Na podlagi
64. člena
Zakona o lokalni samoupravi – ZLS
(Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, 21/06 – Odločba US) je Občinski svet
Občine Apače na 4. redni seji, dne 26.02.2007 sprejel |
STATUT
OBČINE APAČE |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
1) Občina
Apače (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naselij: |
Apače,
Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova,
Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci, Spodnje Konjišče,
Stogovci, Vratja Vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci, Žiberci. |
2) Sedež
občine je v Apačah 42/b, 9253 Apače. |
3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
1) Na
območju občine Apače se lahko v vsakem naselju ustanovijo krajevni
(vaški) odbori kot ožji deli občine. Ustanovi jih občinski svet z
odlokom. |
2)
Krajevni (vaški) odbori so posvetovalno telo občinskega sveta in niso
pravne osebe. |
3) Naloge,
organizacija in delovanje ožjih delov občine so določeni s tem statutom
in odlokom o ustanovitvi. |
4)
Premoženje, s katerim upravljajo ožji deli občine, je last občine, razen
premoženja, ki je bilo pridobljeno s sredstvi krajanov (donacije,
darila, samoprispevki). Ožji deli občine samostojno ne nastopajo v
pravnem prometu. |
3. člen |
1) Občina
Apače v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge,
določene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi, ter naloge, določene s
predpisi občine na podlagi zakona. |
2) Občina
lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
4. člen |
1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih in delovnih telesih v skladu s tem
statutom. |
3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
4) Na
osnovi odločitve organov občine, se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
2) Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
3) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
4) Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov, združujejo v
združenja. |
6. člen |
1) Občina
Apače ima svoj grb, zastavo, praznik ter župansko verigo. |
2) Vsebina
in uporaba občinskih simbolov se določi z odlokom. |
3) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike s premerom 32mm. V sredini žiga je grb
občine, nad grbom v zunanjem krogu beseda OBČINA, pod njim pa beseda
APAČE, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; |
Nadzorni
odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. |
Uporabo in
hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
4) Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja, pohvale in nagrade, v skladu
s posebnim odlokom. |
II. NALOGE
OBČINE |
7. člen |
1) Občina
opravlja lokalne zadeve javnega pomena ( izvirne naloge ), ki so
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
a)
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
· sprejema
statut in druge splošne akte občine, |
· sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
· načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
· sprejema
programe razvoja občine. |
b)
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
· ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
·
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
· sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
·
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
c) Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
· spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
· sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
·
pospešuje gospodarski razvoj, |
· sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
· z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
d)
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
· v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
· sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
· spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
· spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
· gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
· v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj, |
· sodeluje
z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
e) Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
· sprejme
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih
služb, |
· nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
· gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo, |
·
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
f)
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
· ustanovi
vzgojno-izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
· v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
· sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
· z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
· ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
g)
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
· spremlja
stanje na tem področju, |
·
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
· sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
h)
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
· omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
· določa
občinski program športa, |
·
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
· z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
· sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
i) Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
· izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
· spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
· sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
· sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
· z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
j)
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
· Občinske
ceste, ulice in javne poti, |
· površine
za pešce in kolesarje, |
· igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
· javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
·
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
k) Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
·
organizira reševalno pomoč v požarih, |
·
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
·
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
·
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
· sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
· opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
l) Ureja
javni red v občini tako, da: |
· sprejema
programe varnosti, |
· določa
prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
· ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
·
organizira občinsko redarstvo, |
· opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
· opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
1) V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
·
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
·
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom, |
·
določanje namembnosti prostora, |
·
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
· evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
·
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
· mrliško
ogledno službo in pokopališko dejavnost, |
·
plakatiranje in okraševanje naselij, |
·
izobešanje zastav in lokalnih simbolov, |
· urejanje
drugih lokalnih zadev javnega pomena, |
9. člen |
1) Občina
pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
2) Občina
pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke : |
· enotno
matično številko občana (EMŠO), |
· osebno
ime, |
· naslov
stalnega ali začasnega prebivališča, |
· datum in
kraj rojstva, |
· podatke
o osebnih vozilih, |
· podatke
o nepremičninah ter |
· druge
osebne podatke v skladu z zakonom. |
3) Občina
pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od
posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki
vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko
občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra
prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega
upravljavca, če tako določa zakon. |
Zahteva
občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade
določeni
obliki. |
4) Občina
pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno,
oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike
državnega proračuna. |
5) Podatke
lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih
pomnilniških medijih ali po elektronski poti. Pridobivanje osebnih
podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične
pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja
zavarovanje osebnih podatkov. |
6) Občina
lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in
pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim
in pravnim osebam. |
III.
