Na podlagi drugega odstavka 39. člena
Zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93,
71/93 in 44/97) ter 18. člena Statuta Občine Brezovica (Uradno glasilo
Občine Brezovica, “Naš časopis”, maj 1995) je Občinski svet občine
Brezovica na 36. seji dne 17. 9. 1998 sprejel |
|
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO
V10 BREZOVICA, VNANJE GORICE, NOTRANJE GORICE |
|
1. člen |
1. člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni
list SRS, št. 9/94-386) se spremeni tako, da glasi: |
“S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni
pogoji za plansko celoto V10 – Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice
(Uradni list SRS, št. 9/94-386), dopolnjeni v letu 1998.” |
|
2. člen |
2. člen se spremeni tako, da glasi: |
“Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: |
v tekstualnem delu: |
– soglasja pristojnih organov, |
– seznam območij in objektov naravne in kulturne
dediščine; |
v grafičnem delu: |
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem
območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta
Ljubljane na načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000, |
– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na
katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in 1:1000.” |
|
3. člen |
3. člen se spremeni tako, da glasi: |
“Meje planske celote in posameznih območij
urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih
pogojev za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice,
izdelanih leta 1998 in prikazanih v načrtih TTN in PKN v merilu 1:5000.
Katastrski načrti v merilu 1:2880 oziroma 1:1000 (Uradni list SRS, št.
9/94-386) se uporabljajo v delih, ki so skladni s citiranimi
spremembami.” |
|
4. člen |
4. člen odloka se spremeni tako, da glasi: |
“Prostorski ureditveni pogoji iz 1. člena tega
odloka določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih
območjih z naslednjimi oznakami: |
VM10/
1 Brezovica |
VS10/
1- 1 Radna |
VS10/
1- 2 Radna |
VS
10/1-3 Ob Tržaški cesti |
VS10/
2 Radna |
VS10/
3 Mala vas |
VS10/
4 Komarija |
VS10/
5 Brezovica |
VS10/
6 Brezovica |
VS10/
7 Brezovica |
VS10/
8 Vnanje Gorice |
VS10/
9 Vnanje Gorice |
VS10/10 Vnanje Gorice |
VS10/11 Vnanje Gorice |
VS10/12 Plešivica |
VS10/13- 1 Notranje Gorice |
VS10/13- 2 Notranje Gorice |
VS10/14- 1 Notranje Gorice |
VS10/14- 2 Notranje Gorice |
VS10/15 Notranje Gorice |
VS
10/16 Bluše |
VS
10/17 Kršljanov grad |
VS
10/18 Plešivica |
VS
10/19 Plešivica |
VS
10/20 Plešivica |
VT10/
1 Avtocesta |
VT10/
2 Območje ŽG |
Oznake pretežno gozdnih (VG) in pretežno
kmetijskih (VK) območij so določene na grafičnih kartah TTN 5000, ki so
sestavni del tega odloka.” |
|
5. člen |
Črtajo se členi od 5. do vključno 49. člena in
nadomestijo z novim 5. členom, ki glasi: |
“1. Veljavnost skupnih meril in pogojev |
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja
urejanja v planski celoti, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji
določeno drugače. |
2. Pretežna namembnost |
Območja urejanja imajo naslednje pretežne
namembnosti: |
S – površine za stanovanja in spremljajoče
dejavnosti |
O – površine za osrednje dejavnosti |
I – površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo |
M – površine za obrtno-servisne dejavnosti,
pokopališča |
P – površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in
poslovne dejavnosti |
T – površine za promet |
R – parkovne, športne in rekreacijske površine |
E – območja za površinsko pridobivanje rudnin |
G – gozdne površine |
K – kmetijske površine |
3. Morfološke enote |
Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor
in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote. |
Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke
enote naslednje oznake: |
1 – območja za blokovno gradnjo |
2 – območja za gradnjo družinskih stanovanjskih
hiš |
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja |
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja,
poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo) |
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in
varstvo |
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in
poslovne dejavnosti |
7 – območja za komunalne dejavnosti |
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja |
9 – zelene površine in pokopališča |
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote
naslednje oznake: |
A – prostostoječa zazidava |
B – strnjena zazidava |
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo |
D – vaška jedra |
E – hale in paviljoni |
F – tehnološki objekti |
G – dnevni kopi |
4. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor |
4.1. Območja za blokovno gradnjo |
V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija
večstanovanjskih objektov, |
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so
dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2). |
4.2. Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih
hiš |
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja stanovanjskih objektov, |
– gradnja objektov osnovne preskrbe, |
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti, |
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
organizacij in društev, |
– gradnja objektov za šport in rekreacijo, |
– gradnja sakralnih objektov, |
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in
hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati
zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za
dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča
ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti
sosednjim dvoriščem, |
– gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih
in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih
dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova
dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko
gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale
pogoje. |
V morfoloških enotah 2A, 2B, 2C in 2D je dovoljena
tudi gradnja stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, če se
objekti po velikosti in obliki prilagodijo gradbeni strukturi v območju
oziroma ne odstopajo od prevladujočega morfološkega vzorca naselja in če
so zagotovljeni ostali lokacijski pogoji kot: število parkirnih mest,
zelene površine in površine za igro otrok (vsaj 14 m2 na stanovanje),
svetlobno-tehnični pogoji, velikost funkcionalnega zemljišča in drugi. |
V območju strnjene zazidave vrstnih in atrijskih
hiš oziroma 2B je preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva
spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven
ravnine strešin dovoljena le, če je tak poseg višinsko in oblikovno
skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini
objektov istočasno. |
4.3. Območja za osrednje dejavnosti |
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja poslovnih objektov, |
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in
specializirano trgovino, |
– gradnja objektov za storitvene in servisne
dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo, |
– gradnja objektov družbenih dejavnosti, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
organizacij in društev, |
– gradnja sakralnih objektov, |
– gradnja parkirnih in garažnih objektov, |
– gradnja stanovanj, v pritličju je praviloma
javni program. |
4.4. Območja mešanih dejavnosti |
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov,
ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljene tudi: |
– gradnja objektov drobnega gospodarstva, |
– gradnja poslovno-servisnih objektov. |
4.5. Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in
varstvo |
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute,
zdravstvo in varstvo, |
– gradnja objektov za šport in rekreacijo. |
Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov,
zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih,
gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki lahko motilno
vplivajo na osnovno dejavnost. |
Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od
objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 15 m in najmanj
5 m od parcelne meje. |
4.6. V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in
5 je dovoljena tudi: |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih
oznak in spominskih obeležij, |
– postavitev ograj, |
– ureditev parkirišč, |
– gradnja garaž, |
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice,
otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
4.7. Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne
dejavnosti |
V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih,
proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo
osnovni dejavnosti, |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih
oznak in spominskih obeležij, |
– postavitev ograj, |
– ureditev parkirišč, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko
negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje
pristojnih služb. |
4.8. Območje za komunalne dejavnosti |
V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in
podobno, |
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih,
gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih
objektov, |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih
oznak in spominskih obeležij, |
– postavitev ograj, |
– ureditev parkirišč, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko
negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje
pristojnih služb. |
4.9. Parkovna, športna in rekreacijska območja |
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter
naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo, |
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki
dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča,
sanitarije, gostinski lokali), |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– urejanje zelenih površin, |
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih
znamenj in turističnih oznak, |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev mikrourbane opreme, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
4.10. Zelene površine |
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da
se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni
naslednji posegi: |
– urejanje zelenih površin, |
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, |
– postavitev mikrourbane opreme, |
– postavitev spominskih obeležij in turističnih
oznak, |
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih,
gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih
objektov, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
4.11. Novogradnje, prizidave, nadzidave in
nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij |
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi
splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave,
rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da
so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni
pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka. |
Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah,
kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba
izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna
površina in namembnost zgradbe namenjene za rušenje. Prvotni objekt je
treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v
lokacijski dokumentaciji v celoti ali delno porušiti. |
4.12. Sprememba namembnosti obstoječih objektov v
ureditvenih območjih naselij |
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih
objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote: |
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim
vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote, |
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno
funkcioniranje nove dejavnosti, |
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza
zahtevam nove dejavnosti. |
5. Območja urejanja z oznakami K in G |
5.1. Najboljša kmetijska in varovana gozdna
zemljišča |
V območjih urejanja z oznakami K in G, ki
vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so
dovoljeni naslednji posegi: |
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko
ureditvene operacije, |
– melioracija zemljišč, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale,
prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih
zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča,
vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m,
kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki
jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge
lokacije), |
– postavitev spominskih objektov, reklamnih
znamenj in turističnih oznak, |
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob
postajališčih javnega prometa, |
– sanacija peskokopov in gramoznic, |
– enojni kozolec, |
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so
dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne
dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske
elemente. V območju kmetije so dopustne tudi gradnje dvojnih kozolcev.
Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se
stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali
manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati.
Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za
urbanizem v postopku izdelave lokacijske dokumentacije. |
Podlaga za ugotavljanje upravičenosti posegov,
razen za posege v že zgrajene objekte, je mnenje strokovnih služb s
področja kmetijstva oziroma gozdarstva, varstva narave in po potrebi
vodnega gospodarstva. |
5.2. Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd |
V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in
v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi: |
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim
steze, smučišča in podobno, |
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in
gozdarskih objektov, |
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje
kmetijskih površin, |
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko
ureditvene operacije, |
– melioracija zemljišč, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale,
prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih
zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča,
vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m,
kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki
jim zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge
lokacije), |
– postavitev spominskih objektov, reklamnih
znamenj in turističnih oznak, |
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob
postajališčih javnega prometa, |
– sanacija peskokopov in gramoznic, |
– dvojni kozolec, |
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih
surovin na podlagi presoje vplivov na okolje, |
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in
kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja
oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov
(garderobe, parkirišča in podobno). |
Izjemoma se lahko gradijo: |
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski
proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti
zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec
izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod
enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko
gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora
stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti
kmetije, |
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in
drugih nesrečah, |
