K1 |
K1 |
Kamnolom –
Lendrše |
KM01 |
OPPN_p |
DZ |
L |
LN |
Odprt prostor
občine |
OP01, OP02 |
OPN (86. člen) |
SZ |
C
I
Z
P |
CD
IG
ZS
PC
PŽ |
|
|
|
RG |
|
|
|
KZ |
K1
K2 |
K1
K2 |
|
|
|
GZ |
G |
G |
|
|
|
VZ |
V |
VC
VI |
|
|
|
DZ |
L
OO |
LN
OO |
Varovalni
gozdovi |
VG01, VG02 |
OPN (87. člen) |
GZ |
G |
G |
Krčitev gozda |
KR01 – KR08 |
OPN (90. člen) |
KZ |
K1, K2 |
K1, K2 |
|
3.3. Območja namenske rabe
prostora |
|
42. člen |
|
(1) Za celotno območje Občine Podčetrtek so
določena naslednja območja osnovne in podrobnejše namenske rabe
prostora. Območja namenske rabe so določena glede na fizične lastnosti
prostora, predvideno rabo in na podlago pretežne rabe prostora: |
I. območja stavbnih zemljišč (SZ): |
1. območja stanovanj, ki so namenjena bivanju
in spremljajočim dejavnostim (S): |
– stanovanjske površine, ki so namenjene
bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS) |
– površine podeželskega naselja, ki so
namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju (SK) |
2. območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju
(C): |
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kot
so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za
prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanje (CU) |
– druga območja centralnih dejavnosti, kjer
prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj (CD) |
3. območja proizvodnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim (I): |
– gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim
(IG) |
4. posebna območja, ki so namenjena posebnim
dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno
(B): |
– površine za turizem, ki so namenjene
hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in
nastanitev (BT) |
5. območja zelenih površin, ki so namenjena
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja (Z): |
– površine za oddih, rekreacijo in šport, ki
so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (ZS) |
– pokopališča, ki so namenjena površinam za
pokop in spominu na umrle (ZK) |
6. območja prometne infrastrukture, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa
(P): |
– površine cest (PC) |
– površine železnic (PŽ) |
– letališča (PL) |
– ostale prometne površine, ki so namenjene
objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za
odvijanje prometa (PO) |
7. območja okoljske infrastrukture, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z
vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki (O) |
8. površine razpršene poselitve kot avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih
kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij (manjša gručasta naselja) (A), ki se lahko podrobneje delijo na |
– posebne površine razpršene poselitve –
vinogradniško območje (Av) |
9. razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo
izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) (RG) |
II. območja kmetijskih zemljišč (KZ) |
1. najboljša kmetijska zemljišča (K1) |
2. druga kmetijska zemljišča (K2) |
III. območja gozdnih zemljišč (GZ) |
1. gozdna zemljišča kot zemljišča porasla z
gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju
gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov, določena kot gozd (G) |
IV. območja voda (VZ) |
1. območja površinskih voda, ki so namenjena
za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda (V): |
– celinske vode (VC) |
2. območja vodne infrastrukture, ki so
namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so
pregrade, jezovi in podobno (VI) |
V. območja drugih zemljišč (DZ) |
1. območja mineralnih surovin, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih
surovin: |
– površine nadzemnega pridobivalnega prostora
(LN) |
2. ostala območja, kot so območja, ki jih ni
mogoče uvrstiti v zgoraj navedene kategorije (OO). |
(2) Stavbna zemljišča so zazidljiva le pod
pogoji tega odloka in ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo
varstveni režimi na (stavbnih) zemljiščih. |
(3) V OPN je kot območje posebne rabe
določeno »okvirno območje ojezeritve«. Na tem območju se nahaja
predvidena vodna površina Vonarskega jezera. Okvirno območje ojezeritve
se lahko ureja z OPPN, njegova meja pa se lahko v nadaljnjih fazah
načrtovanja ali projektiranja spremeni v soglasju s pristojnimi
upravljavci ali nosilci urejanja prostora. |
(4) Razpršena gradnja (RG) so zemljišča pod
stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju). |
|
3.4. Skupna določila glede
prostorskih izvedbenih pogojev |
|
3.4.1. Skupna določila
glede neskladnih in nelegalnih gradenj |
|
43. člen |
|
(1) Za objekte, ki so neskladna ali
nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo, kar
pomeni, da je izdaja gradbenega dovoljenja za te objekte možna le, če je
dopustna pod pogoji tega odloka oziroma če je skladna s pogoji tega
odloka, ki se nanašajo na gradnje novega objekta. |
(2) V vseh EUP so za objekte, ki so neskladna
ali nedovoljena gradnja, dopustne odstranitve in redna vzdrževalna dela
z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(3) Ne glede na določbe tega odloka je za vse
objekte, ki so neskladna ali nedovoljena ali podobna gradnja, dopustna
legalizacija izvedenih gradenj na podlagi zakona, ki ureja pogoje za
graditev objektov in sicer v rokih, kot jih določa ta zakon. Po preteku
teh rokov se za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja,
uporabljajo določbe tega odloka kot je navedeno v prvem odstavku tega
člena. |
|
3.4.2. Skupna določila
glede vrste gradenj in izvedbe drugih del |
|
44. člen |
|
(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka
dovoljene naslednje vrste gradenj in izvedbe drugih del, razen če niso
za posamezno EUP s tem odlokom izrecno prepovedane: |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija legalno zgrajenih stavb;
povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba
presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so
predpisani za nove stavbe v posamezni EUP – v tem primeru se
rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
razen če ni s tem odlokom izrecno drugače določeno v okviru razdelka
3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno
EUP, |
– odstranitev objekta, |
– spremembe namembnosti legalno zgrajenih
stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z
dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP razen naslednje izjeme:
izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje, |
– vzdrževanje, |
– namestitve sončnih zbiralnikov ali sončnih
celic, ki so investicijska vzdrževalna dela, so dopustne na strehah
(predvsem večjih stavb) na območju celotne občine, razen na območjih in
objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
kjer je tak poseg dopusten le na podlagi pridobljenega soglasja
pristojnega organa. |
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka
velja na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine naslednje: |
– dopustno je vzdrževanje objektov, |
– rekonstrukcije legalno zgrajenih stavb so
dopustne pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se
lahko poveča za toliko, kot je dopustno v zakonu, ki ureja pogoje za
graditve objektov, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih
elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba, |
– gradnje novih objektov, dozidave in
nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine dopustne le izjemoma, kadar ni
mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in
nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge
rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi
katerih je območje ali objekt pridobilo status območja ali objekta
varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in je ta
gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt
ali območje, |
– odstranitve objektov ali delov objekta, ki
so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo
predpisi o kulturni dediščini – v ta namen je treba predhodno pridobiti
soglasje pristojnega organa. Novogradnja na mestu prej odstranjenega
objekta ali dela objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini
arhitekturnem oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu
objektu. Izjemoma lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih,
arhitekturnih in drugih elementov odstranjenega objekta, če to
odstopanje potrdi pristojna strokovna javna služba s kulturnovarstvenim
soglasjem, |
– na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo
električne energije (mdr. tudi sončnih elektrarn ali sončnih zbiralnikov
ali sončnih celic) ni sprejemljiva, |
– na ostalih območjih, varovanih po predpisih
s področja varstva kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji
dediščine, je postavitve naprav za proizvodnjo električne energije
dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred
tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega
organa. |
(3) Agrarne operacije, s katerimi se
spreminja prostor, so dopustne le na kmetijskih zemljiščih skladno s
predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ter ob upoštevanju usmeritve za
ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter
načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih varovanih po
predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski
kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja), agrarne operacije,
ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije), niso
dopustne. Odstopanja od tega člena so dopustna s soglasjem pristojnega
organa, kot je to določeno tudi v prvem odstavku 93. člena tega odloka. |
|
3.4.3. Skupna določila
glede lege objektov in drugi pogoji |
|
45. člen |
|
(1) V vseh EUP morajo biti zagotovljeni
naslednji odmiki od mej sosednjih zemljišč: |
– z odmiki objektov od mej sosednjih zemljišč
morajo biti zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni
in drugi pogoji ter omogočeno vzdrževanje in raba objektov v okviru
parcele, namenjene gradnji, |
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov
od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 4.00 m, razen če ni s
tem odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila
glede prostorskih izvedbenih pogojev, |
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m, razen če ni v
nadaljevanju določeno drugače, |
– odmiki iz prve in druge alineje so lahko
izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča, |
– za posege na legalno zgrajenih objektih, ki
so postavljeni bližje mejam sosednjih zemljišč, kot so določeni v drugi
in tretji alineji, velja: |
a) če se višina objektov ne poveča, se posegi
izvajajo v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov, pisno soglasje
lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno, |
b) če se višina objektov poveča in se posegi
izvajajo v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov, mora s spremembo
višine pisno soglašati lastnik sosednjega zemljišča, |
c) posegi se lahko izvajajo tako, da se
upoštevajo določbe glede predpisanih minimalnih odmikov in možnih
odstopanj, |
– določila tega odstavka ne veljajo za
postavitev gospodarske javne infrastrukture ter (internih ali javnih)
priključkov nanjo, kar pomeni, da se lahko gospodarska javna
infrastruktura in priključki umeščajo do roba zemljiških parcel
(minimalni odmiki od mej sosednjih zemljišč za postavitev gospodarske
javne infrastrukture in priključkov niso določeni), pri čemer se ob sami
gradnji gospodarske javne infrastrukture in priključkov (izkopi ipd.) ne
posega na sosednje zemljišče, razen, če se lastniki zemljišč, na katere
vpliva gradnja, o tem pisno sporazumejo, |
– ograje se lahko postavijo do meje
zemljiških parcel, razen ograj ob javnih cestah, vendar tako, da se z
ograjo ne posega v sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez
pisnega soglasja lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v času
postavitve ograje); ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se
lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih
razmejuje, o tem pisno sporazumejo, |
– oporni zidovi se lahko postavijo do meje
zemljiških parcel, razen opornih zidov ob javnih cestah, vendar tako, da
se z njimi ne posega v sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče
brez pisnega soglasja lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v
času gradnje opornega zidu); oporni zidovi se lahko gradijo tudi na meji
s sosednjim zemljiščem, vendar le, če se lastniki teh zemljišč o tem
pisno sporazumejo, |
– za postavitev ograj in opornih zidov ob
javnih cestah je potrebno pridobiti pogoje in pisno soglasje
upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine ograj, tako da
zgornji rob ograje oziroma lega ne posega v polje preglednosti, oziroma
določijo pogoje glede odmikov in višine opornih zidov. |
(2) V vseh EUP morajo biti upoštevane
naslednje regulacijske linije oziroma odmiki: |
– zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki
objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca; minimalni odmik
novih stavb od roba cestišča regionalne ceste je 8.00 m, parkirišč,
ograj in manipulativnih površin pa 5.00 m; od cestnih teles ostalih
javnih cest morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 5.00 m oziroma v
skladu s predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste, |
– odstopanje od določil prejšnje alineje je
možno le ob soglasju z upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe
slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja, |
– minimalni odmiki od meje vodnega zemljišča,
so določeni glede na red vodotoka, in sicer: |
a) zunanja meja priobalnih zemljišč sega na
vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj območja
naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, |
b) zunanja meja priobalnih zemljišč sega na
vodah 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča, |
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj za eno
sestojno višino odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba, v izjemnih
primerih (termofilni gozd, gozd na pobočju pod objektom) pa najmanj 10
m; ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča (ceste,
vodovodi, ograje ipd.) morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 2 m; za
vsako gradnjo, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu znotraj pasu ene
sestojne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba, je
potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje
zavoda, pristojnega za gozdove, |
– posegi znotraj območja iz prejšnje alineje
so izjemoma dopustni v vseh EUP, razen za območja varovalnih gozdov,
vendar v tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarjata za
morebitno škodo, ki bi nastala na novozgrajenih objektih in
infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora biti predhodno sklenjen
notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki
je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino
odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom se opredelita plačnik in
način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom
nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem
sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost dostavljen zavodu, pristojnemu
za gozdove oziroma mora biti sestavni del projektne dokumentacije za vse
objekte, ki so od obstoječega gozdnega roba oddaljeni manj kot eno
sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, tj. 25 m, |
– če dogovor med lastniki gozda in
investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj
kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni zagotovljen na način iz
prejšnje alineje, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem
objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje z gozdom, ujme
ali sanacije njihovih posledic, |
– za potrebe tega odstavka se kot gozd
štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozdna
zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali
zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom, |
– v primeru dilem glede ocene odmikov ene
sestojne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba se upošteva
strokovno mnenje zavoda, pristojnega za gozdove. |
(3) Odstopanje od določil tega člena je možno
le ob soglasju z upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe
slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja. |
(4) Za objekte kot so bazne postaje, objekti
in naprave omrežja brezžične telefonije, objekti mobilne telefonije,
telekomunikacijske antene in oddajniki, objekti za telekomunikacijsko
opremo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– pri načrtovanju objektov in naprav
elektronskih omrežij mobilnih komunikacij je potrebno upoštevati
predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja, |
– objektov in naprav mobilne telefonije ni
dopustno umeščati na stanovanjske stavbe, na stavbe varstvenih,
zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na otroška igrišča in
pokopališča, |
– na vseh območjih namenske rabe prostora in
na območjih kjer je predvidena izdelava OPPN, je dopustno graditi
objekte in naprave mobilnih komunikacij, pri čemer stavbe ne smejo
presegati neto tlorisne površine 30 m2 oziroma
višine 4 m, gradbeno inženirski objekti pa ne smejo biti višji od 10 m
oziroma z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne
presegajo višine obstoječega objekta za več kot za 10 m, |
– objekte in naprave mobilne telefonije s
samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno umeščati na območjih
namenjenih trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in
poslovni dejavnosti ter na območjih podrobnejše namenske rabe G, |
– objekte in naprave mobilne telefonije se
umešča v prostor tako, da se v čim večji meri združujejo v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, |
– postavljanje stolpov oziroma drogov za
bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so
cerkve in gradovi, ni sprejemljivo, |
– na varstvena območjih, kjer se varuje
posebna vrednota ali so predmet drugih varstev (kot npr. zavarovana
območja in območja Natura 2000), in na območjih v varovalnem pasu
infrastrukture je bazno postajo dopustno postaviti le ob predhodni
pridobitvi soglasja pristojnega organa. |
(5) Za objekte kot so male komunalne čistilne
naprave morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– postavljajo se na parcelo, namenjeno
gradnji, |
– izjemoma je postavitev izven območij iz
prejšnje alineje mogoča le v primeru, da je z ustreznim
geološko-geomehanskim ali podobnim poročilom dokazano, da znotraj
parcele, namenjene gradnji konfiguracija terena postavitve takega
objekta ne omogoča. |
(6) Za objekte kot so tipski zabojniki za
skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– izbrana lokacija se nahaja v sklopu
objekta, v katerem se vrši dejavnost v zvezi z upravljanjem (prodajo
ipd.) takih jeklenk, ali na minimalni varnostni razdalji od takega
objekta. |
(7) Za objekte kot so zbiralnice ločenih
frakcij (ekološki otok) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– izbrana lokacija se nahaja v naselju ali na
njegovem robu ter v neposredni bližini prometne infrastrukture. |
(8) Za objekte za potrebe kmetijstva in
gozdarstva morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da je takšen objekt nujno potreben za
obratovanje kmetije oziroma da je v primeru postavitve čebelnjaka
zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki
urejajo čebelarstvo, |
– lokacije čebelnjakov morajo biti določene
tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na območja
poselitve, |
– lokacije premičnih čebelnjakov se določijo
v sodelovanju z zavodom, pristojnim za gozdove in sicer z njegovo
pristojno območno oziroma organizacijsko enoto, ob obveznem dogovoru z
lastnikom zemljišča, |
– da se objekti za rejo živali, pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode in
dopolnilne dejavnosti uporabljajo le v kmetijske namene in ne za bivanje
ali začasno nastanitev (počitniške hiše), |
– pogoji glede postavitve čebelnjakov iz tega
odstavka se preverjajo v postopku izdaje mnenja, soglasja ali podobnega
dokumenta, ki ga izda svetovalna služba v čebelarstvu ali podoben organ,
pristojen za področje čebelarstva. |
(9) Za začasne objekte morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– da je objekt postavljen zgolj v času
sezonske turistične ponudbe ali prireditve, ki pa ne sme biti daljši od
6 mesecev, |
– da so postavljeni na vedutno
neizpostavljenih mestih tako, da ne bosta ovirana promet in funkcionalna
raba območja, |
– da je v primeru postavitve odprtega
sezonskega gostinskega vrta lokacija vrta izbrana tako, da se le-ta
nahaja v neposredni bližini grajenega objekta obstoječe gostinske
ponudbe, vendar ne več kot v oddaljenosti do 30 m, |
– da se v območjih kulturne dediščine začasni
objekti za sezonsko turistično ponudbo načrtujejo le v okviru priprave
celostnega urejanja določenega območja, |
– da se začasni objekti za prireditve v
območja kulturne dediščine postavijo samo za omejen čas, |
– da se začasni objekti za skladiščenje ne
postavljajo v območja kulturne dediščine. |
(10) Za vadbene objekte morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da se postavljajo v skladu s splošnimi
principi varnosti in oblikovno zasnovo območja, |
– da se montažni napihljivi šotori ne
postavljajo v območjih kulturne dediščine. |
(11) Za spominska obeležja, skulpture,
vodnjake in podobne objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da s postavitvijo dopolnjujejo javni
prostor in ne ovirajo prometa, na stavbah pa morajo biti postavljeni
tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta, |
– da se pred postavitvijo v območjih kulturne
dediščine izdela prostorska presoja postavitve in preveri vpliv na
obstoječo kulturno dediščino. |
(12) Za urbano opremo morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– da se postavi v skladu s splošnimi načeli
varnosti uporabnikov, |
– oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno
na poslovnih objektih in na parcelah, namenjenih gradnji teh poslovnih
objektov, lahko pa tudi izven območja teh parcel, in sicer na podlagi
soglasja občinske uprave Občine Podčetrtek, |
– določila prejšnje alineje ne veljajo za
postavitev objektov za oglaševanje na območjih kulturne dediščine
(enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti), kjer
postavljanje teh objektov ni dovoljeno; izjemoma se lahko za krajevna
obvestila v teh območjih uporabljajo lesene table, pritrjene na
posamezen vaški objekt, |
– postavljanje transparentov je dovoljeno na
v naprej dogovorjenih lokacijah na podlagi soglasja občinske uprave
Občine Podčetrtek; lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske
dominante, |
– določila prejšnje alineje ne veljajo za
postavitev transparentov na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna
območja in območja krajinske prepoznavnosti), kjer postavljanje teh
objektov ni dovoljeno, |
– na območjih, ki imajo na podlagi predpisov
s področja varstva narave status zavarovanega območja Kozjanski park se
upošteva varstveni režim, s katerim je prepovedano postavljati objekte,
naprave, reklame ali napise, s katerimi bi zakrivali za območje parka
značilne razglede ali razglede na zgodovinske spomenike. Prepovedano je
postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene zunaj za to
določenih in ustrezno urejenih mest. Na območjih, ki imajo status
naravne vrednote, območje biotske raznovrstnosti, se postavlja le če se
zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote in ugodno stanje
habitata zavarovanih in ogroženih vrst ter da je vidna podoba čim manj
spremenjena, |
– da je v primeru postavitve nadstrešnice in
javne kolesarnice lokacija izbrana tako, da se nahaja v neposredni
bližini že zgrajene prometne infrastrukture. |
(13) Za sončne zbiralnike ali sončne celice
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– postavitev je dopustna na strehah (predvsem
večjih objektov) na območju celotne občine, |
– določila prejšnje alineje ne veljajo za
postavitev takih objektov na območjih in objektih varovanih po predpisih
s področja varstva kulturne dediščine: na objektih in območjih, ki so
varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za
proizvodnjo električne energije ni dopustna; na ostalih območjih,
varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine vključno z
vplivnimi območji dediščine, je postavitev naprav za proizvodnjo
električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi
umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje pristojnega organa. |
(14) Za pomožne objekte v javni rabi, ki so
začasnega značaja (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z
nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da so postavljeni tako, da ne ovirajo
osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo
prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
(15) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni
objekti postavljajo na parcelo, namenjeno gradnji na kateri že stoji
legalno zgrajen objekt, če pa to ni mogoče, pa lahko tudi na druga
območja, pod pogojem, da so izpolnjene: |
– vse zahteve razdelka 3.4. Skupna določila
glede prostorskih izvedbenih pogojev, |
– zahteve iz tabele 3, v kateri znak »+«
pomeni, da je tak objekt dovoljen ob upoštevanju morebitne opombe, znak
»–« pomeni, da tak objekt ni dovoljen, znak »o« pa pomeni, da so
dovoljeni le določeni objekti iz skupine, in sicer skladno z opombo in |
– druga določila odloka, ki gradnjo
posameznih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov v nekaterih EUP (npr.
podpornih zidov ipd.) ali v nekaterih območjih (npr. objektov za
oglaševanje v območjih kulturne dediščine ipd.) celo prepovedujejo. |
(16) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni
objekti lahko postavljajo le, če je taka gradnja skladna s pogoji
varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in
narave. Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine
so dopustna le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih
gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za
posamezno enoto dediščine. |
(17) Pogoje glede odmikov in regulacijskih
linij za nezahtevne in enostavne objekte predpisuje razdelek 3.4.3.
Skupna določila glede lege objektov v 45. členu tega odloka. |
(18) Na območjih razpršene gradnje je poleg
nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3 dopustna tudi postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov kot jih določa 89. člen tega odloka. |
tabela 3 |
nezahtevni in
enostavni objekti: |
namenska raba
(NR):
– določbe glede
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijska
zemljišča (K1 in K2) predpisuje 90. člen tega odloka
– pri
postavitvah enostavnih in nezahtevnih objektov na gozdna
zemljišča (G) se upoštevajo tudi določbe 91. člena tega odloka
– pri
postavitvah enostavnih in nezahtevnih objektov na vodna
zemljišča (V) se upoštevajo tudi določbe 53. člena tega odloka |
opombe: |
S |
C |
I |
B |
Z |
P |
O |
A |
G |
V |
DZ (LN) |
|
majhna stavba in
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
- |
+ |
|
pomožni obj. v
javni rabi |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
o |
+ |
na VZ so
dopustni samo pomožni cestni objekti
za vse NR:
večnamenski
kioski niso dopustni na območjih, varovanih po predpisih varstva
kulturne dediščine |
ograja |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
o |
+ |
Na G je
ograjevanje gozda dovoljeno samo v primerih, ko je to:
– predvideno v
gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov
pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije
divjadi z okoljem,
– potrebno
zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in
območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave,
kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanje,
ogradi se lahko
tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o
razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom; ograje pašnikov in
obore za rejo divjadi se ne štejejo med te vrste ograj |
podporni zid |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
mala komunalna
čistilna naprava |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
|
nepretočna
grenica |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
|
rezervoar |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
|
vodnjak, vodomet |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
- |
|
priključek na
objekt GJI in dalj. ogrevanja |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
samostojno
parkirišče |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
- |
+ |
|
kolesarska pot,
pešpot, gozdna pot |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
pomol |
- |
- |
- |
+ |
- |
- |
- |
- |
+ |
+ |
- |
|
športno igrišče
na prostem |
+ |
+ |
- |
+ |
+ |
- |
- |
+ |
- |
- |
- |
|
vodno zajetje in
obj. za akumul. vode in namakanje |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
obj. za
oglaševanje |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
- |
|
obj. za rejo
živali |
+ |
+ |
- |
+ |
- |
- |
- |
+ |
+ |
+ |
- |
|
pomožni
kmetijsko-gozdarski obj. |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
+ |
+ |
- |
|
obj. za
kmetijske proizvode in dopolnil. dej. |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
+ |
+ |
- |
|
pomožni
komunalni obj. |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
pomožni
letališki, pristaniški obj. in pomožni obj. na smučišču |
- |
- |
- |
- |
- |
+ |
- |
- |
- |
- |
- |
|
pomožni obj.
namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesr. ter
pomožni obj. za spremlj. stanja okolja in narav. pojavov |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
3.4.4. Skupna določila
glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov |
|
46. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednji pogoji za
oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– nezahtevni in enostavni objekti, med njimi
predvsem majhne stavbe: oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim
obstoječim objektom, |
– majhne stavbe, kot so drvarnice, garaže,
ute, lope, enoetažni pritlični objekti, nadstreški in drugi podobni
objekti: morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih
materialov; razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi
geomehanskim razmeram; lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih
materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve, kot je
opisana v predhodni alineji, |
– pomožni objekti v javni rabi (kiosk,
gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, tribuna) morajo biti
izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov, |
– ograje: naj bodo praviloma žive meje
oziroma lahke ograje, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po
možnosti ozelenjene, |
– ograje morajo na območjih varstva narave
omogočati prehod prostoživečih vrst, odstopanja od določil te alineje so
možna le v soglasju s pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za
ohranjanje narave, |
– medsosedske ograje: ne smejo biti višje od
1,80 m, razen v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev (ko so
lahko ograje višje in sicer toliko, kot zahteva njena funkcija) ali v
primeru, da je s tem odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5.
Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev, |
– ograje proti javni cesti: višina naj
upošteva pogoje upravljavca, |
– avtobusna postajališča: na območju celotne
občine izdelati celostno podobo postajališč in druge opreme, |
– ekološki otok: biti mora zakrit (lahko
ozelenjen z vegetacijo), nevpadljiv, priporoča se uporaba naravnih
materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini, |
– čebelnjak: sledi naj tradicionalnemu vzoru, |
– čebelnjaki izven območij kmetij: so
praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih, |
– kašča: sledi naj tradicionalnemu vzoru, |
– kozolec: dopustna je postavitev regionalno
značilnih kozolcev, |
– poljska pot: na območjih kulturne dediščine
možna samo peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci
niso dopustni), |
– skedenj: dopustna je postavitev regionalno
značilnih skednjev, |
– čakalnice in kolesarnice: prilagojene naj
bodo okolju in celostni podobi urbane opreme. |
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka
veljajo v območjih kulturne dediščine tudi naslednji pogoji za
oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz
lesenih pokončnih letev, dvokapna streha z naklonom od 40 do 45º, opečna
kritina, izjemoma so možna odstopanja, če oblikovanje ne vpliva na
varovane lastnosti enote, s čimer mora soglašati zavod, pristojen za
varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, |
– garaža: prvenstveno je treba zagotavljati
njeno vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske)
oziroma se izvede v obliki nadkritih parkirnih mest, |
– lopa: možna le, če to dopušča zasnova
domačije oziroma hiše z vrtom, pri čemer je potrebna predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena, |
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj
objekta ali odprtega prostora, |
– bazen: potrebna je predhodna preveritev
nemoteče vključitve v prostor, |
– rezervoar: potrebna je predhodna preveritev
nemoteče vključitve v prostor, načeloma omejen z neizstopajočo živo
mejo, |
– uta, senčnica: potrebna je predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena, |
– ograja: v obliki kot kaže morfološka
analiza naselja, kar se preverja v postopku izdaje kulturnovarstvenih
pogojev in soglasja pristojnega organa, |
– objekt javne razsvetljave: izbrati svetila
primerne velikosti – ne višjih od slemen objektov, izdelana mora biti
celostna podoba, |
– gnojišče, gnojna jama: ograda ne sme
presegati 1,3 m, |
– gozda cesta: izdelati je potrebno variante
tras, |
– gozdna učna pot: izdelati je potrebno
celostno podobo učnih tabel, |
– gozdna žičnica: izogiba naj se objektom in
območjem kulturne dediščine. |
(3) V zazidano površino za izračun faktorja
zazidanosti se po tem OPN štejejo tudi vsi enostavni in nezahtevni
objekti. |
|
3.4.5. Skupna določila
glede ureditve okolice objektov |
|
47. člen |
|
(1) V vseh EUP se ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev izvaja pod naslednjimi
pogoji: |
– višinske razlike naj se premoščajo z
nakloni zemljine; brežine naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst
trav, popenjavk, grmovnic in drevja, |
– v kolikor pri zemeljskih posegih planiranje
terena ni mogoče izvajati z brežinami, kar se dokazuje z geološkim
mnenjem, se lahko izvedejo oporni zidovi; oporni zidovi morajo biti
obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni, priporoča se
kaskadna (stopničasta) izvedba, ki omogoča lažjo ozelenitev, |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami; za zasaditve okolice objektov v
območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram
prilagojene drevesne in grmovne vrste, tujerodnih ali eksotičnih
rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne vnaša. |
(2) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo
za območja ohranjanja narave, v kateri uporaba škarp, teras, ograj in
drugih objektov za premoščanje višinskih razlik načeloma ni dopustna.
Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin. |
(3) Odstopanja od določil prejšnjega odstavka
so možna le izjemoma, kadar zaradi geotehničinih pogojev ni možna
predpisana izvedba. V tem primeru je možna izvedba opornih zidov v
višini največ 1,50 m nad terenom; v primeru večjih višinskih razlik se
oporni zidovi izvedejo stopničasto in intenzivno zasadijo. |
|
3.4.6. Skupna določila
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro ter glede varstvenih pasov infrastrukture |
|
48. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednja določila
glede priključevanja objektov, ki niso enostavni in nezahtevni objekti,
na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro: |
– obvezna je priključitev na javni vodovod, |
– obvezna je priključitev na fekalno in
meteorno kanalizacijo, |
– v kolikor ni možna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno
napravo; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno, |
– komunalne odpadne vode iz obstoječih
objektov se lahko v prehodnem obdobju, kjer ni zgrajenega javnega
kanalizacijskega omrežja, do izteka roka za prilagoditev odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, ki velja za obstoječe objekte, odvajajo
v obstoječo greznico; po izteku prehodnega obdobja je potrebno komunalne
odpadne vode iz obstoječih objektov speljati na individualne čistilne
naprave; pretočne greznice je potrebno zamenjati s priključitvijo
objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na centralni
čistilni napravi ali mali čistilni napravi, |
– v kolikor ni možna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, je potrebno padavinske vode prioritetno
ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin znotraj parcel, namenjenih gradnji;
če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji
vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev
odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven
plazovitega in erozijsko ogroženega območja; odvajanje padavinskih voda
je potrebno urediti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike
(zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.), |
– tehnološke odpadne vode iz objektov in
naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje, |
– obvezna je priključitev na javno cesto, |
– obvezna je priključitev na električno
omrežje, |
– za ogrevanje se priporoča uporaba t.i.
čistih energentov, |
– za vsak stanovanjski ali poslovni objekt je
potrebo zagotoviti zbirno mesto za odpadke skladno z 51. členom tega
odloka, |
– za vsak objekt je potrebno zagotoviti
zadostno število parkirnih mest skladno z zakonodajnim normativom, |
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za
predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti pri pristojnih
upravljavcih GJI projektne pogoje oziroma soglasja za priključitev na
GJI. |
(2) Enostavni in nezahtevni objekti se v vseh
EUP lahko priključujejo na GJI in na grajeno javno dobro samo v primeru,
da so postavljeni na stavbnem zemljišču. V nasprotnem primeru se lahko
na GJI in na grajeno javno dobro priključujejo samo: |
– enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti in objekti, ki so proizvod dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, ki jih priključuje investitor, ki izpolnjuje
pogoje iz tretjega odstavka 90. člena, |
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja
in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira, |
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so
dopustni ob razpršeni gradnji skladno z 89. členom, |
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW. |
(3) V vseh EUP veljajo naslednja določila
glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih GJI: |
– če nameravana gradnja leži na območju, ki
je s posebnimi predpisi ali z zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh
objektov opredeljeno kot varovalni pas GJI, je potrebno pridobiti
projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa
oziroma nosilca javnega pooblastila. |
(4) V vseh EUP veljajo naslednja določila
glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih obstoječih ali predvidenih
daljnovodov: |
– za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali
predvidenih daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami je
potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljalca, |
– za vse posege, ki posegajo v
elektroenergetske koridorje daljnovodov je potrebno pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja skladno z zakonodajo, |
– za vsak poseg v elektroenergetski varovalni
pas je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma
elaborat križanja, |
– izrecno je v koridorjih daljnovodov
prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za
vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale, |
– pri projektiranju je potrebno upoštevati
potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od
daljnovodnih stebrov, |
– vsa dela morajo biti speljana tako, da se
ne poškoduje ozemljitev daljnovodnih stebrov; v primeru poškodbe
ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v
prisotnosti predstavnika upravljalca, |
– pri gradnji je potrebno predvideti, da se
deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo
faznim vodnikom za napetostni nivo 400 kV na manj kot 5 m, za napetostni
nivo 220 kV na manj kot 4 m in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3
m, |
– v EUP, ki posega v varovalni pas DV, je
možno graditi le objekte, ki jih dovoljuje področna zakonodaja, |
– pri gradnji objektov je potrebo upoštevati
zakonodajo oziroma pravilnik, ki določa pogoje in omejitve gradenj,
uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij, na podlagi katerega so določene vrste
objektov v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov
prepovedane, |
– pri gradnji objektov v varovalnem pasu
elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati zakonodajo s
področja elektromagnetnega sevanja in hrupa, |
– skladno s predpisi s področja graditve je
za predvidene objekte potrebno od pristojne službe pridobiti projektne
pogoje in soglasja k projektu ter soglasje za priključitev na
distribucijsko omrežje. |
(5) V vseh EUP veljajo naslednja določila
glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih prenosnega omrežja
zemeljskega plina: |
– za vsak poseg v pripadajočem nadzorovanem
pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina je potrebno pridobiti ustrezno
soglasje upravljalca, |
– pri načrtovanju novih posegov v prostor na
območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno
upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem
varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in
posebne pogoje v varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja
pristojnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. |
(6) V naslednjih EUP so na stavbnih
zemljiščih v delu, ki se nahaja v varovalnem pasu elektroenergetskega
omrežja, dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s
področja elektroenergetskega sistema pod pogoji pristojnega upravljavca: |
– Razložene kmetije in druge stavbe (osrednji
in vzhodni del): OS118, OS180, OS187, OS196, OS256, OS359, OS388, OS391,
OS522, OS523, OS572, OS644, OS651, OS668, OS755, OS775, OS780, OS780,
OS792, OS839, OS891, |
– Poseben tip poselitve (vinogradniška
območja): VI23, VI91, VI116, VI191, VI193, VI199, VI211, VI256, VI272,
VI583, |
– Kmetije v celkih (zahodni del): ZAH01,
ZAH07, |
– Pokopališče – Olimje: PK03. |
(7) V EUP Odprt prostor občine: OP01 so v
delu, ki se nahaja v varovalnem pasu elektroenergetskega omrežja,
dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s področja
elektroenergetskega sistema pod pogoji pristojnega upravljavca. |
(8) Varovalni pasovi so v vseh EUP enaki, in
sicer so navedeni v tabeli 4; pogoje za posege v varovalne pasove
oziroma morebitna odstopanja od tega člena določa pristojni upravljalec
infrastrukture; poleg tabele 4 se upoštevajo tudi določila 45. člena
tega odloka: |
tabela 4 |
A) varovalni pas
GJI |
vodovod |
3 m levo in
desno od osi voda |
kanalizacija |
3 m levo in
desno od osi voda |
vod, namenjen
telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim
sistemom |
3 m levo in
desno od osi voda |
plinovod |
2 x 65 m |
drugi vodi, ki
služijo namenu GJI |
3 m levo in
desno od osi voda |
B) širina
varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako
stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje in znaša |
za nadzemni
večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV |
40 m |
za podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV |
10 m |
za nadzemni
večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
15 m |
za podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
3 m |
za nadzemni
večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20
kV |
10 m |
za podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV |
1 m |
za nadzemni vod
nazivne napetosti do vključno 1 kV |
1,5 m |
za razdelilno
postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti |
2 m |
potrebno je
upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v dolžini do 25 m od
daljnovodnih stebrov |
globina 0,6 m |
C) varovalni pas
prometne infrastrukture |
hitre ceste |
35 m od
zunanjega roba cestnega sveta |
glavne ceste |
25 m od
zunanjega roba cestnega sveta |
regionalne
ceste |
15 m od
zunanjega roba cestnega sveta |
državne
kolesarske poti |
5 m od zunanjega
roba cestnega sveta |
občinske ceste |
skladno z
odlokom o občinskih cestah |
železniška proga |
108 m levo in
desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju od osi
skrajnega tira |
|
|
|
|
|
3.4.7. Skupna določila
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
|
49. člen |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja
kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja
dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o OPN in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vernosti ter dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne
dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo
in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji
izgled objekta, in |
– rekonstrukcija objekta, |
če so s tem prizadete varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali
delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod
pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne
dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru
neskladja ostalih določil tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je
potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne
poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna
območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V
primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo
za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za
posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorki
načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji
priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se
potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določil tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki
ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi
v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določil tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe
dediščine in so navedeni v tem členu: |
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo
se vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta
in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve
fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov
in pripadajočega zunanjega prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
Za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos
med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini
(glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi
naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase,
gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na
naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip,
javna oprema, ulične fasade itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne
dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami, je potrebno upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za
registrirana arheološka najdišča. |
Za registrirano arheološko najdišče velja, da
ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi
plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko
orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljali dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se
sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma
kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam ali drugih oznak razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje
in prezentacijo arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni možno najti drugih rešitev in |
– če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti
za gradnjo. |
V primeru, da se območje urejuje z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v
smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti
praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z
okolico ter vedute. |
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino
in okolico. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da
morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju
dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno
območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(13) Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
(14) Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt,
ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
(15) Če se upravičeno domneva, da je v
nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
(16) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih
predpisov. |
(17) Za posege energetske sanacije je z
vidika varstva kulturne dediščine treba preučiti vsak posamezen ukrep. |
Vgradnja toplotne izolacije na izpostavljenih
fasadah praviloma ni dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso
izpostavljene in nimajo likovne vrednosti. |
Struktura, tekstura in barva zaključnega
sloja fasadne obloge mora imeti enake lastnosti kot prvotna fasada.
Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov, barv) je
treba pri rekonstrukciji ponoviti. |
Obnova ali zamenjava stavbnega pohištva:
obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk) imajo prednost pred zamenjavo z
novimi. V primeru škatlastih (dvojnih oken) je večinoma dopustna
zamenjava notranjega krila z novim, medtem ko je treba zunanje krilo
ohraniti in obnoviti. Tesnjenje oken se izvede na notranjem krilu. Novo
stavbno pohištvo mora biti po merah, obliki, materialu, profilaciji in
barvi enako originalnemu. Zaradi vgradnje izolacijskega stekla so
dopustna odstopanja le pri merah okvirjev za cca 1 cm. Namestitev in
vgradnja zunanjih senčil je dopustna le tam, kjer so že originalno in to
v enakih oblikovnih značilnostih. |
Toplotna izolacija strešnih površin je možna
na način, da se z njo ne spreminja videza strehe. |
Namestitev zunanjih enot strojne opreme
(klimatske naprave, fotovoltaični paneli, toplotne črpalke ipd.): v
objektih kulturne dediščine naj se smiselno presodi o uporabi strojnih
naprav brez zunanjih enot. V primeru uporabe strojnih naprav z zunanjimi
enotami je te naprave sprejemljivo namestiti le izven vidnega polja
izpostavljenih fasad oziroma streh, to je na dvoriščne strani, za
balkonske ograje ipd. Nameščanje naprav na ulične fasade in druge
izpostavljene dele objektov ni sprejemljivo. |
(18) Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno po predpisih za
varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri
pristojni območni enoti zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z
njo povezane premične kulturne dediščine treba pridobiti podatke o
potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih
arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(19) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala še ni znana, se
priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali
posegi v zemeljske plasti. |
(20) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča /
investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto zavoda, pristojnega za varstvo nepremične
in z njo povezane premične kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira
v skladu z določili arheološke stroke. |
(21) Zaradi varstva arheoloških ostalin je
potrebno pristojni osebi zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z
njo povezane premične kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč,
kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. |
|
3.4.8. Skupna določila
glede ohranjanje narave |
|
50. člen |
|
(1) Varovana območja ohranjanja narave, v
katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima,
ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi
predpisi. |
(2) Posegov in dejavnosti na zavarovanih
območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in
posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko
pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali
izvaja. |
(3) Za posege oziroma gradnjo objektov na
območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave
poseben status, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in
naravovarstvene soglasje, ki ga izda ministrstvo pristojno za ohranjanje
narave. |
(4) Za enostavne objekte in nezahtevne
objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev, potrebno je
pridobiti le naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za
ohranjanje narave. |
(5) Če nameravana gradnja leži na območju, ki
se ureja z DPN ali OPPN, je potrebno skladno z določili zakona, ki
določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva
naravnih vrednot, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave. |
(6) Varstveni pogoji, usmeritve in
priporočila za ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti so naslednja: |
– spodbuja naj se rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, k zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in
območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč
na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000, |
– na večjih kmetijskih površinah sredi
intenzivne kmetijske krajine se ohranjajo obstoječe manjše površine
gozdnih zemljišč (gozdni otoki) ter ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo
omejki in živice, travniški sadovnjaki …, |
– pri umeščanju in gradnji objektov je
potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v
agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča, |
– gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku
ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali
obvodne drevnine, |
– enostavne in nezahtevne objekte na območjih
kmetijske, gozdne in ostale rabe, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih,
ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot in
območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst
ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe,
prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, |
– postavljanje obor za rejo divjadi, in
ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja
narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod
prostoživečih vrst; na območjih, ki so zavarovani po predpisih o
ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih
prostoživečih vrst, |
– za premoščanje novo izdelanih višinskih
razlik naj se ne gradi betonskih škarp in opornih zidov; premostitve naj
se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin; brežine naj se
utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja, |
– za zasaditve okolice objektov v območjih
ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram
prilagojene drevesne in grmovne vrste; tujerodnih ali eksotičnih
rastlinskih vrst se ne vnaša, |
– v primeru urejanja ceste na odseku, kjer je
evidentiran prehod dvoživk, bo pristojna služba za ohranjanje narave
podala mnenje o ustreznosti tehnične izvedbe prehodov in zaščitne ograje
za neovirane prehode dvoživk preko cestišča, |
– ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju
prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za
prostoživeče vrste, |
– ob načrtovanju rekonstrukcij ali
investicijsko vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer se nahaja
evidentirani prednostni odsek, je potrebno načrtovanje prehodov in
zaščitnih ograj za neovirano prehajanje dvoživk, |
– načrtovanje prostorskih ureditev in
dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, |
– obsega poplavnih območij ali odtočnih
režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi
ustrezno nadomestitev teh površin, |
– vodna infrastruktura se načrtuje tako, da
se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, |
– urejanje vodotokov naj bo vsestransko
pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s
sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne
rečne dinamike; ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi
zveznost obsežne vegetacije, |
– v potoke naj se ne posega z regulacijami in
naj se jih ne onesnažuje; krčenje gozda ob vodotoku in lesene obrežne
vegetacije naj se ne izvaja; v primeru sanacije brežin naj se ta izvaja
z zasaditvijo rastišču primernih drevesnih in grmovnih vrst, vzpostavi
naj se vrstno in višinsko pestra obrežna vegetacija, |
– na reguliranih vodotokih se omogoči
izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja; v primerih regulacij,
pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se
pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih
površinah ob vodotoku, |
– načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje
obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja
ekosistemov, zagotavlja pa naj ustrezne prehode za prostoživeče vrste, |
– prečkanje vodov gospodarske javne
infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote ali
območja biotske raznovrstnosti, naj se izvede s podvrtavanjem struge ter
na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za
zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet, |
– pri gradnji mostov in cest na območju
vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave
poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za
ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov
zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov
vezanih na vodno okolje, |
– na območju naravnih vrednot in območju
biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno; umeščanje v
prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do
poškodovanja koreninskega sistema dreves, |
– zaradi zmanjšanja negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja
živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje
območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko
usmerjena proti tlom; osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi,
ki so v skladu z določili uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja, |
– označevanje naravnih vrednot in območij
biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno s pravilnikom, ki določa
vrste, osnovne elemente, pisave, grafične prikaze, materiale,
konstrukcije, mere, način izdelave in načine postavljanja znakov za
označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot v naravi, |
– gradnja malih komunalnih čistilnih naprav
naj se načrtuje izven območij, ki imajo na podlagi predpisov s področja
varstva narave poseben status oziroma se upoštevajo pogoji, usmeritve in
priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev
habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih
habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. |
(7) Poleg navedenega se v območjih ohranjanja
narave upošteva tudi naslednja priporočila: |
– obstoječe drevje naj se v čim večji meri
ohrani in obvaruje pred poškodbami, |
– pri ureditvi zelenih površin naj se
uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in dreves, |
– morebitno ograjevanje parcel naj se izvede
z zasaditvijo žive meje avtohtonih vrst grmovnic, |
– reliefne značilnosti terena naj ostanejo v
čim večji meri ohranjene; obsežnejši izkopi in nasipavanja (izravnave
terena), ki bi puščali ostre robove v krajini z velikimi višinskimi
razlikami, naj se ne izvajajo; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki, |
– uporaba svetilk za osvetljevanje naselja in
posameznih objektov naj bo časovno in prostorsko omejena, |
– novi objekti naj bodo locirani čim bližje
obstoječim objektom, |
– priporočljiva je zasaditev visokodebelnih
sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektih, |
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja
oziroma na novo vzpostavlja, |
– na mlado sadno drevje naj se umesti
gnezdilnice za pogorelčka skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz
okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku, |
– krčitve gozda za kmetijske namene naj se
izvedejo le tam, kjer gre za zaokroževanje kmetijskih površin na račun
krčitve in tam kjer krčitev gozda zagotavlja obstoječim stavbnim
območjem v neposredni bližini možnost kmetovanja. |
(8) Poleg drugih določb tega odloka je
potrebno na naslednjih območjih z namensko rabo »območja vodne
infrastrukture« upoštevati tudi naslednje: |
– za posege na parcelah št. 155, 156, 609/3,
624/1, 624/2, 624/3, 625/2, 627, 630/1, 630/2, 630/3, 631/1, 631/2, 916,
k. o. Vonarje poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji: |
– sestave biocenoze naj se ne spreminja z
naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali (razen gojene oblike krapa), |
– ograje in druge fizične ovire naj se ne
postavlja upoštevaje dnevne ali sezonske poti živali, tako da so živali
čim manj ovirane, |
– odpadkov se ne odlaga, če obstaja možnost
negativnega vpliva na habitate rastlin in živali, |
– rastlinstva naj se ne požiga, |
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa
se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje,
lahko preživijo najbolj občutljive živali, |
– površinske ali podzemne vode naj se ne
onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo
čistilnih naprav, |
– vodnega stanja naj se ne spreminja z
osuševanjem ali poplavitvijo, |
– v tekoče in stoječe vode (tiste, ki so
neposredno povezane z naravnim okoljem) se ne vnaša hranil, razkužil in
zdravil za ribe, |
– v močvirnati gozd ni dovoljeno umeščati
objektov, |
– za posege na parcelah št. 305 in na delu
parcel št. 316, 303, 304, 273/1 in 1211/2, vse k.o. Sopote poleg
navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji: |
– ureditev ribnika je dovoljena zgolj na
parceli št. 305 in na delu parcel št. 316, 303, 304, 273/1 in 1211/2,
vse k.o. Sopote, |
– vzpostavi se vzporedni tok potoka z naravni
čim bolj podobno strugo in obrežno vegetacijo; s tem se zagotovi
zveznost in omogoči prehajanja vodnih organizmov ter ustrezne pogoje za
življenje prosto živečih vrst v in ob vodotoku, |
– iz na novo vzpostavljene struge se uredi
odvzem vode za ribnik, |
– izvede se raziskava za določitev ekološko
sprejemljivega pretoka; na podlagi teh raziskav se določi možno količino
odvzema vode za ribnik, |
– izvedejo se ustrezne tehnične prilagoditve
odvzema na mestu jezu, ki bo zagotavljal ekološko sprejemljiv pretok in
prehodnost za ribe v neimenovanem potoku in v potoku Slivje, |
– gojenje rib mora biti v skladu z
veterinarsko in ribiško zakonodajo; v ribnik vložene ikre, zarod in ribe
morajo biti zdravstveno neoporečne, |
– kvalitete vode v neimenovanem potoku in v
potoku Slivje se ne slabša, onesnaženo vodo se prednostno očisti, |
– vpliv gojenja rib na stanje v vodotoku
Slivje, kamor se steka voda iz ribnika, se zagotovi z ustreznim
delovanjem usedalnikov oziroma drugih tehničnih rešitev za zmanjšanje
vpliva (npr. rastlinska čistilna naprava), |
– eno tretjino ribnika na delu, ki je
najbližje gozdu, se prepusti naravnim procesom postopnega zaraščanja, |
– morebitne utrditve brežin se izvede
izključno z biotehničnimi ukrepi: z uporabo lesenih pilotov, vrbovega
popleta in potaknjencev jelše, vrbe in ostale drevnine lokalnega
izvora, |
– v ribnik se vlaga vrste rib, ki so lokalno
prisotne in so potomke rib, ki so bile pridobljene iz lokalnih
populacij, |
– prenašanje živih rib iz ribnikov v druge
vode se ne izvaja. |
(9) Poleg drugih določb tega odloka je
potrebno na naslednjih območjih z namensko rabo »površine za oddih,
rekreacijo in šport« upoštevati tudi naslednje: |
– za gradnjo na parcelah št. 130/2, 130/3,
130/4, 137/4, k. o. Sopote poleg navedenih veljajo tudi naslednji
posebni pogoji: |
– območje površin za oddih, rekreacijo in
šport naj bo omejeno le na obstoječe igralne in travnate površine in
oddaljene za vsaj eno drevesno višino od samega gozdnega roba, |
– v gozdni rob naj se ne posega; obstoječe
drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo
območja, |
– v gozdu naj se izvajajo le sanacijski
ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le to ogroža varnost
ljudi, |
– na deblo, korenine in veje dreves naj se ne
obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table,
žične vode ...), |
– odlaganje kakršnega koli materiala izven
območja urejanja naj se ne izvaja oziroma odpadke, odvečni izkopni
material in gradbene odpadke se deponira na zato urejenem odlagališču, |
– ureditve okolice objektov in športnih
površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih
betonskih in kamnitih škarp; brežina naj se utrdi z zasaditvijo
avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja, |
– poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo
narejene iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …), |
– športne površine naj bodo v čim večji meri
travnate; delež površin prekritih z betonom in umetnimi masami naj bo
minimalen, |
– za ureditev zelenih površin naj se
uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja; na območju naj se ne
uporablja mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov in pesticidov, |
– za vzdrževanje zelenih površin naj se ne
uporablja namakalnih naprav, |
– območje urejanja naj se ne ograjuje; v
