Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih naselij Orehova vas in Hotinja vas
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 29/1995
Datum sprejema: 20.12.1995
Datum objave: 30.12.1995
Datum začetka veljavnosti: 07.01.1996
New Page 2

Na podlagi 37., 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor /Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 7. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Maribor (MUV, št. 1/95) je Mestni svet Mestne občine Maribor na seji dne 20. decembra 1995 sprejel

 

ODLOK

O prostorskih ureditvenih pogojih naselij Orehova vas in Hotinja vas

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji /v nadaljnem besedilu PUP) naselij Orehova vas in Hotinja vas, ki sta s planskimi akti občine opredeljeni za urejanje s PUP in ki jih je izdelal Razvojni center - Planiranje d.o.o. pod štev. 304/ 94 v oktobru 1995.

 

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

A.

Tekstualni del

z obrazložitvijo meril in pogojev za posege v prostor.

B.

Pogoje in soglasja

C.

Grafični del

1.

Izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor M 1:25000

2.

Situacija obstoječega stanja z mejo ureditvenega območja  PKN M 1:5000

3.

Zasnova namenske rabe prostora z varovanimi območji      TTN M 1:5000

4.

Namenska raba prostora                                                 PKN M 1:5000

5.

Zasnova prometnega omrežja                                          TTN M 1:5000

6.

Zasnova komunalnega omrežja                                        TTN M 1:5000

7.

Zasnova energetskega omrežja                                        TTN M 1:5000

 

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

 

3. člen

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja v planskih dokumentih opredeljeno območje naselij Orehova vas in Hotinja vas z izjemo tistih ureditvenih območij delov naselij, za katere je predvidena izdelava strokovnih podlag ali prostorskih izvedbenih načrtov.

 

4. člen

Opis meje ureditvenega območja po parcelnem stanju in velikost območja

Ureditveno območje obsega naselji Orehova vas in Hotinja vas. Zahodna meja vključuje zahodni del naselja Hotinja vas med avtocesto Arja vas - Hoče in I. železniško progo Ljubljana - Maribor, nato se nadaljuje proti severu ob železniški progi do Kovaške ulice, kjer se obrne proti vzhodu, zaobide pozidavo ob Hmeljarski ulici in Orehovi ulici. Na križanju Orehove ulice in - železnice se obrne meja proti jugovzhodu in nato vzhodu ob robu funkcionalnih zemljišč obcestne pozidave ob Orehovi ulici in vzhodnem delu Hotinje vasi. Južna meja poteka po robu funkcionalnih zemljišč objektov na jugu Hotinje vasi in delno po Račkem potoku.

Izhodiščna točka meje obodne parcelacije je v jugozahodnem vogalu parcele 511 k.o. Hotinja vas. Meja se nadaljuje po zahodnem robu parcele do avtoceste 646 k.o. Hotinja vas in teče po njenem vzhodnem robu proti severu do parcele 506/6 v k.o. Orehova vas, ki jo prečka v smeri proti vzhodu in v nadaljevanju