– širitev pokopališč. |
5.3. Pogoji za lociranje izjemnih posegov |
Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki
jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora
poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati
tudi tele lokacijske pogoje: |
– čim bližje naselja oziroma zaselka, |
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih
zemljišč, |
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno
območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana
območja (vodni viri ipd.), |
– zagotavljati mora minimalno komunalno
opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno
urejeno odvajanje odplak). |
Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je
treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo s
krajinsko oceno sprejemljivosti posega. Odločitev sprejme občinska
služba za urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb. |
Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije
mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma
1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti
zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji,
morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi
posestni list. |
Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je
bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka se
dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije. |
5.4. Gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih
zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče |
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih
zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja
objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da
zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja
nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču. |
5.5. Gozdni rob |
Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je
treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe. |
6. Razpršena gradnja |
Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena
z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje,
prizidave in nadzidave, ki so skladne z morfološkim vzorcem območja,
kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območja. |
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so
dopustne, če so skladne s pretežno namembnostjo območja in ne
poslabšujejo osnovnih pogojev bivanja. Pretežna namembnost območja
razpršene gradnje se določi na podlagi podatkov obstoječega stanja v
skladu z merili 2. in 3. točke 5. člena tega odloka. Sprememba
namembnosti in nadomestna gradnja nista dovoljeni, kadar gre le za
posamične gospodarske in pomožne objekte. |
Za posege v prostor veljajo splošna določila tega
odloka. |
7. Začasni in pomožni objekti |
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na
podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna. |
Pomožni objekti, večja reklamna znamenja,
turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da
dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav
in prometnih objektov. |
Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z
določili občinskega odloka. |
8. Splošna obramba in družbena zaščita |
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo
nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno
zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin
pred učinki sodobnih vojnih sredstev. |
9. Varstvo pred požari |
Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti
krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m,
minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na
10 t osnega pritiska. |
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s
pravilnikom o tehničnih normativih. |
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni
medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti,
zagotovljena mora biti zadostna količina vode. |
10. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj
in drugih posegov v prostor |
10.1. Oblikovanje objektov in drugih posegov v
prostor |
Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah,
postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v
prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja
ter se prilagajati ureditvam po: |
– zasnovi izrabe zemljišč, |
– odmiku od sosednjih objektov, |
– sestavi stavbnih mas, |
– višinskim gabaritom in gradbeni črti, |
– naklonu streh in smereh slemen, |
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, |
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov,
zlasti oken in vrat, |
– barvi in teksturi streh in fasad, |
– načinu ureditve odprtega prostora, |
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v
prostor. |
Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih
morfoloških enot 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in
homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam
po: |
– legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena
s tipično parcelno razdelitvijo, |
– funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli, |
– ohranjanju gradbene linije in obstoječe
zazidave, |
– smereh slemen, materialih in barvi kritine in
naklonu strešin, |
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris
objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi
objekti; novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja. |
V območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v
prostor pridobiti predhodne pogoje službe za varovanje naravne in
kulturne dediščine. |
10.2. Oblikovalski kontrasti |
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor
so dopustni: |
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati
funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja, |
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko
dominanto. |
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob
izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. |
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo
oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša ipd.) v
pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod
pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno
zasnovo in ustrezno ozelenijo. |
10.3. Odmiki |
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte
obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina, ki se določi z
urbanistično rešitvijo, mora biti odmik novozgrajenega objekta: |
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali
vsaj 7 m od roba cestišča, |
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda. |
Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje
posesti. Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi
pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih
objektov. |
Če so odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m,
oziroma 4 m), je treba v lokacijski dokumentaciji izdelati podrobno
utemeljitev posega in predložiti predhodno mnenje mejašev oziroma
upravljalca ceste. |
10.4. Ograje in oporni zidovi |
Ograje in oporne zidove je možno graditi na
podlagi splošnih pogojev občinskega odloka o pomožnih objektih. Ograjo
in oporni zid se lahko gradi 1,5 m od utrjenega roba cestišča oziroma na
meji s pločnikom, če je le-ta zgrajen. Če je ta odmik manjši od 1,5 m,
mora biti podrobno utemeljen in proučen v lokacijski dokumentaciji; nanj
mora biti pridobljeno tudi soglasje mejašev. Kadar gre za oporni zid
vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca
ceste in občine. |
Višinske razlike na zemljišču morajo biti
praviloma premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi
zidovi. |
Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je
dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi
nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah.
Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen. |
11. Urbana oprema |
Urbana oprema (začasni objekti, stojnice,
telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi,
smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska
obeležja) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih
elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo. |
12. Urbanistična rešitev |
Če namerava investitor graditi objekt na večjem
nepozidanem stavbnem zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če
novogradnja ovira nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska
služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred izdelavo lokacijske
dokumentacije za načrtovani objekt pridobi: |
– geodetski posnetek obstoječega stanja za
obravnavano območje, |
– urbanistično rešitev območja, ki določi:
gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in
regulacijskimi pogoj, ter pogoje za oblikovanje objektov, |
– predlog komunalne opremljenosti gradbenih
parcel. |
Velikost območja za katerega je treba izdelati
urbanistično rešitev določi občinska služba za urbanizem. |
Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo
lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko
sodeluje tudi občina. |
Urbanistično rešitev potrdi občinski svet na
predlog službe za urbanizem občine. |
Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za
izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo lokacijske
dokumentacije. |
13. Merila in pogoji glede določanja velikosti
gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč |
13.1. Velikost gradbene parcele |
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo oziroma v posebnem
postopku. |
Pri tem je treba upoštevati: |
– namembnost in velikost objekta na parceli,
zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih
vodov in druge omejitve rabe zemljišč, |
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi,
parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje:
pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih
stanovanjskih objektih zelenjavni vrt), |
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje
okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste
površine, intervencijske poti). |
13.2. Pozidanost gradbene parcele |
Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar
vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte. Najmanj 10% gradbene
parcele mora biti ozelenjene, kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve v
lokacijski dokumentaciji. Površine za otroška igrišča, določene v točki
4.2. tega člena, niso vključene v navedeni odstotek zelenih površin. |
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo
funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je
gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna. |
14. Merila in pogoji glede varovanja naravne in
kulturne dediščine |
14.1. Splošna določila |
Posegi na območjih, posamičnih parcelah in
objektih, ki so prikazani v grafičnem delu odloka in so uvrščeni med
naravno in kulturno dediščino, se smejo izvajati le v sodelovanju s
pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
Na objektih in območjih naravne in kulturne
dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne
znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu
z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. |
Na objektih in območjih naravne in kulturne
dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove
izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. |
Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po
vrsti ali po režimu varovanja v: |
– naravne spomenike in dediščino z oznako N, pri
čemer se označuje z |
N1 – gozdni rob |
N2 – ostanki gozda |
N3 – mokrotni travniki |
N4 – vodotok in obrežna vegetacija |
N5 – dominantna drevesa |
N6 – skupina drevja z grmovjem |
N7 – osamelci |
N8 – izvir, |
– arheološko dediščino z oznako A, pri čemer se
označuje z |
A1 – prvo stopnjo varstvenega režima |
A2 – drugo stopnjo varstvenega režima |
A3 – tretjo stopnjo varstvenega režima |
A3M – modificirano tretjo stopnjo varstvenega
režima, |
– kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako
U |
(sakralni objekti, gradovi, znamenja), |
– etnološke spomenike in dediščino z oznako E, pri
čemer se označuje z |
E1 – posamični objekt, stavbna dediščina |
E2 – skupine objektov |
E3 – varovano ulično linijo |
E4 – vedute, ranljivost prostora, |
– zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino
iz obdobja NOV z oznako S |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor pridobijo pogoji pristojne službe za varstvo
naravne in kulturne dediščine tudi na objektih in območjih, ki z odlokom
niso posebej zavarovana. |
14.2. Režimi varovanja arheološke dediščine z
oznako A: |
A1 – S prvo stopnjo varstvenega režima se ohranja
dediščino oziroma spomeniško območje nespremenjeno ali raziskano, se jo
prezentira na prostem ali v primerno oblikovanem okolju, lahko tudi v
sklopu stavb. Za prezentacijo in prostorske rešitve okolice je potreben
poseben konservatorski program, ki ga izdela pooblaščena organizacija za
varstvo dediščine ob pomoči širše strokovne komisije. Na terenu,
varovanem s to stopnjo varstvenega režima, mora raba prostora ostati
nespremenjena. Radikalni melioracijski posegi so dovoljeni le ob
zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev. |
A2 – Z drugo stopnjo varstvenega režima se zahteva
pred vsakim posegom v prostor sistematična arheološka raziskovanja, ki
določijo nadaljnji postopek. Dediščina se lahko prezentira, lahko pa se
ob ustrezni dokumentaciji rešijo le najdbe, teren pa sprosti v druge
namene. O tem postopku odloča pooblaščena organizacija za varstvo
dediščine, lahko tudi s pomočjo posebne strokovne komisije. Raba
prostora na takem terenu naj bi ostala nespremenjena, morebitna nova
namembnost (urbanizacija itd.) je možna le po zadostitvi
spomeniško-varstvenih pogojev. |
A3 – S tretjo stopnjo varstvenega režima se
zahteva le strokovni arheološki nadzor nad posegi v prostor oziroma
natančneje v zemeljske plasti zaradi morebitnih arheoloških najdb ali
zaradi izpopolnitve dokumentacije. Nadzor določi pooblaščena
organizacija za varstvo dediščine. Raba prostora se lahko spremeni,
dovoljeno je tudi popolno prestrukturiranje tkiva, ob zadostitvi
spomeniško varstvenih pogojev. |
Z modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima
se zahteva pred vsakim posegom v zemeljske plasti vrtanja za
ugotavljanje prisotnosti P2O5, kot važnega indikatorja človekove
prisotnosti skozi daljše časovno obdobje in tudi v t.im. arheoloških
obdobjih. Na podlagi rezultatov teh raziskav bo odločeno, ali se
prizadeti teren razišče, ali pa sprosti za nadaljnje posege. |
14.3. Režimi varovanja etnoloških spomenikov in
dediščine z oznako E1 |
Varstveni režim I. stopnje |
Posamične objekte se varuje v neokrnjeni obliki,
izjemoma je dovoljena zamenjava kritine, ki pa mora biti po barvi in
rastru prilagojena historičnim oblikam. |
Varstveni režim II. stopnje |
Varovanje stavbne gmote, strešnega naklona,