ORGANI OBČINE |
1. Skupne
določbe |
10. člen |
1) Organi
občine so: |
· občinski
svet, |
· župan in |
· nadzorni
odbor občine. |
2) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
11. člen |
1) Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
12. člen |
1) Občina
ima svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za opravljanje nalog,
opredeljenih z zakonom o varnosti cestnega prometa. |
13. člen |
1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
2)
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
3)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine. |
4)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim se določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
5)
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
6)
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
14. člen |
1) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
2) Volitve
oziroma imenovanja organov občine in njihovih članov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
3) Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih
članov. |
15. člen |
1) Delo
organov občine je javno. |
2) Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
4) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
2.
Občinski svet |
16. člen |
1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
2)
Občinski svet šteje trinajst članov. |
3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh
po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu
volitev. |
17. člen |
1) Volitve
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
2)
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
18. člen |
1)
Občinski svet sprejema statut občine poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
· sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
· sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
· sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
· v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
· daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
·
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
· potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
· imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
· imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
· na
predlog župana odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
· določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določa podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
· odloča o
pridobitvi premoženja in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom,
s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
· odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
·
razpisuje referendum, |
· s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članom občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članom drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, |
· določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
·
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
· imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
· določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
· sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
· določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
· sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
· lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
· v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
· odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
19. člen |
1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
2)
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
4)
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na
območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na
delovnih mestih, na katerih se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom
nad zakonitostjo, primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
20. člen |
1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
2) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
3) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
4) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
5) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj ena tretjina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
6) Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
21. člen |
1)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih delovnih teles zagotavlja občinska uprava. |
22. člen |
1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
4) Župan
mora predloge delovnih teles občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki delovnih teles
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
23. člen |
1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. |
Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
5) Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
24. člen |
1)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
2) Razlogi
za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
3) Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
4)
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
5)
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
2.1
Delovna telesa občinskega sveta |
25. člen |
1)
Občinski svet ima stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. |
2) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
· komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
· odbor za
proračun, finance in premoženjske zadeve, |
· odbor za
gospodarstvo obrt in podjetništvo, |
· odbor za
varstvo okolja in urejanje prostora in gospodarske javne službe, |
· odbor za
kmetijstvo in turizem, |
· odbor za
družbene dejavnosti, |
·
statutarno pravna komisija, |
· komisija
za priznanja, pohvale in nagrade. |
3) Odbori
štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
4) Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
26. člen |
1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
·
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
·
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
·
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
·
obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet, |
· izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
27. člen |
1) Člane
delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
4)
Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
28. člen |
1) Delovna
telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
2) Delovna
telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
29. člen |
1)
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj ena
tretjine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan |
30. člen |
1) Župana
volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. |
2) Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
3)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
4) Do prve
seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
· mandatna
doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju
mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe, |
· mandatna
doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina
ustanovljena po opravljenih rednih volitvah, |
· mandatna
doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega
razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske
svete. |
5)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
6) Župan
se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. O
svoji odločitvi mora župan pisno obvestiti občinski svet. |
31. člen |
1) Župan
predstavlja in zastopa občino. |
2) Poleg
tega župan predvsem: |
· predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni |
račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega |
sveta, |
· izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje |
posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
· skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
· odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
· skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, · predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
direktorja občinske uprave za te naloge, |
· imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave
oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic. |
· usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
· opravlja
druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
3) Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
32. člen |
1) Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta, ki ga je sprejel občinski svet, če
meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
33. člen |
1) Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
· skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
· imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
· sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
· vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
· določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
·
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
· sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
· v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
· predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
34. člen |
1) V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
35. člen |
1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana. Župan
imenuje podžupana izmed članov občinskega sveta in ga lahko tudi
razreši. |
2)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
3)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. |
V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
4)
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
5)
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako
predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet. |
36. člen |
1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
37. člen |
1) Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
38. člen |
1)
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
2) Županu
oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
3)
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
4)
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
5)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
6)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. |
7)
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega
župana ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
39. člen |
1)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
2)
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
3)
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti,
kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih
delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
4.