prečka še parcele 508/5, 648, 508/2, obide parcelo 505/4 in teče po severnem robu parcel 510/2, 518/1, 519, nato po robu ceste 610/2, parcel 520/2, 528/6, 528/3 in 524 v k.o. Orehova vas. Meja preide v k.o. Hotinja vas in teče po robu ceste 629/2 in 629/ 1 do roba železnice 641/1. Tu se obrne proti severu po zahodnem robu železnice, preide v k.o. Orehova vas 641/4 do parcele 414/2 in se nadaljuje ob poti 634/1, po meji parcele 421 nazaj do železniške proge 641/4, kjer se obrne nazaj proti jugu do ceste 611/3. Meja teče po cesti do parcele 410/1, po njenem vzhodnem robu do parcel 410/2 in 418/2 preko ceste 436/2, po vzhodnem in severnem robu parcele 399/1 proti severozahodu po robu parcel 397/1, 392/1, 390/1,389/1, preko parcel 388/1, 387/1, nato po robu parcel 382, 377, 380, 376/1, 373/2, prečka 373/1 in se nadaljuje po poti 372/4 do železnice 641/4. Meja vključuje železniško postajališče in se nadaljuje ob robu železnice do križanja z Orehovo ulico 612/1. Meja poteka v nadaljevanju po južnem robu parcel 367/2, 348/1, 348/2, 338/6, 33/2, zaobide 336/1, prečka 333/1, zaobide 322 in teče po južnem robu parcel 324/1, 3241/, 320/2, 620/1, 38/1, prečka parcele 32/1, 30, 26/4, 24, 20/1, 14/1, 13/1, 1/1, in 1/2 do meje s k.o. Hotinja vas. Meja obodne parcelacije se nadaljuje v k.o. Hotinja vas po robu ceste 637/2, po južnem robu parcele 436, zahodnem robu parcel 435/2, 29/2, južnem robu 28/2, prečka parcele 30/1, 32/1, 36/1, 34/1, teče po južnem robu 39/1, 40/1, prečka 45/1, 50/1, 55/1, 57/1, se nadaljuje po južnem robu parcel 60/1, 61/1, prečka 61/2 in se po južnem robu parcel 417, 416, 415 in zahodnem robu parcele 414 priključi na cesto 618/4. Meja prečka cesto, zaobide parcelo 67/2 in se nadaljuje po robu parcel 67/4, 67/1, 71/2, 73/2, 80/1, 82, 86/1, 88, prečka parcelo 94 in se nadaljuje po poti 633/2, zaobide parcelo 617, se nadaljuje po severnem robu parcel 613/2, 10/1 in preko parcel 10/1, 12/1, 15/1 in 16/1 do severnega roba parcel 16/1, 16/10, 16/9 in 16/6 do ceste 456/34. Meja teče po cesti, nato po severnem robu parcele 595 in proti zahodu po poti 460/2, 645/1, nato proti jugu po zahodnem robu parcele 472/1, nato to parcelo prečka, se nadaljuje po vzhodnem robu do Račkega potoka 645. Meja teče proti zahodu po Račkem potoku in nato proti severu po meji železnice 641/2, prečka to parcelo proti zahodu in se nadaljuje po severnem in zahodnem robu parcele 539/2 zaobide parcelo 317/1, prečka parcelo 517/2, se nadaljuje po vzhodnem robu parcele 514/1 in vzhodnem ter severnem robu parcele 511/6 konca pri izhodiščni točki opisa meje obodne parcelacije.

Ureditveno območje ,meri 83.20 ha.

 

III. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA, KVALITETO GRADITVE TER

       DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

 

5. člen

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, vključuje:

- kmetijska zemljišča

- varovana območja naravne in kulturne dediščine

- območja za poselitev

- športno-rekreacijska območja

- območje transportnih dejavnosti

- prometne površine ter območja komunalne in energetske infrastrukture.

Vsa navedena območja so prikazana v grafičnem delu na PKN in TTN v merilu 1:5000 elaborata iz 1. člena, ki je sestavni del tega odloka.

 

6. člen

Do izdelave strokovnih podlag ali prostorskega izvedbenega načrta za dele naselij iz 3. člena so v teh območjih dopustni redno vzdrževanje objektov, adaptacije, prizidave in dozidave objektov kot izboljšanje sanitarno tehničnih in bivalnih pogojev.

 

7. člen

Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih:

-

na 1. območju kmetijskih zemljišč so dovoljene agrarne operacije na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag,

-

na 1. območju kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski 'proizvodnji, če za to ni mogoče uporabiti funkcionalnih zemljišč kmetij ali manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč.

 

8. člen

Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja:

-

ob vodotokih mora biti zagotovljen obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima širine najmanj 3 m od roba korita,

-

na območju naselij mora biti zagotovljena 100 letna poplavna varnost,

-

za vsak posamezni predviden poseg znotraj območja PUP mora biti pridobljeno predhodno vodnogospodarsko stališče pristojnega vodnogospodarskega podjetja na podlagi predpisane dokumentacije.

 

9. člen

Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine Na obravnavanem območju sta opredeljena naravna spomenika:

NS 15 -

Ribnik v Hotinji vasi kot zoološki naravni spomenik, za katerega velja varstveni režim št. 9 za zoološko naravno dediščino,

N 50 -

Vaška lipa pri kapelici v Hotinji vasi kot dendrološki naravni spomenik, za katerega velja varstveni režim št. 3 za dendrološko naravno dediščino.

Na območju PUP je evidentiran sakralni spomenik:

UA 290 -

Znamenje ob poti na letališče.

Za vse posege na območju varovane naravne in kulturne dediščine mora biti pridobljeno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

 

10. člen

Merila in pogoji za posege v prostor, ki imajo značaj graditve

-

Skladno s pogoji tega odloka so na območju PUP dovoljene v mejah, ki so določene na grafičnih prilogah, naslednje vrste posegov z oznakami:

A -

na obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III stopnjo - pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi emisijami.