primeru ograjevanja športnih površin naj imajo le te čim bolj naraven
izgled (les, pletene vrvi), |
– osvetljena naj bo le okolica objektov;
osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami
svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena; športne
površine naj bodo neosvetljene, |
– za posege na parceli 617/6, k.o. Virštanj
poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj: |
– drevo znotraj območja posega naj se
ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto
sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in
vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega
poročila, ki je priloga k temu odloku. |
(10) Poleg drugih določb tega odloka je
potrebno na naslednjih območjih z namensko rabo »gospodarske cone«
upoštevati tudi naslednje: |
– za posege na parcelah 1191/6, 1191/7,
1193/2, 1193/4, 1193/5, 36/3, k.o. Imeno poleg navedenih velja tudi
naslednji posebni pogoj: |
– nove objekte naj se obsadi s starimi
sortami sadnega drevja, na katere naj se namesti gnezdilnice za
pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz
okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku. |
|
3.4.9. Skupna določila
glede varstva okolja, naravnih dobrin in varovanja zdravja |
|
51. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varovanja zdravja: |
– iz objektov ne smejo uhajati strupeni
plini, |
– objekti ne smejo povzročati emisij
nevarnega sevanja, |
– objekti ne smejo povzročati onesnaženja ali
zastrupitve voda in tal, |
– za spremljanje stanja na področju varovanja
zdravja ljudi naj se uporabljajo kazalci, navedeni v okoljskem poročilu
kot prilogi OPN. |
(2) Varstvena območja, v katerih je treba
pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh
območjih oziroma nepremičninah, so določena v naslednjih odstavkih tega
člena in z drugimi predpisi, ki opredeljujejo varstvena območja in
režime v njih. |
(3) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varstva voda: |
– vsi objekti morajo biti priključeni na
javni kanalizacijski sistem ter dalje na čistilno napravo; v kolikor ni
možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna
priključitev na individualno čistilno napravo, |
– pretočne greznice je potrebno zamenjati s
priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom
na centralni čistilni napravi ali mali čistilni napravi. |
(4) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varstva pred hrupom: |
– na podlagi uredbe, ki določa mejne
vrednostih kazalcev hrupa v okolju, sodijo EUP v naslednje stopnje
varstva pred hrupom v odvisnosti od namenske rabe v posamezni EUP: |
I. stopnja varstva pred hrupom se določa samo
na območju, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave; |
II. stopnja varstva pred hrupom velja za
naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni
dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na območju stanovanj: stanovanjske površine
(EUP: IM01, IM02, IM03, PO02, PO04, PO20, PO21, PR01, PR02, PR03, SV01,
SV02, SV03, SV06, SV07, SV08), stanovanjske površine za posebne namene
in površine počitniških hiš, |
– na območju centralnih dejavnosti: površine
za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, |
– na posebnem območju: površine za turizem
(EUP: PO08, PO09, PO11, TU01, TU04, TU05, TU07, TU08), |
III. stopnja varstva pred hrupom velja za
naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na območju stanovanj: površine podeželskega
naselja, |
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja
območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih dejavnosti, |
– na posebnem območju: športni centri, |
– na območju zelenih površin: za vse
površine, |
– na površinah razpršene poselitve, |
– na območju voda: vse površine, razen
površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem, |
– ne glede na namensko rabo na območjih
vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti, |
IV. stopnja varstva pred hrupom velja na
naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni
stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko
bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na območju proizvodnih dejavnosti: vse
površine, |
– na posebnem območju: površine drugih
območij, |
– na območju prometne infrastrukture: vse
površine, |
– na območju komunikacijske infrastrukture:
vse površine, |
– na območju energetske infrastrukture: vse
površine, |
– na območju okoljske infrastrukture: vse
površine, |
– na območju za potrebe obrambe in izvajanja
nalog policije v naseljih, |
– na območju voda: površine vodne
infrastrukture, |
– na območju mineralnih surovin: vse
površine, |
– na območju kmetijskih zemljišč: vse
površine, razen na mirnem območju na prostem, |
– na območju gozdnih zemljišč: vse površine,
razen na mirnem območju na prostem, |
– na območju za potrebe obrambe: vse
površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države
oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– na območju za potrebe izvajanja nalog
policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog
policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega
reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in |
– na območju za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi
izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
– za območja veljajo mejne ravni hrupa, kot
jih določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, |
– območja stopenj varstva pred hrupom (II.,
III., IV.) so določena po mejah namenskih rab, |
– ukrepi za varovanje objektov in območij
pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, |
– predvideni objekti oziroma njihovo
obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane
mejne ravni hrupa, |
– prepovedano je obratovanje virov hrupa, ki
čezmerno obremenjujejo okolje, dokler niso sanirani, |
– prepovedano je umeščanje novih stavb z
varovanimi prostori v s hrupom prekomerno obremenjeno območje (npr. ob
cestah, železnicah, območjih za gospodarske cone – namenska raba IG
ipd.), |
– pri umeščanju novih območij, s povečano
stopnjo varstva pred hrupom (namenska raba SS in BT) se naj upoštevajo
priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije Ldvn
55dBA, Lnoč 40 dBA, |
– potrebna je pridobitev dovoljenja za
čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja prireditev, na osnovi
strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve. |
(5) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede ravnanje z odpadki: |
– za vsak stanovanjski objekt je potrebno
zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob
objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in
odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme, |
– odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto,
če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, |
– predvideni način odvoza odpadkov mora
ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, |
– za ustrezno ravnanje z odpadki je treba na
območju občine v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s komunalnimi
odpadki, urediti zadostno število zbiralnic in zbirnih centrov na
prebivalca. |
(6) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varstva tal: |
– rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med
gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev
zelenic oziroma okolice stavb, |
– evidentirati in sanirati je potrebno vsa
nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine s prioriteto na
občutljivih območjih (vodovarstvena območja, ob vodotokih in podobno). |
(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varovanja gozdov: |
– za vse posege v gozd in gozdni prostor je
potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove, |
– v poselitvi in ostalih območjih v gozdu ali
ob robu se morajo ohraniti ali po potrebi urediti novi dostopi do gozda
za potrebe gospodarjenja z gozdovi (gozdne vlake, poti), ob naseljih
tudi za rekreacijo, |
– za potrebe tega odstavka se kot gozd
štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozdna
zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali
zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom. |
(8) V vseh EUP je v območju vodovarstvenih
pasov gradnja omejena na naslednji način: |
– pri projektiranju in gradnji je potrebno
upoštevati zakonodajo, ki obravnava vodovarstvene pasove in ukrepe za
zavarovanje virov pitne vode, |
– na vodovarstvenih območjih je potrebno
upoštevati omejitve in pogoje gradnje skladno z veljavno zakonodajo,
upoštevati je potrebno že izdelane študije in strokovne podlage, |
– za vse obstoječe objekte na vseh
vodovarstvenih pasovih se izvede sanacija kanalizacije oziroma
dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, |
– na vodovarstvenih območjih je prepovedan
vnos tistih snovi v tla, ki niso v skladu s predpisi. |
(9) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varstva pred sevanjem: |
– na podlagi uredbe v zvezi z
elektromagnetnim sevanjem v okolju sodijo EUP v naslednje stopnje
varstva pred sevanjem v odvisnosti od namenske rabe oziroma dejavnosti v
posamezni EUP: |
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za
I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem: območje
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju, |
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za
II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj
moteč: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnji alineji določena kot I.
območje, |
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja
tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu
prometu. |
– v vplivna območja virov elektromagnetnega
sevanja (s poudarkom na daljnovodih) ni dovoljeno umeščati dejavnosti,
ki so varovane s I. stopnjo varstva pred sevanjem. |
(10) Na podlagi uredbe o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju mora nov objekt ali naprava
ali objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir sevanja, za
pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati te pogoje: |
– elektromagnetno polje, ki je posledica
uporabe ali obratovanja vira, ne sme povzročati čezmerne obremenitve s
sevanjem, |
– kjer je obremenitev zaradi sevanja že
čezmerna, morajo biti pri uporabi ali obratovanju obravnavanega vira
zagotovljeni ukrepi varstva pred sevanjem, skladno s to uredbo; v takšna
območja ni dovoljeno umeščati novih ali širiti obstoječih stavb z
varovanimi prostori ali načrtovati namenske rabe prostora, za katero je
z uredbo predvidena I. stopnja varstva pred sevanjem, |
– obremenitev območja z EMS zaradi
obratovanja vira sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti iz 4. člena
uredbe o EMS, |
– minimalni potrebni odmiki od obstoječih
virov EMS, kamor zaradi varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori in obratno – od obstoječih objektov z
varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati novih virov EMS, ki zaradi
varovanja ljudi znašajo: za 400 kV od 42 do 46 m, za 220 kV od 18 do 24
m, za 110 kV od 11 do 14 m, in so odvisni od tipa daljnovoda oziroma
drugega vira EMS. |
(11) Za posege v koridorje obstoječih ali
predvidenih daljnovodov se upoštevajo tudi druga določila odloka, mdr.
tudi določila 48. člena. |
(12) Ukrepi glede varovanja kakovosti zraka
so v OPN Podčetrtek naslednji: |
– obstoječi in predvideni objekti ne smejo
biti vir čezmernega onesnaženja zraka, |
– v čim večji možni meri je potrebno
izkoriščati možnosti pasivnega ogrevanja, |
– za individualno ogrevanje je potrebno
uporabljati pretežno obnovljive vire energije, uporaba biomase pa se naj
predvidi le za skupne kotlovnice, |
– na območju izgrajenega toplovoda je obvezna
priključitev na toplovod, |
– umestitev posameznih virov v območja
proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim (z
namensko rabo površine za industrijo ali gospodarske cone) mora biti
usklajena z zahtevami splošne emisijske uredbe glede pridobitve
okoljevarstvenega dovoljenja – emisije (koncentracije in količine)
onesnaževal v zrak, |
– pri gradnji je potrebno upoštevati pogoje
predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah, |
– za obstoječe javne objekte se pristopi k
celoviti energetski sanaciji stavb skladno z nacionalnimi programi in
predpisi za pospeševanje okolju prijazne in učinkovite rabe energije, |
– pri umeščanju pomembnih virov vonjav v
okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je potrebno zagotoviti primerno
oddaljenost, tako da je zunanji rob območja virov vonjav od območij
stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb,
stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter
športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri
odprtem kompostiranju, |
– za ureditev novih objektov za rejo živali
(večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih
objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se
umestijo na primerno oddaljenost od navedenih območij, |
– pri reji živali in skladiščenju ter prevozu
gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje
obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami, |
– spodbuja se učinkovita raba energije, |
– spodbuja se plinifikacija, |
– dejavnosti, ki so pomemben vir emisij v
zrak, se lahko umešča le v gospodarska in industrijska območja, |
– za preprečevanje širjenja negativnih
vplivov iz območij z namensko rabo IG (gospodarske cone, ki so namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim) na območja z namensko rabo SS (stanovanjske površine, ki so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi) se v vmesnih
območjih predvidi namensko rabo prostora in gradi objekte z
nestanovanjsko rabo ali uredi zelene pasove kot vmesne zasaditve,
ozelenitve ipd., s katerimi se preprečuje širjenje negativnih vplivov
proti območjem, namenjenim bivanju in počitku, |
– varujejo se zelene površine na območju
strnjenih naselij, ki so namenjene športu, oddihu in rekreaciji, |
– naselja se med seboj povežejo s
kolesarskimi potmi, |
– spodbuja se uporaba avtobusnih in
železniških prevozov ter druge oblike trajnostne mobilnosti (uporaba
električnih avtomobilov, izgradnja električnih polnilnic, souporaba
osebnih avtomobilov, skupno lastništvo osebnih avtomobilov ipd.). |
(13) Drugi ukrepi glede varovanja zdravja
ljudi so na območju OPN Podčetrtek naslednji: |
– večini prebivalstva se zagotovi ustrezna
oskrba s kakovostno pitno vodo, |
– vsak imetnik vodne pravice, ki vodni vir
uporablja za oskrbo s pitno vodo, je dolžan izvajati redni nadzor nad
kakovostjo pitne vode, nespoštovanje predpisov pa je predmet
inšpekcijskega nadzora; izjema so sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki
zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode
na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, če se voda iz njih ne uporablja
za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in
objektov za pakiranje pitne vode, |
– zagotovi se varovanje tal in ohranjanje
kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno
pridelano hrano, |
– za (javno) razsvetljavo se uporablja
osvetljevanje s svetili, ki so nameščena skladno z uredbo, ki določa
mejne vrednosti za osvetljenost in druge ukrepe glede varstva narave
pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, |
– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo
ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin, kot jih določa
uredba, ki določa ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije virov
svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje, |
– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo
omejitve osvetljevanja varovanih prostorov kot jih določa uredba, ki
določa ukrepe za varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo, |
– v Občini Podčetrtek se glede minimalnega
potrebnega časa osončenja bivalnih prostorov uporablja nacionalni
normativ najmanjše dopustne insolacije bivalnega prostora, in sicer: 1
ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinokcijih in 5 ur ob letnem (za
kompenzacijo napake zaradi neravnega horizonta zadošča, da se računsko
upošteva kot 10° nad horizontom za začetek in konec sončnega obsevanja), |
– za prebivalce se zagotavljajo možnosti za
njihov zdrav življenjski slog (gibanje), in sicer z varovanjem zelenih
površin, površin za šport in rekreacijo, otroških igrišč in javne
dostopnosti do njih. |
(14) Kazalci za spremljanje stanja okolja s
stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja so naslednji: |
– število in delež individualnih kurišč in
način ogrevanja le-teh ter delež obnovljivih virov energije, |
– delež prebivalcev in območja namenske rabe
prostora, ki komunalno odpadno vodo odvaja na (ne)ustrezen način, |
– delež prebivalcev in območja namenske rabe
prostora, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda, |
– število in lokacije nelegalnih in saniranih
odlagališč odpadkov, |
– površino in območje nepozidanih stavbnih
zemljišč, |
– kakovost pitne vode na vodnih virih, |
– količino porabljene pitne vode, |
– površino namenske rabe prostora in število
objektov z varovanimi prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi
prometa in proizvodnih dejavnosti, |
– povprečni letni dnevni promet na državnih
in regionalnih cestah ter cestah z večjo obremenitvijo skozi naselja,
kjer pretok presega milijon vozil letno, |
– število in lokacije zavezancev za prve
meritve emisij hrupa v zrak, |
– število in lokacije zavezancev za prve
meritve hrupa, |
– število namenske rabe prostora, namenjene
SS (stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi), lociranih neposredno ob industrijskih
conah, za katere niso urejene vmesne zasaditve in ozelenitve oziroma v
vmesnem prostoru niso zgrajene stavne nestanovanjske rabe, |
– poraba električne energije za razsvetljavo
občinskih cest in javnih površin na prebivalca na leto, |
– število stanovanjskih objektov in površino
namenske rabe prostora, kjer je predpisana I. stopnja varstva v
varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja, |
– število sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki
zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode
na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, če se voda iz njih ne uporablja
za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in
objektov za pakiranje pitne vode, ki izvajajo spremljanje kakovosti
pitne vode. (kazalec se spremlja na letni ravni na podlagi podatkov o
izdanih vodnih dovoljenjih za oskrbo s pitno vodo), |
– število dejavnosti, ki so vir neprijetnih
vonjav (kompostarne, bioplinarne, večje farme) (kazalec se spremlja
vsake 3 leta od sprejetja OPN dalje), |
– skupna površina novih območij s povečano
stopnjo varstva pred hrupom (SS, BT), ki so pozidana v preteklih 3 letih
(kazalec se spremlja vsake 3 leta od sprejetja OPN dalje), |
– število zbiralnic in zbirnih centov za
ravnanje z odpadki na prebivalca, |
– skupna površina zelenih površin na
prebivalca. |
(15) Izvajanje omilitvenih ukrepov s
priporočili, časovni okvir njihove izvedbe, njihovi nosilci in način
spremljanja izvedbe so določeni v okoljskem poročilu, ki je priloga tega
OPN. Način sprejemanja pritožb prebivalcev zaradi vplivov iz okolja
poteka skladno s področno zakonodajo. |
|
3.4.10. Skupna določila
glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
52. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varstva pred požari: |
– zagotovljeni morajo biti pogoji za varen
umik ljudi in premoženja, |
– dimenzionirani morajo biti ustrezni odmiki
oziroma požarna ločitev med posameznimi objekti, |
– zagotoviti je potrebno prometne in delovne
površine za intervencijska vozila, |
– predvideti je potrebno hidrantno omrežje, |
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti
pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu –
zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu –
študija požarne varnosti; požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so
določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede varstva pred drugimi nesrečami: |
– za vsako gradnjo, za katero je potrebna
statična presoja oziroma za gradnjo in posege skladno z zakonom, je
potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje, |
– pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti
ali poseganja v prostor na erozijsko ogroženih ali plazljivih območjih
se podrobneje določijo v soglasju, ki ga izda pristojni organ za
upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše geološke oziroma
hidrogeološke analize oziroma elaborata, |
– za ostale gradnje geološkega mnenja ni
potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali
njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali
drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko
raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za
kritje škode ni odgovorna Občina, |
– na območju, kjer je večja možnost pojava
erozije in plazov, naj se pri gradnji objektov upošteva protierozijske
ukrepe, |
– pri projektiranju in gradnji objektov je
treba upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo,
pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal. |
(3) V vseh EUP je na erozijskih območjih
prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje
erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki
preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne
razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi
vplivi erozije, |
– zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje
zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih
materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim
materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen
zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
– vlačenje lesa, |
– odstopanja od tega odstavka so dopustna s
soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v prvem odstavku
93. člena tega odloka. |
(4) V vseh EUP je na plazljivih območjih
prepovedano: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras,
in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče in razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev
ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč, |
– odstopanja od tega odstavka so dopustna s
soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v prvem odstavku
93. člena tega odloka. |
(5) Pri gradnji objektov se upošteva tudi
občutljiva območja, obravnavana v sklopu območij s posebnimi zahtevami,
ter občutljiva območja zaradi kopalnih voda, skladno z zakonodajo. |
(6) V primeru, ko so ogrožene možnosti za
normalno gospodarjenje z gozdovi, se pri transportu lesa na erozijskih
območjih le-ta izvaja na način, ki je usklajen s pristojnimi nosilci. |
(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna
določila glede gradnje na varstvenih in ogroženih območjih: |
– če nameravan poseg leži na območju, ki je s
posebnimi predpisi opredeljeno kot varstveno in ogroženo območje, je
potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno
soglasje, |
– za enostavne objekte in nezahtevne objekte
ni potrebno pridobivati projektnih pogojev; potrebno je pridobiti le
vodno soglasje, |
– če nameravana gradnja leži na območju, ki
se ureja z DPN ali OPPN, se ne glede na prvo in drugo alinejo te točke
šteje, da so projektni pogoji že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN
ali OPPN; v tem primeru je potrebno pridobiti le vodno soglasje, |
– varstvena in ogrožena območja, v katerih je
treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na
teh območjih oziroma nepremičninah, so določena z zakonom, ki ureja
upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, |
|
3.4.11. Skupna določila
glede posegov na vodnem in priobalnem zemljišču |
|
53. člen |
|
(1) V OPN se natančneje prikazujejo območja
vodnih zemljišč z ustrezno podrobnejšo namensko rabo oziroma se vse
ostale vodne površine (za katere ni določena namenska raba kot
površinske vode), kjer je voda trajno ali občasno prisotna, opredelijo
po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer
se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in
vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s
pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja voda. Za vodno zemljišče (celinskih voda) se
štejejo vsa zemljišča na območju občine, na katerih je celinska voda
trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke,
geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni
ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih
voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno
zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do
najvišje zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi
opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja
in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Priobalno
zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. Vsi posegi v prostor morajo biti od meje vodnega zemljišča. |
(2) Na vodnih zemljiščih in priobalnih
zemljiščih ni dovoljeno posegati v prostor, razen za naslednje izjeme,
ki jih določa zakonodaja: |
– gradnja objektov javne infrastrukture,
komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo, |
– gradnja objektov grajenega javnega dobra, |
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje
narave, |
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma
priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem, |
– gradnja objektov, namenjenih obrambi
države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju
nalog policije. |
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se
nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih
in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti in adaptacija
ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov,
če: |
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost ali ogroženost, |
– se s tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe
voda, |
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z
vodami, |
– se z rekonstrukcijo oddaljenost do meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje, |
– se izvede ob zagotavljanju ohranjanja
naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov
ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma
odvzemom vode. |
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so
prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih
zemljišč, |
– zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, |
– ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja, |
– onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih
in obvodnih organizmov. |
(5) Na vodno in priobalno zemljišče je
prepovedano: |
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v
trdni, tekoči ali plinasti obliki, |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, |
– odlaganje odpadkov. |
(6) Gradnja prometne infrastrukture se
predvidi izven priobalnih zemljišč. Pri načrtovanju poteka trase javne
infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta
ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin in vodotokov. |
(7) V vseh EUP je na priobalnih zemljiščih
prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(8) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega
meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba
pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v
skladu s področno zakonodajo. |
(9) Pri načrtovanju gradnje komunalnih
čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično
analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje
očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih
odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na
dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v
vplivnem območju. |
(10) Načrtovanje prostorskih ureditev in
dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih
območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to
potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna
infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko
pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s
sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave
rečne dinamike. Ohranja ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in
drevesnih vrst na obrežnem pasu zagotavlja zveznost obvodne vegetacije
ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost. Krčenje ali
odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne izvaja,
iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki
močno ovirajo pretok. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje
njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so
bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta
možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob
vodotoku. Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih
(invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije,
japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna,
kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev
in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone
vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se
izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.Po
izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z
avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči
naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst. |
(11) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati
tudi temeljne ukrepe s področja varstva, rabe in ekonomskih inštrumentov
ter dopolnilne ukrepe za preprečitev poslabšanja / slabšanja stanja, za
doseganje dobrega stanja / potenciala, za podnebne spremembe, ekonomske
inštrumente in druge dopolnilne ukrepe za vodno telo podzemnih voda
(šifra VTPodV_1009): Spodnji del Savinje do Sotle. |
(12) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali
začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti
vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. Vodno soglasje je potrebno
pridobiti za: |
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, |
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih
služb skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in
priobalnimi zemljišči, |
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne
pravice, |
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih
skladno s sedmim odstavkom 52. člena tega odloka, |
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda
skladno z 48. členom tega odloka, |
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na
podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v
vodonosnik, |
– hidromelioracije in druge kmetijske
operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega
lahko pride do vpliva na vodni režim. |
(13) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati
obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način,
da: |
– ni predvidena kakršnakoli gradnja v min. 5
m radiu od objekta merske mreže, |
– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in
kakovost podzemnih voda, |
– se v bližini merskega objekta ne spremenijo
infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč
ali drugače, |
– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske
mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje, |
– je zagotovljen neoviran dostop do objekta
merske mreže. |
(14) Škodljive učinke hudournikov je potrebno
preprečevati že v gozdnem prostoru na Paki, Velunji in na manjših
vodotokih. Pri urejanju naj se uporablja sistematični pristop in
izgradnja večjega števila nizkih pragov in nekoliko višjih zaplavnih
pregrad na mestih, kjer bo možno redno čiščenje naplavljenega materiala. |
(15) Druge možne posege na vodna zemljišča
določa 93. člen tega odloka. |
|
3.4.12. Skupna določila
glede posegov na območjih poplavne ogroženosti |
|
54. člen |
|
(1) Po podatkih opozorilne karte poplav (vir:
Agencija, pristojna za okolje, v sklopu ministrstva, pristojnega za
upravljanje z vodami) se ob toku Sotle na celotni vzhodi meji občine
nahajajo območja redkih ali zelo redkih poplav, ob Mestinjščici, ki
poteka na severni polovici obline skozi njeno celotno območje v smeri
vzhod-zahod, pa tudi območja pogostih poplav. |
(2) Pri načrtovanju na poplavno ogroženih
območjih je potrebno upoštevati uredbo, ki določa pogoje in omejitve za
izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. |
(3) Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav oziroma prikaz poplavnih dogodkov. |
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(5) Ne glede na določbe tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(6) Pri nadaljnjem načrtovanju se upoštevajo
strokovne podlage s področja poplavne varnosti iz 3. člena. Strokovne
podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo tudi za
posamezna hidrografska območja v okviru priprave OPPN ali v postopkih
nadaljnjega projektiranja. |
(7) Vsi protipoplavni ukrepi na vodotokih,
morajo biti načrtovani in izvedeni na način da ne poslabšajo stanja
hidrološke in ekosistemske lastnosti vodotoka. V primeru posegov v
strugo potoka ali obrežni pas naj se ta izvede v obsegu in na način, da
bo končno stanje čim bolj enako izvornemu. Regulacij, s katerimi bi
povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo
vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo
habitata se ne izvaja. Za ohranjanje ugodnega stanja habitata se
upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna
ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin,
zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč. V primeru bočne
erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine se brežina utrjuje
s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti, zasaditev grmovnih
in drevesnih vrst avtohtone obrežne vegetacije). Gole brežine je potrebo
(kjer je to možno) čim prej ozeleniti z avtohtonim rastlinjem. Ohranja
naj se zveznost avtohtone obrežne vegetacije. Krčitev ali odstranjevanje
obvodne vegetacije se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le
poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok, vendar tako le
v obsegu, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.