značilno oblikovanih napuščev in zatrepov, barve in rastra strešne
kritine, varovanje fasadne členitve, obokanih prostorov, arhitektonskih
detajlov in poslikave objekta /fresk in šivanih robov/, varovanje
strukture fasadnega ometa in ostale fasadne plastike, načelno varovanje
tlorisa, oziroma razporeda prostorov, kolikor je ta še avtentičen in
regionalno značilen, pri adaptacijah se morajo novi elementi v proporcih
prilagoditi obstoječim stavbnim členom, posegi so možni v skladu s
smernicami spomeniške službe. |
Varstveni režim III. stopnje |
varovanje razmerja stavbnih gmot, višinskih
gabaritov, strešnih naklonov ter barve in rastra kritine, varovanje
posameznih fragmentarno ohranjenih pričevalnih in likovnih detajlov. |
14.4. Režim varovanja zgodovinskih spomenikov in
zgodovinske dediščine iz obdobja NOV z oznako S. |
I. stopnja varstvenega režima določa
nespremenjenost, neokrnjenost in izvirnost dediščine v celoti. Izvajajo
se lahko le vzdrževalna, restavratorska in konservatorska dela za
izboljšanje izvirnega stanja. |
Avtentično vizualno območje je treba varovati v
največji možni meri. |
Z režimom II. stopnje je predvideno na območjih in
objektih ohranitev izvirnega stanja. Spremembe ne smejo biti v nasprotju
s potrebami upravičenega varstva, čeprav se lahko velika območja v
nekaterih delih preuredijo za načrtovane spremembe v prostoru. |
Z režimom III. stopnje se na objektih in območjih
dovoljuje preoblikovanje stanja, vendar z največjo možno mero varovanja
izvirnosti objekta ali zgodovinske funkcije. |
14.5. Posegi v naravne prvine prostora |
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba
ohraniti: |
– krajinske prvine območja in značilno podobo
krajine, |
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov
in panoramski razgledi), |
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti
različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s
škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), |
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora
(meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje
obrežnih dreves). |
Pri posegih v prostor se morajo uporabljati
naravni materiali. |
15. Merila in pogoji glede prometnega urejanja |
15.0. Prometne površine |
Ceste oziroma cestni objekti se lahko gradijo in
prenavljajo v rezervatih oziroma v varstvenih pasovih cest na podlagi
splošnih določil odloka. |
V rezervatih cest in varovalnih pasovih ni
dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna
dela. |
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih
površin, določenih v merilu PKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov,
prizidava in nadzidava obstoječih objektov, sprememba namembnosti in
hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste in v skladu z
osnovno namembnostjo območja. |
15.1. Širina varovalnih pasov cest |
Širine varovalnih pasov cest se merijo od
zunanjega roba cestnega sveta in znašajo: |
– 40 m varovalni pas za avtocesto, |
– 35 m varovalni pas za hitro cesto, |
– 25 m varovalni pas za glavno cesto, |
– 15 m varovalni pas za regionalno cesto, |
– 5 m za državne kolesarske poti, |
– 6 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za
mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce, |
– 5 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za
mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce, |
– 3 m varovalni pas za lokalne dovoze. |
15.2. Rezervati prometnic |
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v
načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične
značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na
obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter
posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. |
Skupne širine rezervatov so glede na
kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve
obcestnega prostora naslednje: |
– 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za
mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in
postajališči za javni potniški promet izven vozišča, |
– 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za
mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce, |
– 6 m rezervat za lokalne dovoze. |
15.3. Širine lokalnih cest: |
Zasebni dovozi do objektov so široki najmanj 3 m. |
Lokalni dovozi oziroma interne ceste v naselju s
preglednimi izogibališči so široke najmanj 3,5 m. |
Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom
za pešce so široke najmanj 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za
pešce 1,2 m). |
Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih
objektov mora biti širok najmanj 5 metrov. |
15.4. Javna infrastruktura |
Vse ceste in poti, ki so bile zgrajene oziroma se
uporabljajo kot javna infrastruktura, morajo ostati javno dobro, ne
glede na lastništvo, dokler se za posamezno cesto oziroma pot ne
zagotovi drugačna rešitev. |
15.5. Dovozi in priključki |
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti
urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se
v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo
zaključene ceste morajo imeti obračališče. |
Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen
dovoz za motorna vozila. V lokacijski dokumentaciji se določi tehnična
rešitev dostopa od objekta do javne ceste. V primeru, če dovoza na
parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v
lokacijski dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko
sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko sosednjih zemljišč
investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo.
Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste
ali posredno preko sosednjih zemljišč. |
15.6. Parkirne površine |
Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti
zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču
uporabnika. |
Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti
objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu
z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega
organa. |
Potrebno število garažnih oziroma parkirnih mest
(PM): |
– stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje, |
– stanovanje v večdružinski hiši 1,5 – 2 PM na
stanovanje, |
– poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto
površine, |
– poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2
neto površine, |
– gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči
meter točilnega pulta, |
– za ostale dejavnosti se določi potrebno število
parkirnih mest v lokacijski dokumentaciji skladno s predpisi. |
15.7. Vodne površine |
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in
njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l.
pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta
prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe,
pristojne za vodno gospodarstvo. |
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje
urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost
stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi poplavnimi vodami.
Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je
sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja. |
15.8. Varovalni pas vodotoka |
Novozgrajeni objekt mora biti odmaknjen od
zgornjega roba vodotoka vsaj 10 m. Če je ta odmik manjši od 10 metrov,
je treba pridobiti predhodne pogoje pristojne službe za vodno
gospodarstvo in za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
15.9. Gradnja objektov na vodotokih |
Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane
na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na
podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja
pristojnih služb. |
15.10. Regulacije vodotokov |
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi
niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter
krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati
iz podobnosti glede na prvotno stanje. |
Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij,
gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob
soglasju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine
oziroma na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje. |
15.11. Varovalni pas železnice |
Širina varovalnega pasu železniške proge je 200 m
od skrajnega tira. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi,
glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in
objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem
varovalnem pasu potekata cesta in železnica. Posege v varovalnem pasu
železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem
železniške proge. |
16. Merila in pogoji glede komunalnega in
energetskega urejanja ter telekomunikacij |
16.1. Splošna določila |
Komunalne, energetske in prometne objekte in
naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske
celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih
pokopališč. |
Gradnja objektov je dopustna le na komunalno
opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno dovozno pot na javno
cesto, priključek na elektriko, rešeno oskrbo z vodo in odvajanje
odpadnih vod. |
Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno
priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo
(kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko
omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno
usklajeni. |
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih
objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju
upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. |
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča
vzdrževalna dela. |
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so
transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni
zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno
izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno
poleg njega ali pod nivojem javne površine. |
16.2. Kanalizacijsko omrežje |
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno
kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti
grajena vodotesna kanalizacija. |
Načeloma je treba izvajati sistem ločene
kanalizacije. |
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne
naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so
predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje. |
Do izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in
tehnološke vode začasno zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih
greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba
odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo. |
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se
odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v
kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. |
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih
površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte
jarke. |
16.3. Vodovodno omrežje |
Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov
Ø80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti
naselij. |
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob
obstoječih in predvidenih cestah. |
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte
sisteme. |
16.4. Električno omrežje |
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v
varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z
upravljalcem električnega omrežja. |
16.5. Javna razsvetljava |
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno
razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti
v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa. |
16.6. Kabelsko razdelilni sistem |
Za sprejem televizijskih programov prek satelita
in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje
in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
16.7. Plinovod |
Magistralni plinovod ima ožji varovalni pas s
skupno širino 60 m in širši varovalni pas širine 400 m. Za vse posege v
prostor v varovalnem pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca
magistralnega plinovodnega omrežja. |
17. Merila in pogoji za varovanje okolja |
17.1. Splošna določila |
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in
spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi
ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih
motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba
upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja. |
17.2. Varstvo zraka |
Treba je: |
– ustrezno locirati nove programe oziroma
dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka. |
17.3. Varstvo pred hrupom |
Treba je: |
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, |
– ustrezno locirati nove proizvodne programe
oziroma dejavnosti, |
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s
protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem
izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene
ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi, |
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da
se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji
hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje. |
17.4. Varstvo voda in vodnih virov |
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo
manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja,
kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske
površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi
lahko ta v celoti prestreže. |
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu
uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave,
morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih
spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je
odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na
zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. |
Varstvena območja vodnih virov z določitvijo
varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih
pogojev. |
Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v
prostorsko-katastrskem načrtu M 1:5000, ki je sestavni del tega odloka. |
Dokler za območje vodnega vira ni sprejet
samostojni odlok o varovanju virov pitne vode, se upoštevajo določila
tega odloka. |
17.5. Ukrepi za varovanje podtalnice |
1. Najožji (1.) varstveni pas |
V najožjem varstvenem pasu vodnega vira so
dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo. |
2. Ožji (2.) varstveni pas |
V ožjem varstvenem pasu je prepovedano izvajati
posege v prostor in graditi objekte za dejavnosti, ki imajo lahko
negativne vplive na vodni vir. To velja tudi za gradnje novih kmetij in
cest. Dovoljene so le prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih
hiš in njihove funkcionalne dopolnitve. |
3. Širši (3.) varstveni pas |
V širšem varstvenem pasu vodnega vira je
prepovedano graditi: |
– proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki
lahko predstavljajo nevarnost za vodni vir, |
– skladišča nafte in derivatov, |
– nove komunalne in čistilne naprave, |
– izkop gramoza. |
V ožjem in širšem varstvenem pasu vodnega vira je
treba graditi: |
– vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse
(obstoječe in nove) objekte, |
– utrjene prometne in manipulacijske površine s
kontroliranim odvodom meteorne vode, |
– greznice za individualne stanovanjske hiše
(dokler javna kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi. |
Za vse dopustne posege v ožji in širši varstveni
pas vodnih virov, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora
investitor pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela
Inštitut za varovanje zdravja RS. |
17.6. Odstranjevanje odpadkov |
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. |
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba
upoštevati: |
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na
osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni
površini, |
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma
na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih
s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni
površini, |
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na
utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno
čiščenje in odtokom z lovilcem olj. |
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju
proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do
končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.” |
|
6. člen |
50. člen postane novi 6. člen, ki se spremeni
tako, da glasi: |
“Območje urejanja VS 10/1-1 Radna |
Morfološka enota 2A/7, |
– novogradnje so praviloma atrijske hiše,
vertikalni gabarit max: P+M, smer slemena daljših stranic pravokotna na
dovozno cesto na severozahodni strani, naklon strešin 40 stopinj, barva
kritine enotna (rdeča ali rjava), |
– velikost gradbenih parcel je načeloma do 500 m2
za en objekt pri dvojčku, oziroma do 600 m2 pri prostostoječem objektu. |
Morfološka enota 2A/8 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. |
Za oskrbo s sanitarno in požarno vodo je potrebno
zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno omrežje. |
Na tem območju je predvidena tudi izgradnja
večjega vodohrama ljubljanskega vodovodnega sistema.” |
|
7. člen |
51. člen postane novi 7. člen in se spremeni tako,
da glasi: |
“Območje urejanja VS 10/1-2 Radna |
Za oskrbo s sanitarno in požarno vodo je potrebno
zgraditi dopolnilno napajalno in sekundarno omrežje. |
Na tem območju je predvidena tudi izgradnja
večjega vodohrama ljubljanskega vodovodnega sistema.” |
|
8. člen |
Doda se novi 8. člen, ki glasi: |
“Območje urejanja VS 10/1-3 Radna |
Osrednje in obrtno-servisne dejavnosti je
dovoljeno graditi vzdolž magistralne ceste, na ostalem območju urejanja
pa le na podlagi predhodnega soglasja občine in splošnih določil odloka. |
Oceno vplivov na okolje je treba izdelati za tiste
dejavnosti, ki lahko poslabšajo ekološke razmere v okolju. |
Morfološka enota 2A/2 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste.” |
|
9. člen |
52. člen postane novi 9. člen in se spremeni tako,
da se na koncu doda besedilo: |
“Velikost gradbenih parcel je načeloma 600–700 m2. |
Morfološka enota 2A/5 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste.” |
|
10. člen |
53. člen postane novi 10. člen in se spremeni
tako, da glasi: |
“Območje urejanja VS 10/3 Mala vas |
Novogradnje in dopolnilne gradnje objektov so
možne pod pogojem, da se zgradi transformatorsko postajo s priključnim
20 kV vodom. |
Za dopolnilno gradnjo je treba zgraditi dopolnilno
napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. |
V varovalnem pasu avtoceste je gradnja
stanovanjskih območij možna pod pogojem, da se pred izdajo lokacijskega
dovoljenja oziroma v fazi priprave in oddaje stavbnih zemljišč zgradi
ustrezno aktivno protihrupno zaščito; treba je varovati rezervat za
izvedbo aktivne protihrupne zaščite (nasip, zasajen z vegetacijo).
Izvedba protihrupne zaščite ne bremeni izvajalca oziroma vzdrževalca
ceste. |
Velikost gradbenih parcel je načeloma 600–700 m2. |
Morfološka enota 4A/1 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste.” |
|
11. člen |
54. člen postane novi 11. člen in se spremeni
tako, da glasi: |
“Območje urejanja VS 10/4 Komarija |
Za dopolnilo gradnjo je treba zgraditi dopolnilno
napajalno in sekundarno vodovodno omrežje. |
V varovalnem pasu avtoceste je gradnja
stanovanjskih območij možna pod pogojem, da se pred izdajo lokacijskega
dovoljenja oziroma v fazi priprave in oddaje stavbnih zemljišč zgradi
ustrezno aktivno protihrupno zaščito; treba je varovati rezervat za
izvedbo aktivne protihrupne zaščite (nasip, zasajen z vegetacijo).
Izvedba protihrupne zaščite ne bremeni izvajalca oziroma vzdrževalca
ceste. |
Morfološki enoti 2A/1 in 2A/2 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. |
Morfološka enota 2A/9, |
– možni so posegi v prostor, ki so dovoljeni za
morfološke enote z oznako 2A ob pogoju, da se upošteva zazidalno zasnovo
in parcelacijo, prikazano v grafičnem delu, |
– novogradnje so praviloma prostostoječe hiše
(izjemoma dvojček), vertikalni gabarit mora biti usklajen z obstoječimi
objekti, max. do P+1, streha dvokapnica, naklon strešin 30 stopinj,
kritina opečna (temna), avtohtono drevje ob jarkih je treba ohraniti v
največji možni meri, |
– ob upoštevanju obstoječe parcelacije in omejitev
v prostoru, velikost gradbenih parcel variira od 600 do 1200 m2, |
– pri daljnovodu, ki poteka v smeri vzhod–zahod,
je treba upoštevati 20 metrski varovalni pas, odmik objektov od osi naj
bo vsaj 10 m, od roba cestišča pa 7,5 m, |
– odmik objektov od opuščenega tira železniške
proge na jugu mora biti vsaj 12 m, |
– lokalno dovozno cesto je treba izvesti krožno in
jo priključiti na obstoječo dovozno cesto na vzhodni strani.” |
|
12. člen |
55. člen postane novi 12. člen in se spremeni
tako, da se na koncu doda besedilo: |
“Morfološka enota 2A/6 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste.” |
|
13. člen |
56. člen postane novi 13. člen. |
57. člen postane novi 14. člen. |
58. člen postane novi 15. člen. |
|
14. člen |
59. člen postane novi 16. člen in se spremeni
tako, da se na koncu doda besedilo: |
“Morfološka enota 9/1 |
Dovoljeni so posegi v zvezi z urejanjem
pokopališča in sakralnega objekta. |
Morfološka enota 9/2 |
Dovoljeno je le urejanje zelenih površin in
gradnja objektov za potrebe komunale, prometa in zvez.” |
|
15. člen |
60. člen postane novi 17. člen in se spremeni
tako, da glasi: |
“Območje urejanja VS 10/10 Vnanje Gorice |
Za dopolnilno gradnjo je potrebno zgraditi
primarno omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe
sekundarno vodovodno omrežje. |
Morfološke enote 2A/9, 10, 11, 12, 13, 14, |
– novogradnje so načeloma prostostoječi objekti,
vertikalni gabarit do max. P+1(M), |
– velikost gradbenih parcel je načeloma do 600 m2, |
– nove dovozne ceste je treba izvesti v skladu z
rešitvijo, prikazano v grafičnem delu. |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. Potek dostopnih
cest, ki so določene s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je možno
spremeniti z novo urbanistično rešitvijo, s katero soglašajo tudi
lastniki zemljišč, preko katerih potekajo nove dostopne ceste.” |
Morfološke enote 9/1, 9/2, 9/3 |
Dovoljeno je le urejanje zelenih površin in
gradnja objektov za potrebe komunale, prometa in zvez.” |
|
16. člen |
61. člen postane novi 18. člen. |
62. člen postane novi 19. člen. |
|
17. člen |
63. člen postane novi 20. člen in se spremeni
tako, da se črta besedilo morfološke enote 2A/12 in na koncu člena doda
besedilo, ki glasi: |
“Morfološki enoti 2A/3 in 2A/7 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. |
Morfološka enota 9/1 |
Dovoljeno je le urejanje zelenih površin in
gradnja objektov za potrebe komunale, prometa in zvez.” |
|
18. člen |
64. člen postane novi 21. člen. |
|
19. člen |
65. člen postane novi 22. člen in se spremeni
tako, da se na koncu doda besedilo: |
“Morfološka enota 2A/1 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. Potek dostopnih
cest, ki so določene s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je možno
spremeniti z novo urbanistično rešitvijo, s katero soglašajo tudi
lastniki zemljišč, preko katerih potekajo nove dostopne ceste.” |
|
20. člen |
66. člen postane novi 23. člen in se spremeni
tako, da se na koncu doda besedilo: |
“Velikost gradbenih parcel je praviloma do 600 m2. |
Morfološke enote 2A/3, 2A/4, 2A/5 |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. Potek dostopnih
cest, ki so določene s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je možno
spremeniti z novo urbanistično rešitvijo, s katero soglašajo tudi
lastniki zemljišč, preko katerih potekajo nove dostopne ceste.” |
|
21. člen |
67. člen postane novi 24. člen in se spremeni
tako, da glasi: |
“Območje urejanja VS 10/15 – Notranje Gorice |
Za dopolnilno gradnjo je treba zgraditi primarno
omrežje, dopolniti napajalno ter preurediti obstoječe sekundarno
vodovodno omrežje. |
Morfološke enote 2A/4, 7, 8, 13, 14, 15 |
Dopolnilna gradnja objektov na strmem terenu je
dovoljena pod pogojem, da se zagotovi dostop. |
Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se
pred posegom v prostor izdela urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopne ceste. |
Morfološke enote 2A/17, 20, 23 |
Novogradnje so praviloma prostostoječi objekti,
oblikovno jih je treba uskladiti z obstoječo zazidavo (bližina vaškega
jedra); vertikalni gabarit je dovoljen do max. P+1(M), |
Morfološka enota 2A/23 |
Velikost gradbenih parcel je načeloma do 600 m2;
dostopi so dovoljeni s predvidene ceste na vzhodni strani. |
Morfološka enota 2D/1 |
Novogradnje in adaptacije je treba oblikovati
tako, da se upošteva ustaljeni talni red, ulični potek, gradbene linije
in gabarite historičnih objektov vaškega jedra. |
Morfološka enota 7G/1 |
Nadaljnje izkoriščanje kamenin ni dovoljeno,
izdelati je treba sanacijski načrt za kamnolom v Notranjih Goricah. Po
sanaciji se prostor nameni za potrebe družbenih dejavnosti. |
Morfološka enota 9/1 |
Dovoljeni so posegi v zvezi z urejanjem
pokopališča in sakralnega objekta. |
Morfološka enota 9/2 |
Dovoljena je gradnja vrtca pod pogojem, da se gozd
ohrani v največji možni meri. |
Morfološka enota 9/3 |
Dovoljeno je le urejanje zelenih površin in
gradnja objektov za potrebe komunale, prometa in zvez.” |
|
22. člen |
68. člen se črta. |
|
23. člen |
69. člen postane novi 25. člen in se spremeni
tako, da se na koncu doda besedilo: |
“Na območju ožjih (2) in širših (3) varstvenih
pasov zajetij za Brezovico (desni pritok Radne, št. 96) in drenažnega
zajetja na Drobtinki (št. 97) velja strogi oziroma blagi režim
varovanja.” |
|
24. člen |
70. člen postane novi 26. člen. |
|
25. člen |
Doda se novi 27. člen, ki glasi: |
“Območje urejanja VS 10/17 Kršljanov grad
(Kušljanov grad) |
Kušljanov grad je objekt umetnostno-zgodovinske
dediščine, varovan z drugim varstvenim režimom. Za vsak poseg je treba
pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za varstvo naravne in
kulturne dediščine.” |
|
26. člen |
71. člen postane novi 28. člen. |
|
27. člen |
72. člen postane novi 29. člen in se spremeni
tako, da glasi: |
“Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled
pri: |
– Občini Brezovica in |
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Ljubljana
Vič-Rudnik.” |
|
28. člen |
73. člen odloka postane novi 30. člen in se
spremeni tako, da glasi: |
“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
pristojna urbanistična inšpekcija.” |
|
29. člen |
74. člen postane novi 31. člen in se spremeni
tako, da glasi: |
“Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.” |
|
Št. 33/98 |
Brezovica, dne 17. septembra 1998. |
|
|
|
Občina Brezovica |
|
Leopold
Pristavec,
Predsednik Občinskega sveta |
|