Nadzorni odbor |
40. člen |
1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
· opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
·
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, ožjih delov
občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
41. člen |
1)
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Najmanj tretjina članov mora imeti najmanj VII. stopnjo strokovne
izobrazbe in najmanj tretjina član mora imeti strokovno izobrazbo
ekonomske ali pravne smeri. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja na predlog političnih strank, fizičnih in pravnih oseb s
sedežem v občini. |
2) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani krajevnih (vaških) odborov, direktor občinske uprave,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in v občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
3)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
42. člen |
1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
3)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
4)
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji,
na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
5)
Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z večino glasov svojih članov. Usklajenost poslovnika nadzornega odbora
s statutom občine, preveri statutarno pravna komisija. |
6) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine v Apačah 42/b. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore občine. |
43. člen |
1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju do prvega oktobra
koledarskega leta predloži županu. |
2)
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
·
proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
·
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
3)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
4) Poleg
nadzora iz letnega programa dela, lahko nadzorni odbor opravit nadzor,
na predlog občinskega sveta ali župana. |
5)
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
6)
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in
drugimi osebami. |
7)
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
44. člen |
1) Na
občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni
nadzor. |
2)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
3)
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
4) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
45. člen |
1)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
· je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
· je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
· če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. |
4) Zahtevo
za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. |
5) O
izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
46. člen |
1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
2)
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku osem dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
3) Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku
poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora.
Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
4) Če
predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
5) Predlog
poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora in pooblaščeni
nadzornik. |
47. člen |
1)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru
najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti
ugovor. |
Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
2) Po
preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru
nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
48. člen |
1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z
aktom ministra za finance. |
2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
3) Z
ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
4) V
mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
5)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
6)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
7)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
8)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
9)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
10)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
49. člen |
1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
50. člen |
1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
2) Župan
je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in
drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi)
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami, kot so: |
·
zadolževanjem občine, |
·
načrtovanjem oziroma izvajanjem investicij, |
·
pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja, |
· naložbo
denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev, |
· odpisi
terjatev, |
·
ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika
občinskih proračunskih sredstev. |
3) Župan
je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta
ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
51. člen |
1)
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno
poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o
svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja
svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
52. člen |
1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
2)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
3)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge,
zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega
značaja. |
4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik nadzornega odbora. |
5) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
53. člen |
1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
3)
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci,
zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji
revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko
poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora
imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se
opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka,
ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. |
54. člen |
1)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika. |
55. člen |
1)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z zakonom in pravilnikom o plačah občinskih
funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter
članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. |
2)
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v
pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
56. člen |
1)
Nadzorni odbor svojo organizacijo in delo podrobneje ureja s
poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
5.
Občinska uprava |
57. člen |
1) Upravne
naloge občine izvaja občinska uprava. Občinsko upravo ustanovi |
občinski
svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge
in notranjo organizacijo. |
2)
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja
občinske uprave določi župan. |
3)
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi
direktor občinske uprave. |
58. člen |
1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. |
2)
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski
sveti občin. |
59. člen |
1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
60. člen |
1)
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
61. člen |
1)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
62. člen |
1) O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo,
visoko ali univerzitetno strokovno izobrazbo in opravljen preizkus
strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s
posebnim zakonom. |
Ob teh
pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih zadevah odloča tudi
uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
63. člen |
1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča z zakonom določen državni
organ. |
64. člen |
1) O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah. |
2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
6.