Ohranja se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra
strukturiranost. Propadla drevesa se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih
vrst. Naplavine se čisti po potrebi. Čas čiščenja (poseg v vodotok) naj
se prilagodi ekološkim zahtevam vrst, katerim obvodno in vodno okolje
zagotavlja ugodne življenjske pogoje. |
|
3.4.13. Skupna določila
glede meril in pogojev za parcelacijo na stavbnih zemljiščih |
|
55. člen |
|
(1) Parcelacija na stavbnih zemljiščih se
izvaja tako, da se upoštevajo velikosti parcel, namenjenih gradnji kot
so določene za vsako enoto urejanja posebej v razdelku »parcelacija« od
56. člena dalje. |
(2) Parcela, namenjena gradnji mora omogočati
tudi postavitev vseh načrtovanih oziroma predvidenih enostavnih in
nezahtevnih oziroma pomožnih objektov. |
(3) Parcelacija na stavbnih zemljiščih mora
biti izvedena tako, da je prostor čim bolj optimalno in funkcionalno
izkoriščen. V kolikor je zemljiška parcela ali več zemljiških parcel, na
katerih se izvaja parcelacija, namenjenih gradnji, večja od max.
površine, določene za parcele, namenjene gradnji, se mora parcelacija
izvajati tako, da je iz preostanka zemljišč mogoče tvoriti čim večje
število novih parcel, namenjenih gradnji. Če preostanka ni možno
uporabiti za gradnjo, se ga sorazmerno porazdeli med načrtovane parcele,
namenjene gradnji. |
|
3.5. Posebna določila glede
prostorskih izvedbenih pogojev |
|
3.5.1. Prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne EUP |
|
Imeno: IM01, IM02, IM03
Podčetrtek: PO20 Pristava pri Mestinju: PR01, PR02, PR03, PR04 Sveta
Ema: SV01, SV02, SV03, SV06, SV07, SV08 |
|
56. člen |
|
V EUP Imeno: IM01, IM02, IM03, Podčetrtek:
PO20, Pristava pri Mestinju: PR01, PR02, PR03, PR04, Sveta Ema: SV01,
SV02, SV03, SV06, SV07, SV08 veljajo naslednji prostorski izvedbeni
pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 11 Stanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri
čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje
varstva pred hrupom, emisijami in podobno |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max.
300 m2 |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča
tlorisna površina max. 300 m2 |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00
m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– višinski gabariti za 125 Industrijske
stavbe in skladišča ne smejo presegati višine sosednjih objektov |
– tlorisni in višinski gabariti stavb za
opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in ostalih stavb so
lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,6 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
– za vse EUP je pomembna revitalizacija
jedra; poleg strukturne revitalizacije ter prenove objektov je potrebno
tem EUP vrniti nekdanjo mentalno veljavo |
– potrebno se je posvetiti ambientalni
sanaciji ter kvalitativni izboljšavi odprtih prostorov |
– oblikuje se osrednji trg, ki bo jedru dal
mentalno in urbano središče |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– ohranjajo se obstoječe dominante in
obstoječa vegetacija (zlasti na vaških robovih) |
– varujejo se vedute na spomenike, ki so
zavarovani kot kulturna dediščina (npr. cerkev) |
– med stanovanjskimi območji in območji za
dejavnosti, ki so generatorji hrupa, naj se urejajo zeleni
pasovi/bariere ali zasaditve z drevjem, grmovjem ipd. |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe in podobno |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija
obcestne pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih
prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– za tlakovanje trgov in pešpoti naj se
uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
– parkirna mesta za posamezne objekte je
možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele
ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se
pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni
niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina dvokapnic naj bo pretežno opečnata
(zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči)
barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično
funkcijo (predvsem bencinski servisi, stavbe za rastlinsko pridelavo –
steklenjaki, šole ipd.) so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da
se prilagajajo funkciji objekta |
– strehe nestanovanjskih stavb so lahko tudi
ravne (z minimalnim naklonom za odvodnjavanje) |
3.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
– ob železniški progi je dovoljena zasaditev
z nizkimi rastlinami (do višine 1,50 m) na oddaljenosti minimalno 8,00 m
od osi skrajnega tira železniške proge |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 500 m² – max. 1.000 m² za
enostanovanjske stavbe |
– max. 2.000 m2 za
125 Industrijske stavbe in skladišča |
– izjemoma so lahko parcele, namenjene
gradnji enostanovanjskih stavb tudi večje, če se nahajajo znotraj
grajenega območja kmetije |
– za ostale objekte: velikosti parcel,
namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov |
5. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
5.1. v EUP Pristava pri Mestinju: PR01: |
– na parcelah št. *86, 312/1, k.o. Nezbiše
(območje kulturne dediščine EŠD 22100): pri novogradnji je potrebno
ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse
zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne
krajine |
5.2. v EUP Imeno: IM02: |
– na parcelah št. *128/1, 1822/1, 1823, k.o.
Imeno (območje kulturne dediščine EŠD 4655): pri novogradnji je potrebno
ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse
zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne
krajine |
|
Imeno: IM04, Polje ob
Sotli: PS02 |
|
57. člen |
|
(1) V EUP Imeno: IM04 je na območjih namenske
rabe »območja zelenih površin / površine za oddih, rekreacijo in šport«
dopustna: |
– gradnja naslednjih objektov: 2 Gradbeni
inženirski objekti, med njimi predvsem 241 Objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas, in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo
namensko rabo, |
– postavitev nezahtevnih in enostavnih
objektov skladno s tabelo 3, in sicer pretežno tistih, ki služijo kot
urbana oprema ali so namenjeni infrastrukturi igrišča (npr. grajena
urbana oprema, objekti za razsvetljavo, grajena oprema v parkih, javnih
vrtovih ali zelenicah, grajena igrala na otroškem igrišču ipd.) |
– ozelenitev na zunanjih mejah območja. |
(2) V EUP Polje ob Sotli: PS02 so območjih
namenske rabe »kmetijska zemljišča / najboljša kmetijska zemljišča«
dopustni vsi posegi, ki so opredeljeni v prvem odstavku tega člena. |
|
Imeno: IM05 (gospodarska
cona) Pristava pri Mestinju: PR05 (gospodarska cona) Pristava pri
Mestinju: PR06 (gospodarska cona – širitev) |
|
58. člen |
|
(1) V EUP Imeno: IM05 (gospodarska cona),
Pristava pri Mestinju: PR05 (gospodarska cona), Pristava pri Mestinju:
PR06 (gospodarska cona – širitev) veljajo naslednji prostorski izvedbeni
pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– dimenzije niso predpisane in se prilagajajo
funkciji objekta |
– višina max. do 14 m |
– izjema so obstoječi objekti, ki so večjih
dimenzij od navedenih v predhodni alineji – ti se lahko obnavljajo in
rekonstruirajo, pri čemer se ne sme preseči faktorjev izrabe parcele,
namenjen gradnji |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 2,4 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,8 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– gospodarska cona naj bo ozelenjena;
ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah poslovne cone kot zeleni
pasovi oziroma prekinitve med cono in stanovanjskim delom naselja, in
sicer v minimalni širini 8 m med stanovanjskimi stavbami in gospodarsko
cono |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih
mejah EUP kot vizualna sanacija objektov |
– ohranjajo se obstoječe dominante in
obstoječa vegetacija (zlasti na robovih EUP) |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– trgovski centri, gasilski domovi, stavbe za
proizvodnjo (delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne
delavnice), rezervoarji, silosi, skladišča, kmetijski silosi, stavbe za
predelavo kmetijskih pridelkov in podobno |
– tipologija objektov naj sledi funkciji
objekta in naj ji bo podrejena |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– območje je morfološkega značaja gospodarske
cone |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje objektov, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– objekti so lahko oblikovani sodobno ter v
duhu svoje funkcije |
– za fasade ni dovoljeno uporabljati živih
barv |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe so lahko simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, sleme mora biti vzporedno z daljšo
stranico fasade, kritina naj bo sive barve, temnejše intenzitete |
– v primeru večjih razponov je lahko streha
ravna ali enokapnica z max. naklonom 7º |
– na strehah je možno postaviti sončne module
oziroma fotovoltaične sisteme |
3.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
– ob železniški progi je dovoljena zasaditev
z nizkimi rastlinami (do višine 1,50 m) na oddaljenosti minimalno 8,00 m
od osi skrajnega tira železniške proge |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji ali |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji naj se
prilagajajo potrebam objektov |
(2) Na območju EUP Pristava pri Mestinju:
PR06 (gospodarska cona – širitev) se priporoča izvedba predhodnih
predizkopovalnih arheoloških raziskav pred gradnjo |
|
Nezbiše: NE01, NE02
Roginska Gorca: RO01 Sveta Ema: SV04, SV05 |
|
59. člen |
|
V EUP Nezbiše: NE01, NE02, Roginska Gorca:
RO01, Sveta Ema: SV04, SV05 veljajo naslednji prostorski izvedbeni
pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri
čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje
varstva pred hrupom, emisijami in podobno |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za
stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 300 m2 za
nestanovanjske stavbe |
– tlorisni in višinski gabariti stavb za
opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se
prilagajajo funkciji objekta |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00
m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,4 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– celotno vas je potrebno ohraniti in
obnoviti v prvotni tradicionalni podobi |
– vaško jedo mora ohraniti historično
funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti
gradnje |
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno
obnoviti vsi zavarovani objekti |
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi
naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse
oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi |
– načrtovanje skladno z regionalnimi
značilnostmi, ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov
(tj. vzporedno s plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto; sleme
je vzporedno z daljšo stranico |
– novogradnje se morajo v oblikovanju
arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim
poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov,
nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega
prostora |
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z
značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj
spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– ohranjajo se obstoječe dominante in
obstoječa vegetacija (zlasti na vaških robovih) |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in
pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem
nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi,
kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno |
– gradnja večstanovanjskih objektov (blokov
in podobno) ni dopustna |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija
obstoječe pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih
prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele
ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se
pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les,
kamen) v čim večji meri |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni
niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina pretežno opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično
funkcijo (predvsem stavbe za rastlinsko pridelavo – steklenjaki ipd.) so
lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo funkciji
objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 400 m²–max. 1000 m² za stanovanjske
stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb
za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in
se prilagajajo funkciji objekta |
5. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
5.1. v EUP Nezbiše: NE01: |
– na parcelah št. 361, 365, 366, k.o. Nezbiše
(vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2966): novogradnja naj spoštuje
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse
zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne
krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS |
– na parcelah št. *101, 340/1, k.o. Nezbiše
(območje kulturne dediščine EŠD 22072): pri novogradnji je potrebno
ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse
zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne
krajine |
5.2. v EUP Sveta Ema: SV04: |
– na parcelah št. *61, 300/1, 300/2, k.o. Ema
(območje kulturne dediščine EŠD 22026): pri novogradnji je potrebno
ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse
zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne
krajine |
|
Olimje: OL01 Polje ob
Sotli, PS01 Sedlarjevo: SE01 |
|
60. člen |
|
V EUP Olimje: OL01, Polje ob Sotli: PS01,
Sedlarjevo: SE01 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri
čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje
varstva pred hrupom, emisijami in podobno |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP, |
1.2. izjeme glede vrste objektov glede na
namen: |
– ne glede na določila predhodne točke je v
EUP Polje ob Sotli: PS01 na navedenih parcelah ali delih parcel, ki so
opredeljene kot stavbna zemljišča, mogoča zgolj gradnja za potrebe
širitve obstoječih kmetij:1826, 506/3 – vzhodni del, 506/5 – južni del,
1887 – zahodni del, 1894/1, 1898, 1903, 1912, 1836 – južni del, 1907 –
jugo-vzhodni del, 1906 – južni in vzhodni del, vse k.o. Sedlarjevo |
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen in dodatni pogoji glede njihove postavitve in oblikovanja |
– skladno s tabelo 3, vendar le tistih, ki
jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo in ki so
sestavni del domačij oziroma domov v naselbinski dediščini |
– enostavne objekte je potrebno postavljati
na način, da jih je mogoče neopazno oziroma skladno ter poenoteno
vključiti v naselbinsko strukturo; v nasprotnem primeru postavitev
enostavnega objekta ni mogoča |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim obstoječim
objektom |
2. lege objektov |
2.1. odmik od mej sosednjih zemljišč |
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov
od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m |
– odmiki iz prejšnje alineje so lahko
izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča in
so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji ter je omogočeno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
namenjene gradnji |
3. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
3.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za
stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 300 m2 za
nestanovanjske stavbe |
– tlorisni in višinski gabariti stavb za
opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se
prilagajajo funkciji objekta |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00
m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
– novogradnje se morajo v gabaritih in
tlorisih podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim
poslopjem, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto
obravnavanega prostora |
3.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,2 |
3.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,4 |
4. oblikovanja objektov |
4.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– celotno vas je potrebno ohraniti in
obnoviti v prvotni tradicionalni podobi |
– vaško jedo mora ohraniti historično
funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti
gradnje |
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno
obnoviti vsi zavarovani objekti |
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi
naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse
oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi |
– načrtovanje skladno z regionalnimi
značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških
objektov; sleme je vzporedno z daljšo stranico |
– novogradnje se morajo v oblikovanju
arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim
poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov,
nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega
prostora |
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z
značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj
spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja |
4.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– ohranjajo se obstoječe dominante in
obstoječa vegetacija (zlasti na vaških robovih) |
4.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in
pijače, penzioni, gostišča, samostojne prodajalne in butiki, lekarne,
prodajne galerije, gasilski domovi, cerkve, kulturni spomeniki), med
njimi tudi nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje,
silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja,
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in
podobno |
– gradnja večstanovanjskih objektov (blokov
in podobno) ni dopustna |
4.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija
gručaste zasnove posameznih v gruče razporejenih individualnih
prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov, še posebej pa se ohranjajo
značilne vedute |
– v EUP Olimje: OL01 se še posebej ohranjajo
pogledi na samostan |
– v EUP Sedlarjevo: SE01 se novi posegi
načrtujejo tako, da se nova gradnja umesti v dveh vrstah v smeri
vzhod-zahod, pri čemer je severna vrsta stavb, ob cesti, poravnana z
gradbeno linijo obstoječih objektov tako, da se nadaljuje niz obcestne
pozidave (objekti naj bodo od glavne ceste odmaknjeni za pribl. 10 m),
druga vrsta stavb na jugu pa ima urejen skupni prometni priključek
oziroma dovoz na javno cesto; usmeritev slemen v območju širitve mora
upoštevati obstoječe značilnosti obcestne poselitev naselja |
4.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
4.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
4.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
4.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
– izvedba daljnovodov in drugih nadzemnih
vodov v neposredni bližini EUP načeloma ni dopustna |
– ločilno oziroma krmilno mesto (energetski
objekt) naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta) |
– transformatorska postaja naj se izogiba
objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni možno, naj bo čim bolj
neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske
dominante |
– relejna hišica naj se izogiba objektom in
območjem kulturne dediščine |
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje in
bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine;
če to ni mogoče, je možna postavitev na robu območja |
– objekti s hidroforno postajo oziroma
prečrpališčem naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine;
če to ni možno, naj bo črpališče na neizpostavjlenem mestu, obdanem z
živico |
– pri posegih v poti in ceste ni dopustno
višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine |
4.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele
ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se
pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les,
kamen) v čim večji meri |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– obvezno je ohranjanje podolžnih tlorisov
stavb |
– okenske in vratne odprtine stanovanjskih
stavb morajo biti pokončne, pravokotne, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša, in simetrično razporejene |
– gradbena linija objektov mora biti v vseh
etažah enaka |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni
niso dovoljeni |
4.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami, drugi arhitekturni elementi streh niso
dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina mora biti opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi |
5. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
– varuje se zgodovinski značaj naselja |
– varuje se naselbinska zasnova (historične
gradbene linije oziroma trška pozidava, parcelacija, primarna
komunikacijska mreža, primarni javni in interni odprti prostori ipd.) |
– varuje se odnose med posameznimi stavbami
ter odnos med stavbami in odprtim prostorom |
– varujejo se prostorsko pomembnejše naravne
prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki ipd.) |
– varuje se prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti ipd.) |
– varujejo se naravne in druge meje rasti
naselja ter robove naselja |
– varuje se podoba naselja v prostoru
(gabariti, oblike strešin, kritina ipd.) |
– varujejo se odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega) |
– varuje se stavbno tkivo (zavarovani objekti
dediščine ter morfološko in ambientalno vezno tkivo) |
– prepovedano je vsakršno onesnaževanje ter
odlaganje odpadkov |
– za vse posege v zemeljske plasti je
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika
zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavora za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Celje, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke |
– v EUP Olimje: OL01 je obvezna ohranitev
značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije, obvezno je
ohranjanje in vzdrževanje vedute in pogledov na spomenik (samostan),
obvezna je ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev
tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin, pri revitalizaciji
prostora se vse podreja ohranjanju in prezentaciji historičnih sestavin
krajinskega prostora, obvezno je ohranjanje in prezentiranje objektov,
povezanih z dejavnostjo samostana; v celotni EUP (območje kulturne
dediščine EŠD 4597 in vplivno območje kulturne dediščine EŠD 496) je
potrebno novogradnje umestiti v prostor tako, da se ohranja
tradicionalni vzorec obstoječe pozidave, spoštovati je potrebno tudi
arhitekturno kontinuiteto območja, vse zunanje ureditve pa naj se
skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna
pridobitev KVP in KVS |
– v EUP Polje ob Sotli: PS01 je potrebno
celotni zavarovani del vasi ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni
podobi, vaško jedro mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično –
tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje, pri načrtovanju
prenove se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti,
objekti, ki nimajo lastnosti dediščine, se morajo obravnavati kot
sestavni del zavarovane vaške strukture – kot ambientalno vezno tkivo;
vsi posegi na teh objektih morajo biti skladni z značajem zavarovanega
prostora; v celotni EUP (območje kulturne dediščine EŠD 3269, 4596,
4679, 4681, 4682, 4683, 22081, 24497, 28036, vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 3269) je potrebno novogradnje umestiti v prostor tako, da
se ohranja tradicionalni vzorec obstoječe pozidave, spoštovati je
potrebno tudi arhitekturno kontinuiteto območja, vse zunanje ureditve pa
naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je
predhodna pridobitev KVP in KVS |
– v EUP Sedlarjevo: SE01 je potrebno celotni
zavarovani del vasi ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi,
vaško jedro mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično – tlorisno
zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje, pri načrtovanju prenove
se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti, objekti,
ki nimajo lastnosti dediščine, se morajo obravnavati kot sestavni del
zavarovane vaške strukture – kot ambientalno vezno tkivo; vsi posegi na
teh objektih morajo biti skladni z značajem zavarovanega prostora; v
skoraj celotni EUP, razen območja južno od parcele št. 1713, k.o.