B -

na obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo - pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi emisijami, dovoljena pa je tudi novogradnja za individualne stanovanjske

objekte kot dopolnilna gradnja.

C -

na obstoječih objektih so dovoljene adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje ter sprememba namembnosti v poslovnostanovanjske ali poslovne objekte ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo - pretežno stanovanjsko območje - in drugimi škodljivimi emisijami. Dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih, poslovnostanovanjskih in poslovnih objektov ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred hrupom za III. stopnjo in drugimi škodljivimi emisijami kot dopolnilna gradnja.

D -

na obstoječih objektih so dovoljena vzdrževalna dela in adaptacije.

-

Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen in ne ustreza gradbeno in sanitarno tehničnim predpisom. Gradnja nadomestnega objekta je mogoča le na istem mestu kot je stari objekt. V neposredni bližini obstoječega objekta je mogoča lokacija nadomestnega le v primeru, da je obstoječe stavbišče neprimerno zaradi geoloških razmer ali konfiguracije terena. Stari objekt je treba odstraniti najpozneje v roku 5 let po izdaji gradbenega dovoljenja.

-

Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v poslovne ali gradnja novih poslovnih ter poslovno-stanovanjskih objektov je možna na podlagi predhodne presoje vplivov na okolje. Dovojena je le dejavnost, ki ne presega motenj v okolju, kot so dovoljene z zakoni in odloki s področja varovanja okolja. V sklopu funkcionalnih zemljišč je treba zagotoviti ustrezne manipulacijske in parkirne površine.

-

Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo) je dovoljena v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov in kmečkih gospodarstev, v kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih objektih. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.

-

Gradnja objektov centralnih dejavnosti je predvidena na območju z oznako C3, za katerega bodo izdelane strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo

-

Transportno območje T2 vključuje objekte s funkcionalnimi površinami ob 1. železniški progi Ljubljana - Maribor.

 

11. člen

Merila in pogoji za urejanje zelenih površin Obstoječe javne zelene površine se morajo ohraniti in vzdrževati. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste. Za javne zelene površine je opredeljena uporaba tipske urbane opreme.

Ob I. železniški progi Ljubljana - Maribor je treba na območju stanovanjske zazidave nadaljevati z zasaditvijo protihrupne bariere. Brežine potokov morajo ohraniti obstoječo vegetacijo. Pri regulacijah

se bregovi utrdijo z naravnimi materiali in zasadijo z avtohtonim rastlinjem, regulacija pa mora slediti naravni strugi vodotoka.

Funkcionalna zemljišča objektov se zazelenijo in zasadijo s sadnim drevjem.

 

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO

      OBLIKOVANJE OBJEKTOV

 

12. člen

-

Pri lociranju novogradenj se morajo upoštevati predpisani odmiki od prometnic in vodotokov ter komunalnih in energetskih vodov.

-

Odmik novega objekta od parcelne meje mora biti takšen,  da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji. Motenje sosednje posesti se presoja po predpisih, ki veljajo za stavbna zemljišča. Z lokacijsko dokumentacijo morajo biti zagotovljeni medsebojni odmiki objektov tako, da bodo bivalni prostori osončeni najmanj dve uri ob najmanj ugodnem položaju sonca 21. decembra.

-

Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto. Dovozni priključki naj bodo za več objektov skupni.

-

Pri gradnji novih objektov je treba upoštevati značilnosti krajevne graditeljske tradicije.

-

Novi objekti morajo v smereh, merah in strešinah nadaljevati obstoječo strukturo naselja v smislu strnitve gradbenega obcestnega niza v ravninskem delu.

-

Tlorisne dimenzije novih objektov naj bodo podolgovate v razmerju 1:1,5 do 1:2. Dovoljena je tudi atrijska zasnova. Dovoljena je gradnja objektov z etažnostjo P, P + 1 ali P + M. Obvezna je dvokapna streha s strešino v naklonu 35 - 45° in temno kritino.

-

Pri lociranju in oblikovanju objektov centralnih dejavnosti se mora poudariti dominantnost objekta ob upoštevanju stavbnih gmot ter tlorisnih gabaritov obstoječih objektov.

-

Z nadzidavo objekta se ne sme prekoračiti višina sosednjih objektov in ne smejo se poslabšati bivalni pogoji.

-

Tlorisni gabariti prizidkov ne smejo presegati 30% zazidane površine obstoječega objekta. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov.

-

Ureditev okolice novogradenj se določi v lokacijski dokumentaciji.

-

Dovoljena je postavitev lesenih ograj ali živice višine 1,3 m, ki morajo biti od roba ceste odmaknjene minimalno 1,0 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti.