Občinsko pravobranilstvo |
65. člen |
1) Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
2) Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
3)
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
4) Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi
organi občine |
66. člen |
1)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
67. člen |
1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. OŽJI
DELI OBČINE |
68. člen |
1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij v občini, se kot ožji deli občine kot posvetovalno telo
ustanovijo krajevni (vaški) odbori. |
2)
Krajevni (vaški) odbori so del občine v teritorialnem, funkcionalnem in
organizacijskem smislu. |
3) Pobudo
za ustanovitev krajevnega (vaškega) odbora, njegovo ukinitev ali
spremembo njegovega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
4)
Krajevne (vaške) odbore ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet z odlokom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev, ter
določi ime in območje krajevnega (vaškega) odbora. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovil krajevni (vaški) odbor. |
69. člen |
1)
Krajevni (vaški) odbori sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer lahko: |
· dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine področju
javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju
komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem
območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
·
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
· dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
· dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (cvetlične zasaditve, ureditev
in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
· dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
·
predlagajo programe javnih del, |
·
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
·
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
· dajejo
mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
·
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
·
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
·
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
·
občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov. |
70. člen |
1)
Krajevni (vaški) odbori lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine,
ki se nanašajo na njihovo območje in prebivalce, če jih za to pisno
pooblasti župan. |
71. člen |
1)
Krajevni (vaški) odbor ni pravna oseba javnega prava. |
2)
Krajevni (vaški) odbor zastopa predsednik krajevnega (vaškega) odbora. |
72. člen |
1)
Krajevni (vaški) odbor predstavlja pet članski odbor, ki ga na zboru
občanov imenujejo in razrešujejo volilni upravičenci s stalnim
prebivališčem na območju krajevnega (vaškega) odbora. |
2) Mandat
članov odbora se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega
sveta. |
3)
Funkcija člana odbora je združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo
predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana odbora krajevnega (vaškega)
odbora. |
4)
Funkcija člana krajevnega (vaškega) odbora je častna. |
73. člen |
1) Prvo
sejo krajevnega (vaškega) odbora skliče župan najkasneje trideset dni po
imenovanju članov odbora krajevnega (vaškega) odbora. Odbor krajevnega
(vaškega) odbora ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
odbora. |
2)
Predsednik odbora predstavlja krajevni (vaški) odbor, sklicuje in vodi
seje odbora. |
3) Odbor
na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik odbora
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
4) Odbor
krajevnega (vaškega) odbora dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
5) Župan
ima pravico biti navzoč na seji odbora krajevnega (vaškega) odbora in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
6)
Predsednik odbora skliče odbor po potrebi najmanj pa dvakrat letno. |
Predsednik
mora sklicati odbor, če to zahteva župan, najmanj polovica članov odbora
ali pet odstotkov volivcev tega območja. |
7) Za
delovanje odbora krajevnega (vaškega) odbora se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
74. člen |
1)
Krajevni (vaški) odbor opravlja naloge, ki so določene s tem statutom. |
Odbor tudi
lahko: |
·
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevnega (vaškega) odbora in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
· daje
pobude in predloge, ki se nanašajo na območje krajevnega (vaškega)
odbora. |
2)
Stališča, mnenja, pobude in predlogi krajevnega (vaškega) odbora niso
zavezujoče za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski
svet, župan ali občinska uprava, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
3) Odbor
krajevnega (vaškega) odbora lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore občanov krajevnega (vaškega) odbora. Za sklic in izvedbo
zbora občanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo
zbor občanov. |
75. člen |
1) Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov krajevnih
(vaških) odborov kot svoj posvetovalni organ. |
76. člen |
1) Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
(vaških) odborov lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
2)
Izvajanje strokovnih nalog in opravil za potrebe krajevnih (vaških)
odborov zagotavlja občinska uprava. |
3)
Materialna in finančna sredstva za delovanje krajevnih (vaških) odborov
zagotavlja občinska uprava v skladu s sprejetim proračunom občine. |
77. člen |
1) V
skladu s statutom občine lahko občinski svet pred vsako odločitvijo, ki |
se nanaša
na ožji del občine, pridobi mnenje krajevnega (vaškega) odbora. |
78. člen |
1)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
polovice članov odbora krajevnega (vaškega) odbora ali zbora občanov
tega območja, razpusti odbor in predlaga da volilni upravičenci na zboru
občanov tega območja imenujejo novega: |
· če se po
najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
· če ne
izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
· če se
ugotovi, da očitno nezakonito ali nenamensko razpolaga s sredstvi
občanov ali drugimi sredstvi. |
2)
Občinski svet lahko na podlagi statuta s spremembo odloka tudi ukine
krajevni (vaški) odbor, če ugotovi, da odbor ne opravlja svojih nalog,
da ni kandidatov za člane odbora oziroma da občani na njenem območju
nimajo interesa za opravljanje nalog krajevnega (vaškega) odbora v
skladu s tem statutom. |
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
79. člen |
1) Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor
občanov |
80. člen |
1) Občani
na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
·
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
·
imenujejo člane odbora krajevnih (vaških) odborov, |
·
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
·
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, · dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, ·
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
· obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. |
3) Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
81. člen |
1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za enega ali več krajevnih
(vaških) odborov, za posamezno naselje ali zaselek. |
2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
odbora krajevnega (vaškega) odbora. |
3) Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov krajevnega (vaškega) odbora pa
na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev območja krajevnega (vaškega)
odbora. |
4) Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volivcev. |
Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. |
5) Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
82. člen |
1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor |
občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
2) Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
83. člen |
1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
3) Delavec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
84. člen |
1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
85. člen |
1) Predlog
za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
2)
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
3) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
86. člen |
1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
3) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
87. člen |
1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali odbor ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
3)
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
88. člen |
1) Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. |
2) Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
89. člen |
1)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
2)
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dneva razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
3) Z aktom
o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni
akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo ‘’ZA’’ oziroma ‘’PROTI’’, dan
razpisa in dan glasovanja. |
4) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
5)
petnajst dni pred dnem glasovanja objavi Občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
90. člen |
1) Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
2)
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
91. člen |
1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
3.