Sedlarjevo (območje kulturne dediščine EŠD 638, 4690, 4691), je potrebno
novogradnje umestiti v prostor tako, da se ohranja tradicionalni vzorec
obstoječe pozidave, spoštovati je potrebno tudi arhitekturno
kontinuiteto območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z
značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev
KVP in KVS |
6. parcelacije |
6.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 400 m²–max. 1000 m² za stanovanjske
stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb
za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in
se prilagajajo funkciji objekta |
|
Olimje: OL02 |
|
61. člen |
|
Na območju celotne EUP Olimje: OL02 (območje
kulturne dediščine EŠD 496, 3211 in 7888) so dopustni posegi na podlagi
kulturnovarstvenih pogojev, ki jih pripravi pristojni Zavod za varstvo
kulturne dediščine in se nanašajo na zavarovano enoto kulturne dediščine
Olimje – samostan Pavlincev z vplivnim območjem. Za celotno EUP se
izdela konzervatorski program, ki določa varovanje in celovito
revitalizacijo primarne podobe samostanskega kompleksa z ohranitvijo in
prezentacijo vseh pomembnih likovno-arhitekturnih sestavin in elementov
ter prezentacijo historičnih sestavin vrtne arhitekture. |
|
Podčetrtek: PO01 |
|
62. člen |
|
V EUP Podčetrtek: PO01 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 11 Stanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen in dodatni pogoji glede njihove postavitve in oblikovanja |
– skladno s tabelo 3, vendar le tistih, ki
jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo in ki so
sestavni del domačij oziroma domov v naselbinski dediščini |
– enostavne objekte je potrebno postavljati
na način, da jih je mogoče neopazno oziroma skladno ter poenoteno
vključiti v naselbinsko strukturo; v nasprotnem primeru postavitev
enostavnega objekta ni mogoča |
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov
mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim obstoječim
objektom |
2. lege objektov |
2.1. odmik od mej sosednjih zemljišč |
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov
od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m |
– odmiki iz prejšnje alineje so lahko
izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča in
so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji ter je omogočeno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
namenjene gradnji |
3. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
3.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max.
300 m2 |
– tlorisni gabariti ostalih stavb so lahko
večji in se prilagajajo funkciji objekta |
– etažnost max. K+P+2+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00
m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+1+M, pri čemer je lahko
klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
– novogradnje se morajo v gabaritih in
tlorisih podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim
poslopjem, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto
obravnavanega prostora |
3.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,2 |
3.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,6 |
4. oblikovanja objektov |
4.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– celoten trg je potrebno ohraniti in
obnoviti v prvotni tradicionalni podobi |
– trško jedo mora ohraniti historično
funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti
gradnje |
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno
obnoviti vsi zavarovani objekti |
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi
naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse
oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi |
– načrtovanje skladno z regionalnimi
značilnostmi |
– novogradnje se morajo v oblikovanju
arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim
poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov,
nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega
prostora |
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z
značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj
spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
– varovanje vseh kulturnih, umetnostnih,
arhitekturnih, likovnih, arheoloških ter ambientalnih vrednot na območju
enote urejanja prostora v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti |
– varovanje zgodovinskega značaja naselja |
– varovanje celotnega stavbnega tkiva glede
na valorizacijo posameznega objekta in na njegov pomen v oblikovanju
zgodovinske oziroma morfološke strukture naselja |
4.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– varovanje prostorsko pomembnejših naravnih
prvin znotraj naselja (vodotok, drevesa ipd.) |
– varovanje historičnih in naravnih mej rasti
naselja |
– varovanje prepoznavne lege naselja v
prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti
ipd.) |
– varovanje podobe naselja v prostoru (mase
in gabariti objektov, oblike strešin, vrsta kritine, obcestne podobe
fasad ipd.) |
– varovanje odnosa med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega) |
4.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe in podobno |
4.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija
obcestne trške pozidave posameznih prostostoječih stavb s pomožnimi
nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
subtilno umeščajo med že zgrajene objekte in ne spreminjajo morfološke
podobe trškega jedra |
– varovanje primarne, naselbinske zasnove
(komunikacijska mreža, parcelacija, nezgoščena obcestna pozidava,
razporeditev javnih in internih odprtih prostorov ipd. |
– varovanje odnosa med posameznimi stavbami
ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom |
4.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– pri urejanju javnih in internih zunanjih
prostorov (cestišč, pločnikov ter dvorišč) je potrebno uporabiti
historične, avtohtone materiale ter avtohtono vegetacijo |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
4.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
4.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
– parkirna mesta za posamezne objekte je
možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah |
– pri urejanju površin za mirujoči promet je
potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono
vegetacijo |
4.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
– izvedba daljnovodov in drugih nadzemnih
vodov v neposredni bližini EUP načeloma ni dopustna |
– ločilno oziroma krmilno mesto (energetski
objekt) naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta) |
– transformatorska postaja naj se izogiba
objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni možno, naj bo čim bolj
neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske
dominante, |
– relejna hišica naj se izogiba objektom in
območjem kulturne dediščine |
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje in
bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine;
če to ni mogoče, je možna postavitev na robu območja |
– objekti s hidroforno postajo oziroma
prečrpališčem naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine;
če to ni možno, naj bo črpališče na neizpostavjlenem mestu, obdanem z
živico |
– pri posegih v poti in ceste ni dopustno
višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine |
4.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele
ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se
pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les,
kamen) v čim večji meri |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– obvezno je ohranjanje podolžnih tlorisov
stavb |
– okenske in vratne odprtine stanovanjskih
stavb morajo biti pokončne, pravokotne, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša, in simetrično razporejene |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni
niso dovoljeni |
4.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni |
– strešna okna so prepovedana na ulični
strani strehe, dovoljena so zgolj na vidno neizpostavljeni, dvoriščni
strani strehe |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina mora biti opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi |
4.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
5. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
– varuje se zgodovinski značaj naselja |
– varuje se naselbinska zasnova (historične
gradbene linije oziroma trška pozidava, parcelacija, primarna
komunikacijska mreža, primarni javni in interni odprti prostori ipd.) |
– varuje se odnose med posameznimi stavbami
ter odnos med stavbami in odprtim prostorom |
– varujejo se prostorsko pomembnejše naravne
prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki ipd.) |
– varuje se prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti ipd.) |
– varujejo se naravne in druge meje rasti
naselja ter robove naselja |
– varuje se podoba naselja v prostoru
(gabariti, oblike strešin, kritina ipd.) |
– varujejo se odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega) |
– varuje se stavbno tkivo (zavarovani objekti
dediščine ter morfološko in ambientalno vezno tkivo) |
– za del EUP, severno od parcel št. 110/2,
596/31, 166/3, 162/45, k.o. Podčetrtek (območje kulturne dediščine EŠD
4595), velja varstveni režim, ki določa varovanje celovitosti trškega
jedra Podčetrtka, njegove interaktnosti, likovno-arhitekturne vrednosti
in historične pričevalnosti |
– na območju iz prejšnje alineje (območje
kulturne dediščine EŠD 4595) je potrebno novogradnje umestiti v prostor
tako, da se ohranja tradicionalni vzorec obcestne trške pozidave,
spoštovati je potrebno tudi arhitekturno kontinuiteto trškega jedra, vse
zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne
krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS |
– parcelacije |
5.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 300 m² za stanovanjske stavbe |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji
nestanovanjskih stavb so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta |
|
Podčetrtek: PO02, PO21 |
|
63. člen |
|
V EUP Podčetrtek: PO02, PO21 veljajo
naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča vendar
samo v sklopu parcele, namenjene gradnji objektov 111 Enostanovanjske
stavbe ali 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max.
200 m2 |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00
m ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v
mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) |
– pri projektiranju je zaradi strmega terena
še posebej nujno sodelovanje geologa |
– višina do 8 m |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,4 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se zgoščuje disperzna
gradnja, s čimer se območje sanira in racionalizira |
– objekti oziroma njegova daljša stranica se
umešča vzporedno s plastnicami |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– za tlakovanje pešpoti naj se uporabljajo
materiali, ki dajejo izgled členjenosti |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele
ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se
pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni
niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina dvokapnic naj bo pretežno opečnata
(zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči)
barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično
funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo
funkciji objekta |
3.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 500 m²–max. 1.000 m² za stanovanjske
stavbe |
– izjemoma so lahko parcele, namenjene
gradnji enostanovanjskih stavb tudi večje, če se nahajajo znotraj
grajenega območja kmetije |
– za ostale objekte: velikosti parcel,
namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov |
|
Podčetrtek: PO03 |
|
64. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO03 so dopustni vsi
posegi, ki so predpisani za gozdna zemljišča celotne občine 91. členu
tega odloka. |
(2) Poleg posegov iz prejšnjega odstavka je v
EUP dopustna gradnja 2 Gradbenih inženirskih objektov in postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s tabelo 3, in sicer pretežno
tistih, ki služijo kot urbana oprema ali so namenjeni infrastrukturi
(npr. grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, grajena oprema v
parkih, javnih vrtovih ali zelenicah, grajena igrala na otroškem
igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik ipd. ter objekti za
odvodnjavanje, cestni snegolovi, objekt javne razsvetljave, priključki
na objekte gospodarske javne infrastrukture, kolesarske poti, pešpoti,
objekti za spremljanje stanja v prostoru ipd.). |
(3) EUP se oblikuje kot mestni gozd, v
katerega se lahko posega zgolj z urbano opremo ter pešpotmi. Urbana
oprema mora biti oblikovana enotno, pešpoti pa naj bodo zgolj utrjene s
peskom. |
|
Podčetrtek: PO04, PO06,
PO19 |
|
65. člen |
|
V EUP Podčetrtek: PO04, PO06, PO19 veljajo
naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
112 Večstanovanjske stavbe |
113 Stanovanjske stavbe za posebne namene |
1242 Garažne stavbe |
2 Gradbeni inženirski objekti |
in drugih objektov, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo enote urejanja (stanovanjske površine) |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– dopustna je postavitev zgolj urbane opreme
in ostalih skupnih objektov, ki neposredno služijo skupni funkciji
stanovanjskih blokov, za posamezne stanovalce gradnja teh objektov ni
dovoljena, gradnja ograje ni dovoljena |
1.3. vrste gradenj, izvedbe drugih del |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– max. tlorisna površina, višina oziroma
etažnost kot jo ima istovrstna stavba v isti EUP |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
– max. 0,6 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; sleme je vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– obvezna je zasaditev kot vizualna sanacija
na zunanjem robu EUP, in sicer predvsem na južnem robu EUP Podčetrtek:
PO04 in PO06 ter na zahodnem in južnem robu EUP Podčetrtek: PO19 |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, bloki, vila bloki |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se nadaljuje že obstoječa
tipologija stanovanjskih blokov, znotraj EUP je potrebno urediti skupna
parkirišča ter družabni prostor |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– za tlakovanje skupnih površin in pešpoti
naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet morajo biti
ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čim bolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– balkoni naj bodo izvedeni kot lože |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina pretežno opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi |
3.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj
se prilagajajo potrebam objektov |
5. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
5.1. v EUP Podčetrtek: PO19 (vplivno območje
kulturne dediščine EŠD 652): |
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile
na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS |
|
Podčetrtek: PO05 |
|
66. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO05 je dopustno
vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki
so namenjeni preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, rekreaciji in
športu, med njimi predvsem: |
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
(2) Umestitev objektov naj bo čim bolj
subtilna ter sonaravna ter ozelenjena, igrišče naj bo vkopano ter tako
nevidno iz območja trškega jedra, igrišče naj bo čim bolj zakrito,
ohranjajo se obstoječe dominante in obstoječa vegetacija (zlasti na
robovih EUP), površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene. |
(3) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih
in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe športa te
urbane opreme, ki mora biti enotno oblikovana. |
|
Podčetrtek: PO07, PO17,
PO18 |
|
67. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO07, PO17 in PO18
veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe |
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene
skupine |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen in dodatni pogoji glede njihove postavitve in oblikovanja |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– etažnost max. K+P+2+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00
m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+1+M, pri čemer je lahko
klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– zaželeno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,8 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,6 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– morfologija gradnje objektov ob osrednji
promenadi |
– sleme je vzporedno z daljšo stranico ter
vzporedno s promenado |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– poseben poudarek mora dobiti nova
promenada, ki se zasnuje in oblikuje enotno, hkrati pa predstavlja vezni
člen med trškim jedrom in termami |
– objekti so lahko oblikovno ter volumensko
zelo različni, morajo pa imeti vsaj pritličje javno z ustreznimi
storitvenimi funkcijami v sklopu turistične ponudbe |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, eno- in dvostanovanjske
stavbe niso dopustne |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– na tem območju še ni oblikovana morfološka
struktura, zato jo je potrebno oblikovati na novo |
– oblikuje se linearna zasnova in sicer
nizanje objektov ob promenadi |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– pri urejanju javnih in internih zunanjih
prostorov (cestišč, pločnikov ter dvorišč) je potrebno uporabiti
materiale, ki dajejo izgled členjenosti, ter avtohtono vegetacijo |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene ter praviloma pomaknjene za objekte, medtem ko se območje med
objekti in promenado namenijo pešcem in obiskovalcem |
– parkirna mesta za posamezne objekte je
možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– fasade objektov naj bodo bele ali v
pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni
odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les,
kamen) v čim večji meri |
– zaželeno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– zaželeno je ohranjanje podolžnih tlorisov
stavb |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni, lahko pa so strehe tudi ravne z
minimalnim naklonom |
– napušči morajo biti minimalni |
– zaželeno je, da je kritina v primeru
dvokapnic pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno
v naravni opečnati (rdeči) barvi |
3.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 1.000 m² |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji
nestanovanjskih stavb so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta. |
(2) Na območju EUP je potrebno izvesti
protipoplavne ukrepe oziroma pred ali najkasneje sočasno z načrtovanimi
posegi urediti ustrezno protipoplavno zaščito območja skladno z ustrezno
protipoplavno študijo. |
(3) Na območju EUP se priporoča izvedba
predhodnih predizkopovalnih arheoloških raziskav pred gradnjo. |
|
Podčetrtek: PO08 |
|
68. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO08 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe in 1121
Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 12301 Trgovske stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča vendar
samo v sklopu parcele, namenjene gradnji objektov 111 Enostanovanjske
stavbe ali 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti |
– in drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo območja |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max.
300 m2 |
– tlorisni gabariti ostalih stavb so lahko
večji in se prilagajajo funkciji objekta |
– etažnost max. K+P+2+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00
m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+1+M, pri čemer je lahko
klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,6 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; sleme je vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– poseben poudarek mora dobiti nova dovozna
cesta znotraj EUP, ki se zasnuje in oblikuje enotno, ob njo pa se nizajo
posamezni objekti |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše |
– gradnja manjših zasebnih penzionov,
družinskih hotelov ter gostišč, ki se navezujejo na termalno ponudbo |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– trenutno je v EUP postavljenih zgolj nekaj
objektov, ki ležijo razpršeno in prostorsko nefunkcionalno, potrebna je
vizualna sanacija ter bolj racionalna raba prostora |
– v bodoče se na tem območju oblikuje
linearna zasnova, in sicer nizanje objektov ob prometnici, ki poteka
vzporedno z glavno cesto kot napajalna cesta v EUP |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– za tlakovanje skupnih površin in pešpoti
naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
– vsak objekt si mora zagotoviti zadostne
parkirne površine |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter sodobno |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje
mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni
elementi streh niso dovoljeni, napušči morajo biti minimalni |
– kritina pretežno opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi |
3.11. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
4. parcelacije |
5.2. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 1.000 m² |
(2) Na območju EUP se priporoča izvedba
predhodnih predizkopovalnih arheoloških raziskav pred gradnjo. |
|
Podčetrtek: PO09, PO10 |
|
69. člen |
|
V EUP Podčetrtek: PO09, PO10 veljajo
naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
– postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov ni dopustna |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisni gabariti stavb se prilagajajo
funkciji objekta |
– višina novih stavb naj ne presega višine
obstoječih stavb |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 3,5 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
– max. 0,9 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– potrebno je ohranjati obstoječo podobo
(večjih) turističnih objektov v zelenju |
– novogradnja mora biti subtilno umeščena v
prostor ter se mora skladati z obstoječo gradnjo |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– termalno naselje se oblikuje enotno ter
sodobno |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– tipologija gradnje mora biti zdraviliška
arhitektura |
– možna je tudi terasasta gradnja v pobočju |
– dovoljena je gradnja podzemnih in nadzemnih
povezav med (sosednjimi) stavbami (podzemnim hodniki ali transparentnim
mostovi) |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– obstoječa morfologija prostostoječih
objektov se zgoščuje in postopoma polni |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo
biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih
ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
centralizirane ter po možnosti umeščene v garažno hišo |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani, izvedejo naj se tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter sodobno |
– zaželena je uporaba lesa in naravnih
materialov |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe so lahko dvokapnice ali ravne
oziroma z minimalnim naklonom, prilagajajo se funkciji objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– velikost parcele namenjene za gradnjo se
naj prilagaja potrebam objekta |
|
Podčetrtek: PO11 |
|
70. člen |
|
V EUP Podčetrtek: PO11 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugih objektov, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisni gabariti se prilagajajo funkciji |
– etažnost bungalovov največ P |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2) |
3. oblikovanja objektov |
3.1. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– predvsem območje bungalovov je potrebno
vizualno sanirati, ozeleniti je potrebno tudi tobogane, ki višinsko
negativno izstopajo v krajini – priporoča se vizualna sanacija z
ozelenitvijo na robovih EUP |
3.2. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– gradnja vodnih objektov v zelenju |
3.3. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– bungalovsko naselje je potrebno sanirati |
3.4. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje
ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin |
– za tlakovanje trgov in pešpoti naj se
uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti |
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– zagotoviti je potrebno skupne parkirne
površine |
– površine za mirujoči promet morajo biti
ozelenjene |
– v EUP se lahko umesti garažna hiša, ki
pokriva potrebe za celoten kompleks |
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno
vključevati v okolico |
– zaželena je uporaba lesa |
– bungalovi naj bodo montažni in iz lahkih
materialov (les, umetna masa) |
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe so lahko dvokapnice ali ravne
oziroma z minimalnim naklonom |
3.10. ureditev okolice objektov –
prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne
zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev |
– okoli objektov in na robovih EUP naj se
izvedejo zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami |
– ob železniški progi je dovoljena zasaditev
z nizkimi rastlinami (do višine 1,50 m) na oddaljenosti minimalno 8,00 m
od osi skrajnega tira železniške proge |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– velikost parcele namenjene za gradnjo se
naj prilagaja potrebam objekta |
5. ohranjanja narave |
– za del EUP, ki se nahaja neposredno ob
naravni vrednoti in ekološko pomembnem območju, veljajo varstveni
pogoji, usmeritve in priporočila za območje z naravovarstvenim statusom
(vodotok Sotlo), ki so podani v nadaljevanju: |
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega
toka, naj se ne gradi; v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih
gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi
povezava s celotnim tokom |
– regulacij, s katero bi povzročili spremembo
smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in rečnega
profila struge), izolacija ali fragmentacija habitata, naj se ne izvaja |
– utrjevanje brežin vodotoka se izvede s
sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti, lesenimi
piloti) |
– gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih
površin, peš in kolesarskih poti na bregu ali v neposredni bližini
vodotoka naj se ne izvaja |
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa
se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje,
lahko preživijo najbolj občutljive živali |
– vodnogospodarska dela se ne opravlja v
razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja |
– ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno
pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost; iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok |
– mulja, mivke se odvzema le v obsegu in na
način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika
spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov,
erozijskih zaledij ipd.) na celotnem toku vodotoka |
– omejevanje dostopa do vode naj se ne
izvaja, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih
površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami) |
– ohranjajo se naravna poplavna območja in
razgibanost površja |
– rastlinstva se ne požiga, grmovnice in
drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči |
– odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se
ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode |
– površinske ali podzemne vode naj se ne
onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo
čistilnih naprav |
– vodnega stanja na območju naj se ne
spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo |
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja
oziroma na novo vzpostavlja. |
|
Podčetrtek: PO12, PO13,
PO14, PO22 |
|
71. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO12, PO13, PO14, PO22
so dopustni vsi posegi, ki so predpisani za kmetijska zemljišča celotne
občine v razdelku v 90. členu tega odloka. |
(2) Za vse posege v EUP Podčetrtek: PO13 je
potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvene soglasje.
Za del te EUP, ki se nahaja neposredno ob naravni vrednoti in ekološko
pomembnem območju, veljajo varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za
območje z naravovarstvenim statusom (vodotok Sotlo), in sicer: |
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega
toka, naj se ne gradi; v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih
gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi
povezava s celotnim tokom |
– regulacij, s katero bi povzročili spremembo
smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in rečnega
profila struge), izolacija ali fragmentacija habitata, naj se ne izvaja |
– utrjevanje brežin vodotoka se izvede s
sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti, lesenimi
piloti) |
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa
se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje,
lahko preživijo najbolj občutljive živali |
– vodnogospodarska dela se ne opravlja v
razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja |
– ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno
pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost; iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok |
– mulja, mivke se odvzema le v obsegu in na
način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika
spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov,
erozijskih zaledij ipd.) na celotnem toku vodotoka |
– omejevanje dostopa do vode naj se ne
izvaja, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih
površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami) |
– ohranjajo se naravna poplavna območja in
razgibanost površja |
– rastlinstva se ne požiga, grmovnice in
drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči |
– odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se
ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode |
– površinske ali podzemne vode naj se ne
onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo
čistilnih naprav |
– vodnega stanja na območju naj se ne
spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo |
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja
oziroma na novo vzpostavlja. |
|
Podčetrtek: PO15 |
|
72. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO15 je dopustno
vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, in
sicer: |
– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi še
posebej parkirišča in |
– vseh stavb in objektov za potrebe
maloobmejnega prehoda. |
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih
in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe parkirišč in
maloobmejnega prehoda. |
(3) Za del EUP, ki se nahaja neposredno ob
naravni vrednoti in ekološko pomembnem območju, veljajo varstveni
pogoji, usmeritve in priporočila za območje z naravovarstvenim statusom
(vodotok Sotlo), ki so podani v nadaljevanju: |
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega
toka, naj se ne gradi; v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih
gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi
povezava s celotnim tokom |
– regulacij, s katero bi povzročili spremembo
smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in rečnega
profila struge), izolacija ali fragmentacija habitata, naj se ne izvaja |
– utrjevanje brežin vodotoka se izvede s
sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti, lesenimi
piloti) |
– gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih
površin, peš in kolesarskih poti na bregu ali v neposredni bližini
vodotoka naj se ne izvaja |
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa
se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje,
lahko preživijo najbolj občutljive živali |
– vodnogospodarska dela se ne opravlja v
razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja |
– ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno
pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost; iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok |
– mulja, mivke se odvzema le v obsegu in na
način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika
spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov,
erozijskih zaledij ipd.) na celotnem toku vodotoka |
– omejevanje dostopa do vode naj se ne
izvaja, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih
površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami) |
– ohranjajo se naravna poplavna območja in
razgibanost površja |
– rastlinstva se ne požiga, grmovnice in
drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči |
– odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se
ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode |
– površinske ali podzemne vode naj se ne
onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo
čistilnih naprav |
– vodnega stanja na območju naj se ne
spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo |
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja
oziroma na novo vzpostavlja. |
|
Podčetrtek: PO16 |
|
73. člen |
|
(1) V EUP Podčetrtek: PO16 je dopustno
vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki
se nanašajo na nemoteno obratovanje bencinskega servisa z dodatno
ponudbo, in sicer: |
– 121 Gostinske stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti in |
– 2 Gradbeni inženirski objekti. |
(2) Oblikovanje objektov bencinskega servisa
z dodatno ponudbo naj se prilagaja njihovi funkciji, pri čemer višina
novih objektov ne sme presegati višine obstoječega objekta bencinskega
servisa oziroma njegovega nadstreška. |
(3) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih
in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe dejavnosti
bencinskega servisa z dodatno ponudbo. |
|
Kmetije v celkih (zahodni
del): ZAH01 – ZAH58 |
|
74. člen |
|
V EUP Kmetije v celkih (zahodni del): ZAH01 –
ZAH58 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri
čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje
varstva pred hrupom, emisijami in podobno |
– 1265 Stavbe za šport |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP, |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. lege objektov |
2.1. odmik od obstoječih objektov in druge
grajene strukture |
– objekte na nezazidanih stavbnih zemljiščih
se umešča čim bližje cesti, skladno z zahtevanimi minimalnimi odmiki
upravljavca ceste, in čim bližje k obstoječim objektom, skladno s
predpisanimi minimalnimi odmiki glede na sanitarno-tehnične in
požarnovarnostne pogoje ter skladno z zahtevanimi minimalnimi odmiki od
parcelne meje |
3. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
3.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 300 m2 za
stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 500 m2 za
nestanovanjske stavbe |
– tlorisni in višinski gabariti stavb za
opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se
prilagajajo funkciji objekta |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet
(delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2) |
3.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 0,4 |
3.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,2 |
4. oblikovanja objektov |
4.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
4.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
4.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi
predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje,
silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja,
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in
podobno |
– izrecno je prepovedana gradnja počitniških
hišic |
– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih
stavb, kot so npr. bloki in podobno |
4.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika
razpršene poselitve v celkih |
– z novimi posegi se ohranja morfologija
pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih
stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– objekti naj se postavljajo na kompleks
zemljišč enega lastnika v t.i. celku (objekte naj obdaja kultivirano
zemljišče), pretežno ob komunikacijo in ob rob travniških površin |
4.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
4.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
4.7. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
4.8. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni
odtenki zemeljskih barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni
niso dovoljeni |
4.9. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, obvezni nakloni strešin od 35 do 45º, priporočeni nakloni strešin
od 40 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami
ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni |
– strešna okna so prepovedana na vidno
izpostavljeni strani strehe, dovoljena so zgolj na vidno
neizpostavljeni, dvoriščni strani strehe |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina mora biti opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično
funkcijo so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo
funkciji objekta |
5. parcelacije |
5.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 500 m² za stanovanjske stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb
za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in
se prilagajajo funkciji objekta |
6. ohranjanja narave |
– za gradnjo na parcelah št. *10, 53, k. o.