 

V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETNE, KOMUNALNE, ENERGETSKE IN

    VODNOGOSPODARSKE INFRASTRUKTURE

 

13. člen

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno, elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.

Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo potrebni zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah, ipd.).

 

14. člen

Promet

Rešitve križanj obstoječega cestnega omrežja z bodočo avtocesto bodo podane v lokacijskem načrtu za avtocesto.

Na lokalnih cestah LC 9013, LC 9033, LC 9034, LC 9015 in predvideni prečni povezavi je potrebno urediti površine za pešce in kolesarje ter urediti cestna križišča. Lokacije avtobusnih postajališč se določijo na osnovi strokovne podlage.

Križanje železniške I. glavne proge in lokalnih cest LC 9013 in LC 9034 je potrebno ustrezno rekonstruirati. Predvideti je izvennivojska križanja v zvezi z modernizacijo I. glavne proge. Pri določanju lokacije novih objektov mora biti za vsak objekt zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot. Več objektov naj ima skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od ceste se določajo skladno z Zakonom o cesta ter pogoji upravljalcev. Pri dimenzioniranju parkirišč je upoštevati veljavne

normative.

Pri določanju lokacije posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih možne gradnje površin za pešce in kolesarje.

 

15. člen

Odvajanje odpadnih vod

Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dogradi v skladu s predvideno razširitvijo. Zaradi občutljivosti območja, ki spada v širše varstveno območje podtalnice Dravskega polja, se sanira obstoječa čistilna naprava in zgradi nova, ki bo povečala kapaciteto obstoječe čistilne naprave. Vsa kanalizacija s pripadajočimi objekti mora biti izvedena v vodonepropustni izvedbi. Na območjih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, morajo biti zgrajene vodonepropustne greznice brez odtoka za sanitarne odpadne vode do zgraditve kanalizacije. Obstoječi objekti se priključijo na kanalizacijo v enem letu po tem, ko je bila kanalizacija zgrajena in dana v uporabo. Direkten izpust v bližnje vodotoke ni dovoljen.

Odvodnjavanje površinskih vod s parkirnih in drugih manipulativnih površin se zahteva preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.

 

16. člen

Vodooskrba

Vodovodno omrežje naselij, ki se oskrbujeta z vodo iz lokalnih zajetij s sistemom krajevnega vodovoda se v skladu s predvidno zazidavo širi. Dolgoročno je predvidena navezava na sistem javnega vodovoda.

Novi porabniki se priključijo na vodovodno omrežje, ki se napaja iz primarnega vodovoda od zajetja Planica do obeh naselij.

Pri rekonstrukciji in dograditvah vodovoda se morajo upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. 1. SFRJ, št. 30/91).

 

17. člen

Oskrba z električno energijo

Obravnavano območje se bo pretežno oskrbovalo iz obstoječih transformatorskih postaj. Nizkonapetostni razvod do posameznih porabnikov naj poteka zemeljsko ob cestah in ulicah, izjemoma

pa prostozračno.

Ob obstoječih TP se rezervira prostor dimenzij 6 x 6 m oz. 5 x 6 m za postavitev nadomestnih TP.

 

18. člen

PTT

Priključevanje novih uporabnikov na TK omrežje je možno pod pogoji PTT k lokacijski dokumentaciji in po projektu PE PTT Maribor za izvedbo TK priključkov na TK omrežje.

 

19. člen

Kabelska televizija (CATV)

Priključitev novih uporabnikov na CATV omrežje je možna s soglasjem krajevne skupnosti k lokacijski dokumentaciji in z upoštevanjem pogojev upravljalca.

 

VI. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV IN

      POSEGOV V PROSTOR

 

20. člen

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

Velikost gradbene parcele se določi na osnovi:

 

-

namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb,

-

oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva,

-

lege sosednih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov,

-

sanitarno tehničnih zahtev.

Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri najmanj 400 m2 in največ 700 m2, v kolikor dejanska površina ni manjša po veljavnem katastrskem stanju. Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m, širina dovoza do objekta je praviloma 3,5 m. Gradbena parcela kmetije praviloma meri najmanj 2000 m2. za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti in usmeritvah kmetije, potrebe po modernizaciji

(gospodarski proizvodni objekti, pomožni gospodarski objekti in stanovanjske hiše), lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.

Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov znaša 5,0 m, manipulacij ski prostor s kmetijsko mehanizacijo s polmerom najmanj 15 m in širina dovoza najmanj 3,5 m.

Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice, trgovine, ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

 

21. člen

Pogoji za zagotavljanje požarne varnosti

-

Med objekti morajo biti opredeljeni odmiki skladno z veljavnimi predpisi s področja požarne varnosti, ki preprečujejo širjenje ali prenos požara z objekta na objekt.

-

Zagotovljeni morajo biti dostopi za potrebe gasilske intervencije, prostori za evakuacijo ljudi v primeru požara ter viri zadostne količine vode za gašenje požarov. Intervencijske poti za gasilska

vozila, vključno z mostovi, morajo prevzeti obremenitev 80 kN po osi vozila. Vodovodno omrežje v naseljih mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti in mora zagotavljati dotok vode 100/sek.

 

22. člen

Pogoji za varovanje okolja

-

Pri vseh gradnjah in ureditvah v prostoru je potrebno upoštevati veljavne normative in predpise za posamezna področja v zvezi z varstvom okolja.

-

Stanovanjska območja je zaščititi pred prekomernim hrupom oziroma zagotoviti ustrezne odmike oziroma protihrupno zaščito.

-

Za novogradnje objektov za obrtno dejavnost ali za spremembo obstoječe namembnosti v obrtno znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje v skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom.

-

Na vplivnem in širšem varstvenem pasu vodnih virov Dravskega polja je potrebno za obrtne dejavnosti, ki lahko vplivajo na podtalnico, pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.

-

Skladišča naftnih derivatov morajo biti zgrajena v skladu z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št 9/91)in s Pravilnikom o tem, kako morajo biti opremljena in zgrajena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. list SRS, št. 3/79).

-

Prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženja zraka.

 

23. člen

Na 3. območju onesnaženosti zraka so za izboljševanje in varovanje kakovosti zraka predvideni ukrepi:

-

uporaba premogov z energetsko vsebnostjo žvepla, ki je manjša od 0,5 g/MJ pri obstoječih objektih, adaptacijah in novogradnjah,

-

pri prehodu na ogrevanje s plinom, pri obnovah in novogradnjah plinskih kotlovnic je dovoljena vgradnja gorilnikov, kjer emisija dušikovih oksidov izraženih kot NO2 ne presega 100mg/m3 (pri normalnih pogojih) preračunano na vsebnost 3% NN)02.

-

omejitev hitrosti pri prometu, ki poteka skozi naselja.

-

pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest vgrajevati asfaltne prevleke.

 

24. člen

V širšem varstvenem pasu podtalnice je za zavarovanje površinskih voda, talne vode pred onesnaževanjem ter za izboljšanje kakovosti površinskih vodotokov obvezno:

-

opravljati kmetijsko dejavnost v skladu z načrtom rabe kmetijskih zemljišč 2. in 3. varstvenega območja pitne vode na Dravskem polju,

-

graditi nova in preurediti obstoječa gnojišča, silose za siliranje krme tako, da so zavarovana pred nevarnostjo pronicanja in prelivanja v talno vodo,

-

urediti vsa gradbišča tako, da ne ogrožajo podtalne vode,

-

zgraditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanjo vse objekte, tehnološko odpadne vode je treba predhodno čistiti,

-

graditi in preurejati prometno infrastrukturo vključno z manipulativnimi površinami tako, da bo zagotovljena največja možna varnost zalog pitne vode,

-

obstoječe objekte priključiti na javno kanalizacijo v enem letu, ko je bila kanalizacija izgrajena in dana v uporabo,

-

na območjih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, zgraditi greznice brez odtoka za sanitarne odpadne vode za čas do zgraditve kanalizacije,

-

ukiniti ponikovalnice za neprečiščene odpadne vode,

 

organizirano odvažati odpadke (sortiranje na izvoru).

25. člen

Za zmanjševanje hrupa se morajo izvajati prometno-tehnični ukrepi:

-    omejitev hitrosti s svetlobnimi in talnimi označbami,

-    nameščanje nestanovanjskih dejavnosti ob prometno obremenjeni magistralni cesti,

-    urejanje zelenih in drugih protihrupnih zaščit.

 

VII. KONČNE DOLOČBE

 

26. člen

Prostorski ureditveni pogoji naselij Orehova vas in Hotinja vas so na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor in v krajevni skupnosti Orehova-Hotinja vas.

 

27. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93) v delu, ki se ureja s tem odlokom.

 

28. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Maribor.

 

29. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

                                                                                                   Predsednik

                                                                                                Mestnega sveta

Št.: 352-01-708/93-1700                                                       Mestne občine Maribor

Datum: 21. december 1995                                            Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., s,r.