Svetovalni referendum |
92. člen |
1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi
referendumi |
93. člen |
1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
3)
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
5. Ljudska
iniciativa |
94. člen |
1) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
95. člen |
1)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
96. člen |
1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
·
neposredno v okviru občinske uprave, |
· z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
· z
dajanjem koncesij, |
· z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
97. člen |
1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje |
naslednjih
dejavnosti: |
·
osnovnošolsko izobraževanje, |
·
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
· osnovno
zdravstvo in lekarna, |
· osebna
pomoč in pomoč družini na domu, |
·
knjižničarstvo. |
2) Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju |
glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potreb. |
98. člen |
1) Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
99. člen |
1) Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
· oskrbo s
pitno vodo, |
·
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
· zbiranje
in prevoz komunalnih odpadkov, |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
· urejanje
in čiščenje javnih površin, |
·
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
· urejanje
javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
·
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
·
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
100. člen |
1) Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
101. člen |
1) Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
102. člen |
1) Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
103. člen |
1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
104. člen |
1) Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
105. člen |
1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
3)
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski
svet. |
Občinski
svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. |
Sprejeti
letni program prodaje izvršuje župan. |
4)
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
5) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
106. člen |
1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
107. člen |
1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
4)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
108. člen |
1)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
2) Splošni
del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
3) Posebni
del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov
proračuna občine. |
4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
109. člen |
1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
4) Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
5) Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. |
Poročilo
mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
110. člen |
1)
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
2) Odlok o
proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
3) V
odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev
občine ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
4)
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
111. člen |
1) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. |
2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
112. člen |
1)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
113. člen |
1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
2) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
3) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu
juliju. |
114. člen |
1) Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
2) O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu. |
115. člen |
1) Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski
svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
116. člen |
1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
117. člen |
1)
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občinapa
si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pa specializirani organizaciji. |
118. člen |
1)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
119. člen |
1) Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni
akti občine |
120. člen |
1) Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
3) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
121. člen |
1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
122. člen |
1) S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
123. člen |
1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
124. člen |
1) Z
odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
125. člen |
1) S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
126. člen |
1) Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
127. člen |
1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu
občine Apače in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
2) V
uradnem glasilu in na uradni spletni strani občine se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
3) Uradno
glasilo občine Apače je lokalni časopis Prepih. |
Posamični
akti občine |
128. člen |
1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
2) S
posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
129. člen |
1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
2) O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
130. člen |
1)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
131. člen |
1)
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
132. člen |
1) Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
2) Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
133. člen |
1) Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
134. člen |
1) Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
Državnemu zboru. |
X. NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
135. člen |
1) Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
2)
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
3) V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
4) Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
136. člen |
1) Do
sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo vsi splošni akti, ki
jih je sprejela občina Gornja Radgona, če niso v nasprotju z zakonom ali
drugim predpisom in ustanovitvijo občine Apače. |
137. člen |
1) Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statutarni sklep Občine Apače
(Uradno glasilo Občine Apače – lokalni časopis Prepih, št. 1/06). 2) Ta
statut začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine
Apače – lokalni časopis Prepih. |
|
Številka:
007-08/2006 |
Datum:
27.02.2007 |
|
ŽUPAN OBČINE APAČE |
Dr. Darko ANŽELJ, l.r. |
|