Sodna vas poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji: |
– novogradnja naj se locira čim bližje
obstoječim objektom |
– prehodi v okoliški teren naj bodo mehki |
– če investitor oziroma izvajalec odkrije
potencialno naravno vrednoto (jamo, brezno, rov), naj o najdbi čim prej
obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave |
– ekstenzivne visokodebelne sadovnjake naj se
v celoti ohranja, travniške površine, gozdni rob in posamezna drevesa pa
v največji možni meri |
– nove objekte naj se obsadi s starimi
sortami sadnega drevja, na katere naj se namesti gnezdilnice za
pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz
okoljskega poročila. |
|
Razložene kmetije in druge
stavbe (osrednji in vzhodni del): OS01 – OS915 |
|
75. člen |
|
V EUP Razložene kmetije in druge stavbe
(osrednji in vzhodni del): OS01 – OS915 veljajo naslednji prostorski
izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri
čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje
varstva pred hrupom, emisijami in podobno |
– 1265 Stavbe za šport |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP, |
1.2. izjeme glede vrste objektov glede na
namen |
– ne glede na določila predhodne točke je v
nekaterih EUP na navedenih parcelah ali delih parcel, ki so opredeljene
kot stavbna zemljišča, mogoča zgolj gradnja za potrebe širitve
obstoječih kmetij: 464/1, k.o. Sopote – severo-vzhodni del, 1961/1, k.o.
Verače – nezazidano stavbno zemljišče, vzhodno od obstoječih objektov,
432/3, k.o. Podčetrtek – nezazidano stavbno zemljišče, zahodno od
obstoječih objektov, 788/1, k.o. Verače – nezazidano stavbno zemljišče,
vzhodno od obstoječih objektov, 1664, 1665/1, k.o. Verače – nezazidano
stavbno zemljišče, severo-vzhodno od obstoječih objektov, 1037/3 in
1037/6, k.o. Lastnič – nezazidano stavbno zemljišče vzhodno od
obstoječih objektov |
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
– ki jih določa uredba o vrstah objektov
glede na zahtevnost in pod pogoji iz te uredbe |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za
stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 300 m2 za
nestanovanjske stavbe |
– tlorisni in višinski gabariti stavb za
opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se
prilagajajo funkciji objekta |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne
presega višine 1,00 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 0,8 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,4 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi
predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje,
silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja,
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in
podobno |
– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih
stavb, kot so npr. bloki in podobno |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika
razpršene poselitve v lokalno prepoznani obliki (slemenska gradnja,
samostojne kmetije, strnjeni zaselki ipd.) |
– z novimi posegi se ohranja morfologija
pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih
stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov |
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni
odtenki zemeljskih barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, obvezni nakloni strešin od 40 do 45º, možni so čopi,
osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi
arhitekturni elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina mora biti opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično
funkcijo so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo
funkciji objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 400 m²–max. 800 m² za stanovanjske
stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb
za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in
se prilagajajo funkciji objekta |
5. ohranjanja narave |
– obstoječe drevje na parcelah, namenjenih
gradnji, se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo
objektov; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju |
– za zasaditev okolice (novih) stavb naj se
uporabi avtohtono listopadno drevje (npr. stare visokodebelne sadne
sorte) in grmovnice; ciprese in ostalo iglasto drevje se ne sadi |
– višinske premostitve naj se izvedejo v
obliki zatravljenih brežin ali suhozidov; umetnih barier naj se ne
ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki |
– lokacije novih objektov naj se navežejo na
obstoječo poselitev (postavitev čim bližje infrastrukturi oziroma
obstoječim objektom) |
– uporaba svetilk za osvetljevanje objektov
naj bo omejena na najmanjši obseg, upoštevaje določila uredbe, ki določa
mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja |
– ekstenzivne visokodebelne sadovnjake naj se
v celoti ohranja, travniške površine in posamezna drevesa pa naj se
ohranja v največji možni meri |
– nove objekte naj se obsadi s starimi
sortami sadnega drevja, na katere naj se namesti gnezdilnice za
pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz
okoljskega poročila |
– za posege na parceli št. 432/3, k. o.
Podčetrtek poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj: |
– gozd vzhodno od parcele (pod parcelo) naj
se ohrani |
– za posege na parceli št. 788/1, k. o.
Verače poleg navedenih veljata tudi naslednja posebna pogoja: |
– na območje Golobinjskega potoka naj se ne
posega s sekanjem drevnine, zasipavanjem odvečne zemljine in gradbenih
odpadkov, parkiranjem gradbenih strojev itd.; pri izvajanju gradbenih
del se je treba izogibati poškodbam drevja |
– osnovne reliefne značilnosti območja je
treba ohraniti (položno zemljišče), prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki |
– pred kakršnimikoli posegi na nezazidano
stavbno zemljišče vzhodno od obstoječih objektov, je potrebno to območje
predhodno sanirati ter prisotne odpadke predati zbiralcem odpadkov, ki
so vpisani v evidenco zbiralcev tovrstnih odpadkov |
– za posege na parcelah št. 1664 in 1665/1,
k. o. Verače poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj: |
– v gozd zahodno od ceste naj se ne posega |
– drevo znotraj območja posega naj se
ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto
sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in
vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega
poročila, ki je priloga k temu odloku |
– za posege na parceli št. 715/5, k. o.
Sedlarjevo poleg navedenih veljata tudi naslednja posebna pogoja: |
– večja nasipavanja, nasutja zemlje in izkopi
zemlje, ki bi ustvarili ostre in strme robove na parceli, naj se ne
izvajajo; osnovne reliefne značilnosti območja je treba ohraniti,
prehodi v okoliški teren naj bodo mehki |
– ograjevanje parcele naj se ne izvaja z
žičnato ali betonsko ograjo, pač pa z živico (beli gaber, trdoleska,
dobrovita ipd.) ali lokalno tipičnim lesenim plotom |
– drevo znotraj območja posega naj se
ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto
sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in
vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega
poročila, ki je priloga k temu odloku |
– za posege na parceli št. 464/1, k. o.
Sopote poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj: |
– v naravno vrednoto ni dovoljeno umeščati
novih objektov |
– za posege na parceli 1037/5, 1037/6, k.o.
Lastnič poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj: |
– drevo znotraj območja posega naj se
ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto
sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in
vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega
poročila, ki je priloga k temu odloku |
– za posege v cerkev Sv. Filipa in Jakoba v
naselju Sele, cerkev Device Marije na Pesku v naselju Slake in cerkev
Sv. Andreja v Olimju in za posege v neposredno okolico navedenih cerkva
je potrebno pri izvedbi upoštevati pogoje za ohranitev zavarovanih vrst
netopirjev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. V
mnenju, ki ga je potrebno pridobiti pred morebitno obnovo cerkva, se
opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na objektu
ter v neposredni okolici. |
6. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
6.1. v EUP Razložene kmetije in druge stavbe
(osrednji in vzhodni del): OS40 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD
2966), OS134 (območje kulturne dediščine EŠD 23734), OS148 (območje
kulturne dediščine EŠD 22078), OS165 (vplivno območje kulturne dediščine
EŠD 2962), OS166 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962), OS397
(območje kulturne dediščine EŠD 22011), OS407 (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 652), OS422 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652),
OS432 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652), OS435 (vplivno
območje kulturne dediščine EŠD 652), OS441 (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 652, območje kulturne dediščine EŠD 4693), OS442 (vplivno
območje kulturne dediščine EŠD 652), OS453 (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD652), OS684 (območje kulturne dediščine EŠD 4688), OS803
(območje kulturne dediščine EŠD 22017), OS861 (območje kulturne
dediščine EŠD 22103), OS879 (območje kulturne dediščine EŠD 4622): |
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile
na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS. |
|
Poseben tip poselitve
(vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca): VI01 – VI121
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI122 – VI470
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Vonarje): VI471– VI549
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI550 – VI569
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Pecelj): VI570 – VI594
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Dobležiče): VI595 |
|
76. člen |
|
V EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška
območja – Roginska in Cmereška Gorca): VI01 – VI121, Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI122 – VI470, Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Vonarje): VI471– VI549, Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI550 – VI569, Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI570 – VI594, Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Dobležiče): VI595 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe, in sicer
počitniške hišice |
– ostale 111 Enostanovanjske stavbe pod
posebnimi pogoji iz točke 1.2 |
– 121 Gostinske stavbe |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri
čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje
varstva pred hrupom, emisijami in podobno |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP, ob upoštevanju določil glede posamezne
vrste gradenj in izvedbe drugih del pod točko 1.2. te tabele |
1.2. posebna določila glede vrste objektov
glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov |
– v vseh EUP je v okviru gradnje 111
Enostanovanjske stavbe dopustna zgolj gradnja počitniških hiš, vikendov
in drugih objektov za občasno bivanje |
– v vseh EUP je v okviru gradnje 111
Enostanovanjske stavbe izjemoma dopustna tudi gradnja ostalih
enostanovanjskih stavb, kot so kmečke hiše in druge podeželske hiše, v
kolikor se postavljajo na območju kmetije |
– za »kmetijo« se za potrebe tega odstavka
uporablja določba zakona, ki ureja kmetijstvo, in sicer je kmetija
oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice
kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo |
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– zidanice in objekti za občasno bivanje, kot
so počitniške hišice: |
– tlorisna površina max. 100 m2 |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1.00
m |
– višina max. do 7 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic med 1:1,2 in 1:1,5, obvezno pa do 1:2) |
– enostanovanjske stavbe, kot so kmečke hiše
in druge podeželske hiše, in gostinske stavbe: |
– tlorisna površina max. 200 m2 |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne
presega višine 1,00 m |
– višina max. do 10 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2) |
– nestanovanjske kmetijske stavbe: |
– tlorisna površina max. 300 m2 |
– tlorisni in višinski gabariti stavb za
opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in drugih stavb so
lahko večji se prilagajajo funkciji objekta |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,8 |
– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
stavb za opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in drugih
stavb se prilagaja funkciji objekta |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
– max. 0,4 |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji stavb za opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in
drugih stavb se prilagaja funkciji objekta |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov v okviru 111 Enostanovanjskih stavb |
– zgolj objekti za občasno bivanje, kot so
počitniške hišice |
– izjemoma samostoječe stavbe in sicer
pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše pod
posebnimi pogoji iz točke 1.2 |
– v nobeni EUP ni dovoljena gradnja
večstanovanjskih objektov |
3.4. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov v okviru drugih stavb |
– stavbe za opravljanje verskih obredov,
kulturni spomeniki in podobno |
– samostoječe gostinske stavbe (penzioni,
gostišča) in podobno |
3.5. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se ohranja in nadaljuje
poselitev v lokalno prepoznani obliki sicer zidanic, ki se uporabljajo
za kmetijsko rabo (vinogradništvo) in tudi za občasno bivanje |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni
odtenki zemeljskih barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, obvezni nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi,
osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi
arhitekturni elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina opečnata (zaželeni bobrovci ali
zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– zidanice in objekte za občasno bivanje, kot
so počitniške hišice: max. 350 m² |
– enostanovanjske stavbe, kot so kmečke hiše
in druge podeželske hiše: min. 500 m²–max. 800 m² |
– nestanovanjske stavbe max. 2.000 m² |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb
za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in
se prilagajajo funkciji objekta |
5. ohranjanja narave v vseh EUP Poseben
tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI122 – VI470 |
– obstoječe drevje na parcelah, namenjenih
gradnji, se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo
objektov; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju |
– za zasaditev okolice naj se uporabi
avtohtono listopadno drevje (npr. stare visokodebelne sadne sorte) in
grmovnice; ciprese in ostalo iglasto drevje se ne sadi |
– višinske premostitve naj se izvedejo v
obliki zatravljenih brežin ali suhozidov; umetnih barier naj se ne
ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki |
– lokacije novih objektov naj se navežejo na
obstoječo poselitev (postavitev čim bližje infrastrukturi oziroma
obstoječim objektom) |
– uporaba svetilk za osvetljevanje objektov
naj bo omejena na najmanjši obseg, upoštevaje določila uredbe, ki določa
mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja |
– za posege na parceli št. 790/1, k. o.
Virštanj poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji: |
– reliefne značilnosti terena ob objektu naj
ostanejo v čim večji meri ohranjene; obsežnejši kopi in nasipavanje
(izravnave terena), ki bi ustvarili ostre robove v krajini z velikimi
višinskimi razlikami naj se ne izvajajo |
– pohodne in zelene površine se utrdijo in
zatravijo z avtohtono mešanico trav |
– pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj
se dodatno zasadi avtohtono drevje (npr. sadno) in grmovnice; tujerodnih
rastlinskih vrst naj se ne vnaša |
– na južni strani kleti se ob zidani škarpi
dodatno zasadijo popenjavke ali sadike vinske trte, ki bodo s časoma
zakrile razgaljene površine objekta |
– na ali ob objekt naj se ne namešča svetilk,
ki razpršujejo svetlobo v nebo |
– ob prvi prenovi objekta naj se izvede
enotna streha s simetrično dvokapnico tudi nad teraso, brez prizidane
strehe na zahodni strani objekta (členjena streha ni primerna) in glede
na to, da je objekt lesen, so primerne 15–20 cm široke deske – bruna, s
katerimi so bile zgrajene stene objektov že v tradicionalni gradnji. |
– za posege na parceli št. 821/12, k. o.
Dobležiče poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji: |
– na drevesa na območju nezazidanih stavbnih
zemljišč naj se v razmikih na 150 m postavi gnezdilnice za pogorelčka in
vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega
poročila, ki je priloga k temu odloku |
– za posege v cerkev Sv. Križ v Imenski Gorci
in v njeno neposredno okolico je potrebno pri izvedbi upoštevati pogoje
za ohranitev zavarovanih vrst netopirjev, ki jih v mnenju poda Zavod RS
za varstvo narave, OE Celje. V mnenju, ki ga je potrebno pridobiti pred
morebitno obnovo cerkve, se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih
del in posegov na objektu ter v neposredni okolici |
6. ohranjanja narave v vseh EUP Poseben
tip poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI550 – VI569, Poseben tip
poselitve (vinogradniška območja – Pecelj): VI570 – VI594 |
– obstoječe drevje na parcelah, namenjenih
gradnji, se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo
objektov; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju |
– za zasaditev okolice (novih) stavb naj se
uporabi avtohtono listopadno drevje (npr. stare visokodebelne sadne
sorte) in grmovnice; ciprese in ostalo iglasto drevje se ne sadi |
– višinske premostitve naj se izvedejo v
obliki zatravljenih brežin ali suhozidov; umetnih barier naj se ne
ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki |
– pri ureditvi zelenih površin naj se
uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in dreves |
– morebitno ograjevanje parcel naj se izvede
z zasaditvijo žive meje avtohtonih vrst grmovnic |
– reliefne značilnosti terena naj ostanejo v
čim večji meri ohranjene; obsežnejši izkopi in nasipavanja (izravnave
terena), ki bi puščali ostre robove v krajini z velikimi višinskimi
razlikami, naj se ne izvajajo; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki |
– betonskih škarp, opornih zidov, ki
presegajo 1 m višine naj se ne gradi; višinske premostitve naj se
izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov. |
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj
se odvajajo v vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem |
– uporaba svetilk za osvetljevanje naselja in
posameznih objektov naj bo časovno in prostorsko omejena upoštevaje
določil uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja |
– objekti naj bodo locirani čim bližje
obstoječim objektom |
– priporočljiva je zasaditev visokodebelnih
sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektih |
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja
oziroma na novo vzpostavlja |
– površine porasle z gozdom ter posamična
drevesa naj se ohranja |
– propadla drevesa naj se nadomesti z
zasaditvijo avtohtonih vrst |
– sadnja smreke in drugih rastišču
neprimernih ali alohtonih vrst naj se ne izvaja |
– poseganje v gozdni rob naj se ne izvaja |
– pri izvajanju gradbenih del naj se večja
drevesa fizično zaščiti pred poškodbami |
– na drevesa na območju nezazidanih stavbnih
zemljišč naj se v razmikih na 150 m postavi gnezdilnice za pogorelčka in
vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega
poročila |
7. celostnega ohranjanja kulturne
dediščine |
7.1. v EUP Poseben tip poselitve
(vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca): VI02 (območje
kulturne dediščine EŠD 26182), VI54 (vplivno območje kulturne dediščine
EŠD 2964), VI59 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964), VI63
(vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964), VI66 (vplivno območje
kulturne dediščine EŠD 2964), VI71 (vplivno območje kulturne dediščine
EŠD 2964): |
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile
na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS |
7.2. v EUP Poseben tip poselitve
(vinogradniška območja – Virštanj): VI132 (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 3255), VI178 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD
3255), VI181 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3255): |
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile
na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS |
7.3. v EUP Poseben tip poselitve
(vinogradniška območja – Vonarje): VI474 (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 2965), VI478 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD
2965), VI485 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2965), VI509
(vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2963), VI513 (vplivno območje
kulturne dediščine EŠD 2963), VI519 (vplivno območje kulturne dediščine
EŠD 2963), VI524 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2963), VI539
(vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962) |
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile
na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS |
7.4. v EUP Poseben tip poselitve
(vinogradniška območja – Vonarje) v EUP VI536 (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 2962): |
– novogradnja naj spoštuje
urbanistično-zazidalno (obcestna slemenska gradnja) in arhitekturno
kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z
značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev
KVP in KVS |
|
Pokopališče – Polje ob
Sotli: PK01 Pokopališče – Podčetrtek: PK02 Pokopališče – Olimje: PK03,
PK04 Pokopališče – Sveta Ema: PK05 |
|
77. člen |
|
(1) V EUP Pokopališče – Polje ob Sotli: PK01,
Pokopališče – Podčetrtek: PK02, Pokopališče – Olimje: PK03, PK04,
Pokopališče – Sveta Ema: PK05 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,
odstranitev ter gradnja novih objektov za potrebe pokopališča, in sicer: |
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči
objekti |
– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi
predvsem 24204 Pokopališča ter javne prometne površine, vključno s
površinami za mirujoči promet za potrebe pokopališča in naselja in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo. |
(2) Oblikovanje in velikost novih objektov
naj se prilagaja njihovi funkciji pokopaliških stavb. Površine za
mirujoči promet (parkirišča) naj se ozeleni, predvsem na zunanji strani
EUP kot vizualno sanacijo. |
(3) Dopustna je postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 3. |
(4) Dopustne so zasaditve na zunanjih
območjih EUP. |
(5) Za kakršnekoli spremembe na območju EUP
Pokopališče – Sveta Ema (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962):
PK05 je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS. |
|
Čistilna naprava – Imeno:
ČN01 Čistilna naprava – Olimje: ČN02 Čistilna naprava – Podčetrtek: ČN03
Čistilna naprava – Pristava pri Mestinju: ČN04 Čistilna naprava –
Sedlarjevo: ČN05 Čistilna naprava – Sveta Ema: ČN06 |
|
78. člen |
|
(1) V EUP Čistilna naprava – Imeno: ČN01,
Čistilna naprava – Olimje: ČN02, Čistilna naprava – Podčetrtek: ČN03,
Čistilna naprava – Pristava pri Mestinju: ČN04, Čistilna naprava –
Sedlarjevo: ČN05, Čistilna naprava – Sveta Ema: ČN06 je dopustno
vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novega objekta
(čistilne naprave), in sicer: |
– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi
predvsem 22232 Čistine naprave. |
(2) Oblikovanje in velikost novega objekta
naj se prilagaja njegovi funkciji. |
(3) Dopustna je postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 3. |
(4) Na zunanjih robovih EUP naj se izvedejo
zasaditve kot vizualna sanacija objekta oziroma območja. |
(5) V EUP Čistilna naprava – Imeno: ČN01 se
priporoča izvedba rastlinske čistilne naprave (ČN); v kolikor to zaradi
tehnologije čiščenja odpadnih voda ni sprejemljivo, se ČN izvede tako,
da je vpliv grajenih objektov ČN na krajinsko sliko čim manjši – obvezne
so ozelenitve in zasaditve okrog objektov ČN ter izvedba ozelenjenih
fasad (obraslih s plezalkami in podobno), višine objektov so minimalne
(priporočena višina do 3 m nad koto terena). |
(6) V EUP Čistilna naprava – Olimje: ČN02
(vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652) je dopustno izvajanje
gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že
dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli
druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS. |
|
Turistično območje – Sv.
Ema: TU01, TU07, TU08 |
|
79. člen |
|
V EUP Turistično območje – Sv. Ema: TU01,
TU07, TU08 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2 Gradbeni inženirski objekti |
– in drugih objektov, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
1.3. drugi posegi in ureditve, s katerimi se
spreminja prostor |
– razvijanje dejavnosti sonaravnega turizma |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za
stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 400 m2 za
nestanovanjske stavbe |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne
presega višine 1,00 m |
– priporočeno je organsko oblikovanje
objektov, ki se deloma vkopani in z zeleno streho stapljajo v pobočje |
– pri rekonstrukciji obstoječih objektov se
lahko ohranjajo njihove obstoječe kvalitetne značilnosti, lahko pa se
obnovijo skladno s priporočili iz prejšnje alineje |
2.2. zmogljivost objektov oziroma velikost
drugih prostorskih ureditev |
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 0,4 |
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,2 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– oblikovanje izhaja iz usmeritev organske
arhitekture, ki spodbuja ustvarjanje harmonije med človeškimi bivališči
in naravnim okoljem |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– ohranja se obstoječa vegetacija |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, vinske kleti), »hobit hiške«
in podobno |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se načrtuje sonaravno
turistično območje – eko center, ki spodbuja obiskovalce k bolj
trajnostnemu načinu bivanja |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov |
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene in urejene na skupnih območjih |
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v naravno okolje |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti ozelenjene in skrbeti za
čim bolj harmonično vklapljanje v naravno okolje |
– napušči morajo biti prilagojeni
izkoriščanju solarnega ogrevanja |
– pri rekonstrukciji obstoječih objektov se
lahko ohranjajo obstoječe značilnosti streh in kritine, lahko pa se
obnovijo skladno z določili prejšnjih dveh alinej |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– max. 800 m² za stanovanjske stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
5. priključevanja na GJI |
dopustna so odstopanja glede priključevanja
na GJI, vendar le v primeru, da s tem soglaša pristojni upravljavec GJI. |
|
Turistično območje – Sv.
Ema: TU09 |
|
80. člen |
|
Turistično območje – Sv. Ema: TU09 je
namenjeno razvoju sezonske dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki
vključuje: |
– prostor za kampiranje / šotorišče z
glamping enotami in hiškami na drevesu |
– druge oblike prenočevanja |
– skedenj, v katerem se uredi servisne
prostore za šotorišče |
– vodno zajetje za akumulacijo vode in
namakanje, ki omogoča kvalitetnejšo pridelavo povrtnin in v prostor
uvaja dodatno diverziteto. |
|
Turistično območje –
Vonarsko jezero: TU04 |
|
81. člen |
|
(1) Za celotno EUP Turistično območje –
Vonarsko jezero: TU04 je predvidena izdelava novega občinskega
podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Faktor zazidanosti znaša 0,20. |
(3) Okvirne usmeritve za izdelavo OPPN so
naslednje: |
– Na območju z veliko do zelo veliko
verjetnostjo pojavljanja plazov naj se pri urejanju območja in graditvi
objektov upoštevajo protierozijski ukrepi. |
– V okviru OPPN naj se naredi podrobni popis
habitatnih tipov in inventarizacija zavarovanih vrst. Na podlagi
omenjenih strokovnih podlag naj se presodi velikost vpliva in poda
omilitvene ukrepe. Prednostne habitatne tipe in habitate zavarovanih
vrst naj se praviloma ohranja. |
– Novi posegi se umeščajo čim bližje k
obstoječi grajeni strukturi in na način, da je zagotovljen minimalen
vpliv na okolje, naravne dobrine in območja ohranjanja narave. |
(4) V kolikor se območja iz sosednjih EUP
funkcionalno navezujejo na posege v EUP Turistično območje – Vonarsko
jezero: TU04, se lahko smiselno vključijo v območje izdelave OPPN. |
|
Turistično območje –
Sopote: TU05, TU06 |
|
82. člen |
|
V EUP Turistično območje – Sopote: TU05, TU06
veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
1.1.1. v EUP Turistično območje – Sopote:
TU05: |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
1.1.2. v EUP Turistično območje – Sopote:
TU06: |
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
1.1.3. v vseh EUP: |
– 2 Gradbeni inženirski objekti |
– in drugih objektov, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
1.3. drugi posegi in ureditve, s katerimi se
spreminja prostor |
– vzdrževanje in razvijanje dejavnosti
obstoječega igrišča za golf |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za
stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 400 m2 za
nestanovanjske stavbe |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko
klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne
presega višine 1,00 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno
razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2) |
2.2. zmogljivost objektov oziroma velikost
drugih prostorskih ureditev |
– obstoječe golf igrišče se lahko vzdržuje v
okviru obstoječe skupne površine igralnega območja, ki znaša 13,5 ha |
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
max. 0,4 |
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
max. 0,2 |
3. oblikovanja objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz
usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s
plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je
tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je
vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki,
dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in
ozelenitve |
– ohranja se obstoječa vegetacija |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije
objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno
samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe
nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, vinske kleti) in podobno |
– igrišče za golf |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje
obstoječih morfoloških struktur |
– z novimi posegi se ohranja morfologija
pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih
stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se
obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih
površin med posameznimi gručami objektov |
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo
ozelenjene in urejena na skupnih območjih |
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno
inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v
pretežni meri vkopani |
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni
elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug
videz fasade (struktura, vrsta materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani
arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter
neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih
barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno
pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih
arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki,
fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad,
enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno |
– priporočeno je, da so okenske odprtine
stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica
najdaljša |
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni
strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh
(čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba
materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice,
strme, obvezni nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi,
osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi
arhitekturni elementi streh niso dovoljeni |
– napušči morajo biti minimalni |
– kritina naj bo opečnata (zaželeni bobrovci
ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– min. 500 m²–max. 800 m² za stanovanjske
stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
5. ohranjanja narave |
– v območje naravne vrednote ni dovoljeno
umeščati novih objektov, praviloma se ohranja tudi obstoječa vegetacija |
– preprečuje naj se razrast invazivnih vrst
rastlin (japonski dresnik, kanadska rozga, žlezasta nedotika, rudbekija,
rubinja, ambrozija itd.). |
– za posege v EUP Turistično območje –
Sopote: TU06 poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji: |
– na levi brežini vodotoka se z zasaditvijo
vzpostavi obvodni pas vegetacije (pestra vrstna sestava in višinska
strukturiranost) |
– sestave biocenoze naj se ne spreminja z
naseljevanjem tujerodnih rastlin |
– za zasaditev okolice priporočamo uporabo
avtohtonega listopadnega drevja in grmovnic; ciprese in ostalo iglasto
drevje naj se ne sadi |
– ograje in druge fizične ovire se ne
postavlja |
– odpadkov se ne odlaga na brežino potoka |
– rastlinstva naj se ne požiga |
– vode iz vodotoka naj se praviloma ne
odvzema, izjemoma pa naj se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je
naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali |
– vodnega stanja naj se ne spreminja z
osuševanjem ali poplavitvijo |
– pri urejanju in vzdrževanju igralnih
površin se praviloma ne uporablja kemičnih sredstev (herbicidov,
pesticidov, insekticidov, umetnih gnojil), v kolikor to ni mogoče morajo
biti sredstva neškodljiva za sesalce, poraba pa minimalna in zabeležena |
– potrebno je izvajati monitoring
onesnaženosti vodotoka |
– osnovne reliefne značilnosti območja je
treba ohraniti |
– posek dreves se izvede na način, da se
ohranja zveznost gozdne površine |
– obstoječe drevje na zemljišču se vključi v
krajinsko zasnovo objekta; pri izvedbi del se je treba izogibati
poškodbam na drevju |
– na deblo, korenine in veje dreves naj se ne
obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (table, svetila, žične vode
...) |
– ohranja se ekološke značilnosti gozda v
dinamičnem ravnovesju |
– ohranja se naravna struktura gozdnega roba |
– obsekavanje dreves se ne izvaja |
– v gozdu se omogoči naravno pomlajevanje |
– večji izkopi ter nasipavanja zemlje, ki bi
ustvarili ostre in strme robove na zemljišču se ne izvajajo |
– višinske premostitve se izvedejo v obliki
zatravljenih brežin |
– umetnih barier naj se ne ustvarja v
prostoru, prehodi naj bodo mehki |
– ograjevanje zemljišča se ne izvaja. |
– za posege v EUP Turistično območje –
Sopote: TU05 veljajo poleg navedenih tudi naslednji posebni pogoji: |
– nove objekte se locira čim bližje obstoječi
stavbni gruči |
– osnovne morfologije zemljišča se ne
spreminja |
– v gozdni rob in gozd naj se ne posega |
– za zasaditev okolice se priporoča uporabo
avtohtonega listopadnega drevja in grmovnic; ciprese in ostalo iglasto
drevje naj se ne sadi |
– višinske premostitve naj se izvedejo v
obliki zatravljenih brežin ali suhozidov, ne z betonskimi opornimi
zidovi; umetnih barier naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo
mehki |
– uporaba svetilk za osvetljevanje objektov
ali območja naj bo omejena na najmanjši obseg in usmerjena proti tlom
zaradi vplivov na nočno favno žuželk ob potoku, upoštevaje določila
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja |
– ograjevanje parcele naj se ne izvaja z
žičnato ali betonsko ograjo, pač pa z živico (beli gaber, trdoleska,
dobrovita ipd.) ali lokalno tipično ograjo (les) |
– nove objekte naj se obsadi s starimi
sortami sadnega drevja, nanje naj se v razmikih na 150 m postavi
gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko (ter druge velike sinice)
skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je
priloga k temu odloku. |
|
Grad Podčetrtek: GR01 |
|
83. člen |
|
(1) Za celotno EUP Grad Podčetrtek: GR01 se
izdela konzervatorski program. Na območju celotne EUP so dopustni posegi
na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, ki jih pripravi pristojni Zavod
za varstvo kulturne dediščine in se nanašajo na zavarovano enoto
kulturne dediščine Podčetrtek – Grad z vplivnim območjem. |
(2) Posegi v naravne vrednote, gozdni
rezervat in varovalne gozdove niso dovoljeni, razen za gozdnogospodarska
dela v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. |
|
Vzletališče – Imeno: VZ01,
VZ02 |
|
84. člen |
|
V EUP Vzletališče – Imeno: VZ01, VZ02 veljajo
naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in
možnosti spremembe namembnosti objektov |
1.1.1. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ01: |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij |
– 213 Letališke steze, ploščadi in
radio-navigacijski objekti |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.1.2. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ02: |
– gradnja stavb ni dopustna |
– dopustne so ureditve za potrebe vzletne
steze |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen |
1.2.1. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ01: |
– skladno s tabelo 3, in sicer tistih, ki so
potrebni za funkcioniranje letališča |
1.2.2. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ02: |
– dopustna je postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki so določeni v 90. členu, vendar samo v primeru,
da ne ovirajo obratovanja vzletališča, ne vplivajo na varnost zračnega
prometa in podobno |
2. velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
– po pogojih upravljalca letališča |
3. oblikovanja objektov |
– po pogojih upravljalca letališča |
4. parcelacije |
– po pogojih upravljalca letališča |
5. ohranjanja narave |
– obstoječe drevje naj se v čim večji meri
ohrani in obvaruje pred poškodbami |
– pri ureditvi zelenih površin naj se
uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in dreves |
– reliefne značilnosti terena naj ostanejo v
čim večji meri ohranjene; obsežnejši izkopi in nasipavanja (izravnave
terena), ki bi puščali ostre robove v krajini z velikimi višinskimi
razlikami, naj se ne izvajajo; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki |
– betonskih škarp, opornih zidov, ki
presegajo 1 m višine naj se ne gradi; višinske premostitve naj se
izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov |
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj
se odvajajo v vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem |
– uporaba svetilk za osvetljevanje naselja in
posameznih objektov naj bo časovno in prostorsko omejena upoštevaje
določil uredbe, ki določa o mejni vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja |
– objekti naj bodo locirani čim bližje
obstoječim objektom |
– priporočljiva je zasaditev visokodebelnih
sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektih |
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja
oziroma na novo vzpostavlja |
– na letališki stezi se ohranja travnata
podlaga |
– območja se ne ograjuje |
– osvetljevanje okolice objektov se uredi
tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom ter časovno omejena |
– območja letališke steze se ne osvetljuje. |
|
Kamnolom – Lendrše: KM01 |
|
85. člen |
|
(1) Za območje predvidenega kamnoloma v EUP
Kamnolom – Lendrše: KM01 je predvidena izdelava novega občinskega
podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki
veljajo do sprejema OPPN, so naslednji: |
– do sprejema OPPN v EUP ureditev kamnoloma
ni dovoljena |
– do sprejema OPPN so v EUP dopustne
rekonstrukcije obstoječe infrastrukture |
– do sprejema OPPN so v EUP dopustna vsa
dela, ki so potrebna za gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom
skladno s predpisi o gozdovih. |
(3) Usmeritve za določitev območja kamnoloma
so naslednje: |
– z vidika varstva gozdov je dopustno območje
pridobivalnega prostora umestiti tako, da sega od spodnje ceste z
obstoječim izkopom do koordinate Y = 113088, X = 542462 (jugozahodni
rob) po cesti do koordinate Y = 113217, X = 542556 (severni rob), v
pobočje pa je omejeno s koordinatami Y = 113199, X = 542515 ter Y =
113149, X = 542470; obe koordinati ležita ob severni cesti. Podane
koordinate so okvirne, določene so na podlagi digitalizacije območja
posega, |
– z vidika varstva narave je dopustno območje
pridobivalnega prostora umestiti tako, da leži na severo-zahodnem delu
parcele št. 767, k.o. Sopote, |
– detajlna umestitev območja pridobivalnega
prostora se ob upoštevanju določil prve in druge alineje izvede v
postopku priprave OPPN tako, da se uskladi za Zavodom za gozdove, OE
Celje in z Zavodom RS za varstvo narave, OE Celje, spremenjeno območje
pa se mora nahajati znotraj parcel 767, 762/1 in 762/2, vse k.o. Sopote. |
(4) Usmeritve za izdelavo OPPN s področja
varstva gozdov so naslednje: |
– odsek prometnice, ki je znotraj
pridobivalnega prostora in bo kot takšna ob aktiviranju kamnoloma
prekinjena, je potrebno zgraditi na novo. Stroški izgradnje nadomestne
prometnice so breme investitorja. Pri njeni izgradnji je potrebno
upoštevati določila Pravilnika o gozdnih cestah (Uradni list RS, št.
104/04), saj je obstoječa prometnica v sedanjem stanju večnamenska
(poleg gozdne proizvodnje tudi turistična in rekreacijska pot). |
– pridobivanje kamnine se lahko začne samo po
postopku od zgoraj navzdol, s tem, da se v osrednjem pasu izdela preseka
in omogoči presipanje materiala po pobočju do drobilca na osnovnem
platoju. |
– vse manipulacijske poti morajo biti
umeščene znotraj ureditvenega območja kamnoloma. Konfiguracija terena
omogoča izgradnjo manipulacijskih poti po obeh straneh pridobivalnega
prostora. |
– glavni manipulacijski prostor se izdela na
platoju sedanje spodnje prometnice. Poglobitev platoja ali morebitno
nižanje planuma obstoječe spodnje prometnice ter s tem povezano
manjšanje zaščitnega pasu gozda med lokacijo kamnoloma in bližnjim
zaselkom vzhodno od kamnoloma ni sprejemljivo. |
– manipulacijski prostor mora biti oblikovan
in razporejen tako, da je še naprej mogoča uporaba spodnje prometnice
tudi za potrebe transporta lesa (spravila in izvoza). Pomožni objekti
morajo biti locirani na rob prostora in omogočati stalno in nemoteno
prevoznost prometnice. |
– za plodno zemljo iz izkopa je potrebno
znotraj pridobivalnega prostora predvideti lokacijo deponije. Le-ta mora
biti čim bližje odkopnemu polju. Po končanih delih na odkopnem polju se
pristopi k takojšnji sanaciji. Na ta način naj bi bili istočasno aktivni
največ dve pridobivalni površini. |
– sanacija se izvaja v skladu z zasadilnim
načrtom. Le-ta mora biti nujno izdelan v okviru projekta pridobivanja.
Ker je območje sredi gozdnih površin in bo namenska raba območja po
končanem pridobivanju določena kot gozd, mora zasadilni načrt pred
sprejetjem OPPN potrditi tudi Zavod za gozdove, OE Celje. Sanacija
kamnoloma naj poteka z na območju nabranimi lesnatimi vrstami tako, da
se ponovno vzpostavi prednostni habitatni tip Srednjeevropski
kisloljubni bukovi gozdovi (41.11). |
– za potrebe odvoza pridobljene kamnine je
potrebno v okviru OPPN izdelati tudi celovit načrt ureditve izvozne
prometnice. Pred izvedbo kamnoloma je potrebno zagotoviti ureditev ceste
za transport materiala do priključka na lokalno cesto pri Olimju.
Uporaba gozdnih prometnic za potrebe izvoza kamnine pomeni dodatno
obremenitev prometnic in je kot takšna nesprejemljiva. Krajši odseki
gozdnih prometnic, na katerih bo zaradi pridobivanja izvajan večji
promet, morajo biti pred aktiviranjem kamnoloma prekvalificirani v
lokalne prometnice. |
– za potrebe celovite ureditve izvoza kamnine
do lokalne prometnice ustreznih dimenzij (predvidoma do prometnice v
Olimju) je potrebno izvesti rekonstrukcijo prometnice. Del obstoječe
lokalne prometnice poteka namreč po labilnem terenu, obenem pa je
prometnica ozka, z razmeroma gostim prometom in kot taka ne ustreza
potrebam povečanega transporta s kamioni. Zato se hkrati z izdelavo OPPN
pripravi tudi projekt rekonstrukcije obstoječe lokalne prometnice.
Rekonstrukcija prometnice bi morala biti izvedena hkrati z aktiviranjem
kamnoloma. V primeru uporabe drugačne smeri izvoza se v postopku OPPN od
pristojnega Zavoda za gozdove, OE Celje pridobijo smernice za
spremenjeno smer. |
– pogoj za aktiviranje kamnoloma je ustrezna
rekonstrukcija ali novogradnja prometnic, povezanih s kamnolomom. |
(5) Usmeritve za izdelavo OPPN s področja
varstva narave so naslednje: |
– med načrtovanim kamnolomom in travnimi
površinami naj se ohranja čim širši pas gozda, |
– izkoriščanje mineralne surovine naj poteka
od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo, |
– širjenje kamnoloma naj bo postopno, temu
primerno naj se postopno tudi odstranjuje vegetacija in humus, |
– deponiranje humusa in jalovine naj se
izvaja le na območju kamnoloma ter se uporabi za sprotno in končno
sanacijo kamnoloma, |
– zasipavanje terena z odpadnim materialom
izven ožjega območja predvidenega kamnoloma naj se ne izvaja, |
– prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj
bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru, |
– površje po sprotni sanaciji se čimbolj
prilagodi reliefu sosednjega pobočja, se prekrije z zemljo, ozeleni in
zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, |
– dela v kamnolomu naj potekajo le občasno,
za potrebe odvzema mineralne surovine za ureditev lokalnih cest, |
– v kamnolomu naj se ne postavlja trajnih,
niti začasnih objektov, |
– na območju kamnoloma naj se ne odlaga
tekočih in trdih odpadkov sekundarnega izvora, |
– z ustrezno urejenim odvodnjavanjem naj se
prepreči erozijo pobočja, |
– meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v
usedalniku, |
– kamnoloma se v nočnih urah ne osvetljuje, |
– v primeru odkritja potencialne naraven
vrednote na območju kamnoloma (jame ali dela jame) je potrebno o tem
obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa oziroma pristojno območno enoto
Zavoda RS za varstvo narave. |
(6) Pri pripravi OPPN kot nosilca urejanja
prostora aktivno sodelujeta Zavod za gozdove, OE Celje in Zavod RS za
varstvo narave, OE Celje. |
(7) V postopku priprave OPPN se izvede
celovita presoja vpliva OPPN na okolje. |
|
Odprt prostor občine: OP01,
OP02 |
|
86. člen |
|
(1) Na območjih z namensko rabo »območja
drugih centralnih dejavnosti« v EUP Odprt prostor občine: OP01 je
dopustna postavitev gasilskega doma v okviru stavb 1274 Druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje. Kot prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
objektov ali prostorskih ureditev, oblikovanja objektov in parcelacije
se porabljajo določila, ki veljajo za EUP Podčetrtek: PO01 v 62. členu
tega odloka. Na parceli št. 713, k.o. Verače (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 3212) je dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan
objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS. |
(2) Na območjih z namensko rabo »gospodarske
cone« v EUP Odprt prostor občine: OP01 se uporabljajo določila, ki
veljajo za EUP IM05 (gospodarska cona) oziroma Pristava pri Mestinju:
PR05 (gospodarska cona) v 58. členu tega odloka. |
(3) Na območjih z namensko rabo »površine za
oddih, rekreacijo in šport« v EUP Odprt prostor občine: OP01 se
uporabljajo določila, ki veljajo za EUP Imeno: IM04 v 57. členu tega
odloka. Na parceli št. 1836, k.o. Sedlarjevo (vplivno območje kulturne
dediščine EŠD 3269) je dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan
objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi
pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali
spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS. |
(4) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01,
OP02 za območja »razpršene gradnje« urejajo določila 89. člena tega
odloka. |
(5) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01
na območjih namenske rabe »območja prometne infrastrukture / površine
cest« urejajo določila 92. člena tega odloka. |
(6) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01,
OP02 na območjih namenske rabe »kmetijska zemljišča« urejajo določila
90. člena tega odloka. |
(7) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01
na območjih namenske rabe »gozdna zemljišča« urejajo določila 91. člena
tega odloka. |
(8) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01
na območjih namenske rabe »vodna zemljišča« urejajo določila 53. člena
tega odloka. |
(9) Na območjih z namensko rabo »površine
nadzemnega pridobivalnega prostora« (kamnolom) v EUP Odprt prostor
občine: OP01 je dopustno raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z
mineralnimi surovinami, pod pogojem, da je predhodno pridobljena
koncesija oziroma ustrezno dovoljenje skladno z Zakonom o rudarstvu. V
nasprotnem primeru je potrebno lokacijo sanirati. |
(10) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01
na območjih namenske rabe »ostala območja« urejajo določila tretjega
odstavka 42. člena tega odloka. Do izvedene ojezeritve se na teh
območjih ohranja trenutna (dejanska) raba zemljišč. |
|
Varovalni gozdovi: VG01,
VG02 |
|
87. člen |
|
Posegi v EUP Varovalni gozdovi: VG01, VG02 se
izvajajo v skladu z uredbo, ki določa varovalne gozdove in gozdove s
posebnim namenom ter po podrobni presoji zavoda, pristojnega za gozdove. |
|
3.5.2. Območja, za katera
se pripravi občinski podrobni prostorski načrt in območja, za katera se
pripravijo konservatorska izhodišča ali program |
|
88. člen |
|
(1) Območja, za katera je priprava občinskih
podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) obvezna, so navedena v tabeli 2 v
41. členu tega odloka. |
(2) Za območja iz prvega odstavka tega člena,
za katera je predvidena izdelava OPPN, se pripravi po en OPPN, izjemoma
lahko tudi več OPPN, pri čemer je potrebno zagotoviti, da posamezen OPPN
vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto ter da
dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorske
ureditve. Za različna območja, za katera je predvidena izdelava OPPN, se
lahko izdela tudi en skupen OPPN, če so ta območja prostorsko ali
funkcionalno tako povezana, da je smiselno in bolj racionalno izdelati
samo en prostorski akt. |
(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, za
katerega je predvidena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne
podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite
rešitve opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo ter koncept
urbanističnega oblikovanja za celotno območje. |
(4) Območja podrobnejše namenske rabe ter
meje EUP na območjih iz prvega odstavka tega člena, ki so prikazane v
grafičnih prikazih izvedbenega dela, se v fazi priprave OPPN lahko
prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu,
optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Z vsakim
novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN ali drug
izvedbeni prostorski akt, ki ureja območje. |
(5) OPPN se lahko pripravi tudi za druga
območja, ki niso določena v prvem odstavku tega člena, če se za to
izkaže potreba po tem, ko je ta odlok že stopil v veljavo. Pri pripravi
OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji
in dopustna izraba prostora, ki je predpisana v posamezni EUP. |
(6) Občinski podrobni prostorski načrti
(OPPN) se pripravi za vsa območja izkoriščanja mineralnih surovin. |
(7) Do sprejema OPPN je na območjih (v
celotnih EUP ali njihovih posameznih delih), kjer je predviden način
urejanja z OPPN, dopustno naslednje: |
– gradnja novih stavb ni dovoljena, |
– ne glede na določila prejšnje alineje so do
sprejema OPPN dopustne gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in
druga infrastruktura, vendar le pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba
z OPPN predvidenih ureditev in če je taka gradnja skladna s pogoji
varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in
narave, |
– ne glede na določila prve alineje je do
sprejema OPPN dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega
odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega
gradbenega dovoljenja, |
– ne glede na določila prve alineje je do
sprejema OPPN dopustna postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih
objektov skladno s tabelo 3, pod pogojem, da se postavijo na zemljiških
parcelah, ki pripadajo obstoječi stavbi, h kateri se gradijo in pod
pogojem, da je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih
dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij kulturne dediščine in narave, |
– do sprejema OPPN so dopustne nove izmere,
obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in
načrtovanih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, pod
pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev, |
– do sprejema OPPN so dopustne rekonstrukcije
obstoječih objektov, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih
objektov, če je tak poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih
dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij kulturne dediščine in narave, |
– določilo glede odstranitve objektov ali
delov objektov ne velja za objekte ali dele objektov, ki so varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, razen v primeru, ko se
za odstranitev predhodno pridobi soglasje zavoda, pristojnega za varstvo
nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine. |
(8) Območja, kjer se predvideva izdelava
OPPN, morajo upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z
njihovimi vplivnimi območji ter režime, ki v njih veljajo. Kadar se
načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske
dediščine ali območju kulturne krajine, se območja urejajo z OPPN,
katerega sestavni del je konservatorski načrt za prenovo (v
nadaljevanju: KNP). Pripravljavec OPN mora ob izdelavi osnutka OPPN
izdelati osnutek KNP, tj. analitični del KNP skladno s pravilnikom, ki
določa vsebino, obliko in način priprave konservatorskega načrta za
prenovo. |
|
3.5.3. Prostorski izvedbeni
pogoji za območja razpršene gradnje |
|
89. člen |
|
(1) V posameznih EUP so kot razpršena gradnja
določeni objekti izven stavbnih zemljišč, ki so v grafičnem delu OPN
prikazani le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco
stanja v prostoru. V primeru, da fundus objekta ni prikazan v grafičnem
delu OPN, se uporabljajo določila 95. člena tega odloka. |
(2) V EUP je na objektih razpršene gradnje,
ki niso varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
dopustno: |
– rekonstrukcija: |
a) povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni
možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene
pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v najbližji EUP
s stavbnim zemljiščem, namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt
razpršene gradnje (merjeno od vogala stavbe in območja EUP na najkrajši
razdalji) – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih
gabaritov obstoječe stavbe, |
b) povečanje prostornine ob rekonstrukciji
prav tako ni možno, če maksimalni prostorski izvedbeni pogoji glede
velikosti za nove stavbe za najbližjo EUP s stavbnim zemljiščem,
namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, niso
prepisani, |
– odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti legalno zgrajenih
stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z
dopustno namembnostjo stavb v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt
razpršene gradnje, in ob upoštevanju naslednjih določil: |
a) sprememba namembnosti iz objektov za
občasno bivanje v objekte za stalno bivanje ni možna, |
b) sprememba namembnosti iz nestanovanjskih
kmetijskih stavb v enostanovanjske stavbe ali objekte za stalno bivanje
ni možna, |
c) sprememba namembnosti ni možna, če
dopustna namembnost za nove stavbe, za tisto EUP, kjer se nahaja objekt
razpršene gradnje, ni prepisana, |
– vzdrževanje, |
– rekonstrukcija, sprememba namembnosti in
vzdrževanje objektov, ki so zavarovani kot kulturna dediščina se izvaja
na podlagi pridobljenih projektnih pogojev, k projektnim rešitvam pa
soglasje pristojne območne enote zavoda, pristojnega za varstvo
nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, |
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in
enostavnih objektov, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih
dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena
parcela oziroma parcela, namenjena gradnji in pod pogojem, da so na eni
parceli, namenjeni gradnji postavljeni nezahtevni in enostavni objekti
le vsak po ene vrste, in sicer naslednjih vrst: |
a) po ena vrsta objekta znotraj majhne
stavbe, kot je npr. ena garaža, ena drvarnica ipd., |
b) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe
kot dopolnitev obstoječe pozidave, kot je npr. ena uta, en nadstrešek
ipd., |
c) ograje, |
d) podporni zid, |
e) mala komunalna čistilna naprava, |
f) rezervoar, |
g) vodnjak, vodomet, |
h) po ena vrsta priključka znotraj priključka
na objekt gospodarske javne infrastrukture kot je en priključek na
vodovod, en priključek na elektriko, en priključek na cesto ipd., |
i) samostojno parkirišče, |
j) pomožni komunalni objekt. |
(3) Za izvedbo posegov v prostor iz
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji,
ki so dopustni na površinah podrobnejše namenske rabe z enakim namenom,
kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov razpršene gradnje, in
veljajo v tisti enoti urejanja prostora, v kateri se nahaja objekt
razpršene gradnje. V kolikor se objekt razpršene gradnje nahaja v EUP
Odprt prostor občine: OP01, OP02 se za izvedbo posegov v prostor iz
prejšnjega odstavka uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so
dopustni na površinah z namensko rabo površine razpršene poselitve v
EUP, ki se nahaja v neposredni bližini objekta razpršene gradnje. Šteje
se, da je namen obstoječih objektov razpršene gradnje določen z upravnim
dovoljenjem, lahko pa tudi v drugih uradnih evidencah. |
(4) V EUP se za posege na objektih razpršene
gradnje, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine, upoštevajo določila 44. člena in določila 49. člena tega
odloka. |
|
3.5.4. Pogoji za posege na
kmetijska zemljišča |
|
90. člen |
|
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč, ki so
najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča, je dopustna
gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za
potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, |
– enostavni in nezahtevni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov
glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti, |
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede
na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte,
razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih
objektov, |
– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine
do vključno 40 m2, |
– staja, to je lesen enoetažni pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši,
tlorisne površine do vključno 100 m2, |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični
tunel in nadkritje, zaščitna mreža), |
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja
in naravnih pojavov, |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira, |
– začasni objekti in začasni posegi, in sicer
za čas dogodka oziroma v času sezone: |
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih
elementov, |
– cirkus, če so šotor in drugi objekti
montažni, |
– začasna tribuna za gledalce na prostem, |
– premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični
zajčnik), |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena
konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki
ureja vrste začasnih ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim
aktom, če gre za objekt: |
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih, |
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območja stavbnih zemljišča) ali |
– ki ga je dopustno graditi na površinah
razpršene poselitve |
– gradbeno inženirski objekti, ki so po
predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, in |
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v
skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarske poti in pešpoti, oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti,
urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW,
če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. |
(2) Gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova,
vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih
gospodarske javne infrastrukture s priključki iz predhodnega odstavka je
dopustna le pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in
zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. |
(3) Ne glede na zakon, ki ureja graditev
objektov, lahko staje in pomožne kmetijske-gozdarske objekte, ki so po
predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje,
nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za
rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti
toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču
gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: |
– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na
evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške
površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali |
– najmanj 5.000 m2 zemljišč,
ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne
nasade. |
(4) Drugi pogoji za posege na kmetijska
zemljišča so: |
– na kmetijskih zemljiščih so dopustna vsa
dela, ki so potrebna za obdelovanje kmetijskih zemljišč skladno s
predpisi o kmetijskih zemljiščih, |
– na kmetijskih zemljiščih so dopustne
agrarne operacije skladno z določbami 44. člena tega odloka, |
– odstranjevanje omejkov, majhnih gozdnih
površin v pretežno kmetijskih območjih ter posek posameznih dreves ni
dopusten, |
– izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se
načrtuje in izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, |
– vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike
kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), |
– pri vseh posegih na kmetijska zemljišča je
poleg določb tega člena potrebno upoštevati tudi druge določbe tega
odloka, kadar se poseg nahaja v območju varovanj in omejitev, |
– pri posegih na kmetijska zemljišča, na
katerih se v naravi nahaja gozd, se v primeru krčitev gozdov upoštevajo
določbe petega odstavka tega člena. |
(5) Skladno s strateškim delom (28. člen) so
nadomeščanja izgubljenih resursov zaradi širitev stavbnih zemljišč
naslednja območja, ki so v zaraščanju ali predstavljajo gozd: |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2553,
travnik, izmera 4158 m2,
predvideno za čiščenje – 2430 m2, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2555 in del
2554, travnik, izmera 8608 m2,
predvideno za čiščenje na 2555 – v celoti, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2556,
travnik, izmera 3062 m2,
predvideno za čiščenje – 1080 m2, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2558,
travnik, izmera 4565 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 970/1,
travnik, izmera 6024 m2,
predvideno za čiščenje – 602 m2, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 970/2,
travnik, izmera 1349 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 971/1,
pašnik, izmera 1043 m2,
predvideno za čiščenje – 597 m2, |
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 1011/2,
travnik, izmera 298 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Imeno, parc. št. 1182/1 in 1182/2,
njiva, izmera 1780 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Lastnič, parc. št. 1438/4, njiva,
izmera 3899 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Lastnič, parc. št. 972/1, travnik,
izmera 4510 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Lastnič, parc. št. 961, travnik,
izmera 5740 m2,
predvideno za čiščenje – 3950 m2, |
– k.o. Lastnič, parc. št. 1021, pašnik,
izmera 1903 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti, |
– k.o. Verače, parc. št. 1071/2, gozd, izmera
7930 m2,
predvideno za čiščenje – v celoti. |
(6) Na območjih iz prejšnjega odstavka se
krčitve gozdov in vzpostavitev kmetijske rabe izvedejo v roku 15 let po
uveljavitvi OPN. |
(7) V EUP Krčitev gozda: KR01 – KR08 se
posegi izvedejo v skladu s soglasjem zavoda, pristojnega za gozdove. V
teh EUP so dopustni vsi posegi na območjih kmetijskih zemljišč, kot so
določeni v tem členu. |
|
3.5.5. Pogoji za posege na
gozdna zemljišča |
|
91. člen |
|
(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustna vsa
dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom
skladno s predpisi o gozdovih. |
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustne krčitve
gozdov v kmetijske namene (za oblikovanje kmetijskih površin kot so
travnik, pašnik, njiva, sadovnjak ipd.) v skladu s soglasjem zavoda,
pristojnega za gozdove, če se območja krčitve nahajajo v območju mešanih
kmetijsko-gozdarskih rab prostora iz evidence zavoda, pristojnega za
gozdove, če krčitev obsegajo do 15% površine gozdov v območju teh rab in
če se krčitve izvajajo na lokacijah, kjer funkcije gozdov niso posebej
poudarjene. Ne glede na določila prejšnjega stavka niso dopustne krčitve
gozdnih površin, ki so opredeljene kot varovalni gozdovi, ter krčitve
gozdnih površin, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote ter poslabšale
ugodno stanje vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, zaradi
katerih je opredeljeno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje. |
(3) Nove zasaditve se izvajajo kot osnovanje
nasadov listavcev, ki so praviloma rastišču primernejši. |
(4) Sukcesijske površine (površine s
pionirskimi vrstami) naj se v strmejših delih ohranjajo brez posegov –
dražjih premen. |
(5) Za dvig kvalitete prostora za
prostoživeče živali se izvajajo dopolnilne sadnje s plodonosnimi
grmovnimi in drevesnimi vrstami. |
(6) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča
vse do gozdnega roba, je potrebno oblikovati zaprte gozdne robove, ki se
izvedejo kot stopničast, vrstno pester gozdni rob, ki je statično
stabilnejši in primernejši. |
(7) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča
vse do gozdnega roba, je potrebno upoštevati obstoječe dostope do gozda.
Vsak dostop mora ob stiku s prometnico, po kateri je možen izvoz lesa s
kamionom, imeti prostor za začasno deponijo lesa in nakladanje lesa na
kamion. Kombinacija prostora za deponijo lesa z nakladalnim prostorom na
sami prometnici je sprejemljiva samo v primeru pomanjkanja prostora ob
cesti. |
(8) Gradnja gozdnih prometnic mora biti
prostorsko racionalna in v skladu z okoljskimi zahtevami. Gozdne
prometnice ne smejo vidno razvrednotiti prostora, pospeševati erozijskih
procesov ter vplivati na stanje voda in odtočni režim. Gozdne prometnice
morajo biti uporabne v primeru požara. Uporabljajo se tudi v
rekreacijske in turistične namene. Gozdne prometnice so del
infrastrukture v gozdovih in kot takšne namenjene gospodarjenju z
gozdovi. Pogoje gradnje in uporabe posameznih gozdnih prometnic
predpisuje področna zakonodaja. |
(9) Preprečuje se pretirana fragmentacija
gozdov. Ohranjajo se prosti prehodi za živalstvo, preprečujejo se
erozijski pojavi, ohranja se stanje voda in vodni režim. Na območjih
izjemnih krajin, kjer se gozdovi pojavljajo fragmentalno ali z gozdnim
robom mejijo na obdelovalne površine, je treba ohranjati obstoječ obseg
gozda kot pomembno sestavino kulturne krajine. |
(10) Posegi na območju površin varovalnih
gozdov se izvajajo v skladu z določili uredbe, ki določa varovalne
gozdove in gozdove s posebnim pomenom ter po podrobni presoji zavoda,
pristojnega za gozdove. |
(11) Ob gradnji gozdnih in drugih prometnic
ter krčitvi gozda je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih
in območjih Natura 2000. |
(12) Za potrebe kmetijske rabe se očistijo
zaraščena ali gozdnata območja skladno s petim odstavkom 90. člena. |
(13) Druge možne posege na gozdna zemljišča
določa 93. člen tega odloka. |
|
3.5.6. Pogoji za posege na
prometne površine |
|
92. člen |
|
(1) Na prometnih površinah, ki so površine
cest in ostale prometne površine, je dopustno vzdrževanje,
rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novega objekta za potrebe
izvajanja prometa, vključno z mirujočim prometom, in sicer: |
– 2 Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s
podrobnejšo namensko rabo EUP |
Na prometnih površinah, ki so ostale prometne
površine, se prioritetno urejajo parkirišča. |
(2) Dopustna je postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelo 3. |
(3) Znotraj krožišč se lahko umestijo razni
simboli kraja, urbana oprema naj bo enotno oblikovana, oznake (kažipoti,
informativne table ipd.) naj se oblikujejo enotno. |
|
3.5.7. Dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev |
|
93. člen |
|
(1) V vseh EUP so dopustna odstopanja od
posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na
izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih
dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo
soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v
področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti, in sicer predvsem: |
– za področje gozdov pristojna območna enota
zavoda, pristojnega za gozdove (Zavod za gozdove Slovenije – OE Celje), |
– za področje ohranjanja narave pristojna
območna enota zavoda, pristojnega za ohranjanje narave (Zavod RS za
varstvo narave, OE Celje), |
– za področje kulturne dediščine pristojna
območna enota zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo
povezane premične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, OE Celje), |
– za področje varstva kmetijskih zemljišč
ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (Ministrstvo za gozdarstvo,
kmetijstvo in prehrano), |
– za področje (gospodarske javne)
infrastrukture pristojni operaterji in upravljavci (gospodarske javne)
infrastrukture, |
– za področje upravljanja in varstva voda
direkcija, pristojna za vode (Direkcija RS za vode), |
– za področje okolja, mdr. tudi za erozijska
in plazljiva območja agencija, pristojna za okolje (Agencija Republike
Slovenije za okolje). |
(2) Ne glede na določila tega odloka je/so v
vseh EUP na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustna/e/o: |
– opremljanje stavbnih zemljišč, |
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje,
posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne
infrastrukture, ki so »21 Objekti prometne infrastrukture« s priključki,
pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja
ustrezne prehode za prostoživeče vrste, |
– gradnja, rekonstrukcija, obnova,
vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki so »2112 Lokalne ceste in javne
poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste« s priključki, pod pogojem,
da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode
za prostoživeče vrste, |
– gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova,
vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki so »22 Cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi« s priključki, pod pogojem, da se ne
povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za
prostoživeče vrste, |
– gradnja za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami in obrambe, |
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje,
posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih, varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, |
– vodnogospodarske ureditve za potrebe
varstva pred negativnim delovanjem voda, ki so »24202 Objekti za varstvo
pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih«, |
– sanacije površinskih kopov pod pogojem, da
dostop do gozdne površine na sosednjih gozdnih zemljiščih tudi v primeru
sanacije, ki traja daljši čas, ostane stalen ter da se v okvir
pridobivalnega prostora, znotraj katerega se bo izvajala sanacija,
vključi tudi vse manipulativne površine in površine, ki so pomembne za
dostop do posameznih pridobivalnih polj ter pod pogojem, da se obstoječi
kopi v območjih z naravnimi kakovostmi prednostno sanirajo s povrnitvijo
v naravno stanje ali uredijo kot nadomestni habitat, |
– sanacije nelegalnih odlagališč odpadkov, |
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug,
potokov in hudournikov, |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih
surovin in geotermičnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje
trajno ne spreminja ali poškoduje naravnega stanja na površini ali
podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prvotno stanje, |
– tematske raziskave za namen določitve
varstvenih režimov in evidentiranje stanja, |
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje,
posodobitev, odstranitev in podobna dela za potrebe že obstoječe
dejavnosti z ustreznimi dovoljenji, četudi se nahaja izven parcel,
namenjenih gradnji stanovanjskih stavb |
pod pogojem, da je poseg skladen s pogoji
varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč
ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. |
(3) Ne glede na določila tega odloka pri
načrtovanju in gradnji gospodarske javne infrastrukture v EUP ni
potrebno upoštevati določil o minimalni in maksimalni površini parcel,
namenjene gradnji, določil o minimalnih odmikih od mej sosednjih
zemljišč ali drugih določb, ki jih glede na vrsto gospodarske javne
infrastrukture vsebinsko ni mogoče upoštevati (npr. faktorji izrabe in
zazidanosti parcele, namenjene gradnji, tlorisni in višinski gabarit
ipd.). |
(4) Ne glede na določila tega odloka so v
vseh EUP na stavbnih zemljiščih izjemoma dopustna odstopanja od
predpisanih velikosti objektov, parcelacije ter faktorjev izrabe in
zazidanosti za nestanovanjske stavbe, ki so »1271 Nestanovanjske
kmetijske stavbe«, v naslednjih izjemnih primerih: |
– če so odstopanja potrebna zaradi
tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, |
– če so odstopanja v projektni dokumentaciji
posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev, |
– če objekt ni vidno izpostavljen v širšem
prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. |
(5) Ne glede na določila tega odloka so lahko
v vseh EUP tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih
obredov in kulturnih spomenikov večji in se prilagajajo funkciji
objekta. |
(6) Objekte mobilne telefonije je dopustno
graditi tudi kot manj zahtevne objekte, če ti izpolnjujejo: |
– pogoje, ki zadevajo konstrukcijo, določene
za nezahtevne in enostavne objekte, skladno z uredbo, ki razvršča
objekte glede na zahtevnost gradnje in |
– vsa relevantna določila 45. in 46. člena
tega odloka. |
(7) Ne glede na določila tega odloka so v
vseh EUP na območju pokopališč, ne glede na opredeljeno vrsto namenske
rabe na območju pokopališča, dopustni naslednji posegi: |
– gradnja naslednjih objektov: 12722
Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, 2 Gradbeni inženirski
objekti, med njimi predvsem 24204 Pokopališča, in drugi objekti, ki niso
v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo, |
– postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki služijo potrebam pokopališča, |
– ozelenitev na zunanjih mejah območja
pokopališča. |
(8) V vseh EUP so za rekonstrukcije
obstoječih objektov dopustna odstopanja od predpisanih regulacijskih
linij, v kolikor njihovo upoštevanje ob rekonstrukcijah ni možno ali
smiselno, če se s tem strinja pristojni soglasodajalec. |
|
3.5.8. Uporabljeni predpisi |
|
94. člen |
|
(1) V odloku se uredba o vrstah objektov
glede na zahtevnost nanaša na Uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) oziroma Uredbo o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št.
18/13, 24/13 in 26/13) ali drug predpis, ki razvršča objekte glede na
zahtevnost gradnje in ureja njihovo največjo velikost, način gradnje in
rabe ter druge pogoje. |
(2) V odloku se uredba o klasifikaciji vrst
objektov in objektih državnega pomena nanaša na Uredbo o klasifikaciji
vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11)
in veljavne predpise, ki urejajo posamezna področja. |
(3) V odloku se uredba, ki določa pogoje in
omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, za posege v okolje, ki v primeru poplav in z njimi povezane
erozije lahko ogrožajo vodno okolje, ter za načrtovanje rabe prostora in
preventivnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti nanaša na
Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) in veljavne
predpise, ki urejajo posamezna področja. |
|
3.5.9. Pogoji, ki niso
predpisani |
|
95. člen |
|
(1) Pogoje za gradnjo in druge posege v
prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo predpisi s področja
urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s
področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja zavarovanih območij
narave, območij biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot,
varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi. |
(2) V primeru sprememb zakonskih določil
(pravilnikov, uredb ipd.), na katerih temelji posamezna vsebina tega
odloka, se odlok uporablja tako, da se: |
– smiselno upoštevajo spremembe, če je to
mogoče ali |
– sprejme obvezna razlaga tega odloka
upoštevajoč spremembe pravilnikov, uredb ipd. |
– v primeru, da se s spremembo zakonskih ali
podzakonskih določil uvajajo objekti za katere ta odlok ne določa
pogojev (kot npr. za glamping, hiše na vodi, prostori na drevesu ipd.),
sprejme obvezna razlaga tega odloka tako, da se smiselno uporabljajo
pogoji za nove objektov kot je določeno za podobne vrste objektov v tem
odloku. |
(3) V primeru, da v grafičnem delu OPN stavba
ni vrisana, se preveri, če je stavba legalna. Če je stavba nelegalna,
veljajo zanjo pogoji glede neskladnih in nelegalnih gradenj iz 43. člena
tega odloga. Če je stavba legalna in se nahaja na območju stavbnih
zemljišč, veljajo zanjo pogoji, ki so predpisani za tisto EUP, v kateri
se stavba nahaja. Če je stavba legalna in se nahaja izven območja
stavbnih zemljišč, veljajo zanjo prostorski izvedbeni pogoji za območja
razpršene gradnje, ki so predpisani v 89. členu tega odloka. |
|
4. JAVNI INTERES |
|
96. člen |
|
(1) Na posameznih območjih Občina Podčetrtek
zasleduje posebni javni interes, in sicer na območjih: |
– vseh športnih igrišč, |
– ureditev v sklopu OPPN za Vonarsko jezero, |
– gradu Podčetrtek, |
– Term Olimia in Aqualune, |
– za čiščenje voda (čistilne naprave). |
(2) Območje javnega interesa se lahko določi
tudi za druge lokacije, če se izkaže, da je izkazan javni interes
lokalne skupnosti za potrebe gradnje javnih objektov športa, zdravstva,
šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne,
energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
5. PREHODNE DOLOČBE |
|
5.1. Dokončanje že začetih
postopkov |
|
97. člen |
|
(1) Postopki za pridobitev gradbenega
dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo
po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih na dan vložitve vloge za
izdajo gradbenega dovoljenja, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva
postopek v skladu z novim odlokom. |
(2) Vsi postopki priprave novih OPPN ter
sprememb in dopolnitev obstoječih OPPN in drugih izvedbenih aktov, ki so
se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah
prostorskih aktov, ki so veljali do uveljavitve tega odloka ali po
določbah tega OPN, kar je za investitorja ugodneje. |
|
5.2. Varstvena območja
dediščine |
|
98. člen |
|
Do uveljavitev varstvenih območij dediščine
je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote
kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne
dediščine za območje Občine Podčetrtek (zavod, pristojen za varstvo
nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma njegova
pristojna območna oziroma organizacijska enota), ki se hranijo na sedežu
Občine Podčetrtek in na zavodu, pristojnemu za varstvo nepremične in z
njo povezane premične kulturne dediščine (na njegovi pristojni območni
oziroma organizacijski enoti). |
|
6. KONČNE DOLOČBE |
|
6.1. Prenehanje veljavnosti |
|
99. člen |
|
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo
veljati spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do leta 2000,
dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje
pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989,
za območje Občine Podčetrtek. |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo
veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih (PUP) za območje Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni
list RS, št. 69/93). |
|
6.2. Upoštevanje zakonodaje
in strokovnih podlag |
|
100. člen |
|
(1) Po prenehanju ali spremembi veljavne
zakonodaje, na katero se nanaša in sklicuje ta odlok (zakoni, uredbe,
pravilniki, itd.), se smiselno uporabljajo po potrebi: |
– določila spremenjene zakonodaje ali
zakonodaje, ki nadomešča razveljavljeno zakonodajo, |
– določila tega odloka. |
(2) V primeru sprememb ali izvedbi novih
strokovnih podlag, na katere se nanaša in sklicuje ta odlok ter se z
njimi zagotavljajo druge primernejše rešitve, se ob soglasju s
pristojnimi organi in organizacijami, ki imajo v področni zakonodaji
opredeljene te pristojnosti, se smiselno uporabljajo po potrebi: |
– spremenjene oziroma nove strokovne podlage, |
– določila tega odloka. |
|
6.3. Vpogled |
|
101. člen |
|
OPN je na vpogled pri pristojnih službah
Občine Podčetrtek. Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in ministrstvu, pristojnem za prostor in graditev. |
|
6.4. Nadzor |
|
102. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo
pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. |
|
6.5. Začetek veljavnosti |
|
103. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 032-0182/2018 |
Podčetrtek, dne 24. avgusta 2018 |
|
|
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |