Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 Odl. US 76/08 in 100/08 Odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 6., 149. in 150. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, ZVO-1UPB1 in 66/06 – Odl. US št. U-I-51/06-10), 12. in 43. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. 58/03 – ZZK-1 in 33/07 – ZPNačrt), 16., 21., 22. in 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1 (14/05 popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07) 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, 29/07 Odl. US 58/07 Odl US, 17/08 in 21/08), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 47/95), Spremembe Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 57/95) in 7. in 15. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 86/06) je Občinski svet Občine Loški Potok na 12. redni seji dne 27. 3. 2009 sprejel

ODLOK

o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na področju Občine Loški Potok

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok ureja način izvajanja obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Loški Potok in določa:

– gospodarjenje s komunalnimi napravami in objekti, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki nastaja v gospodinjstvih, industrijskih obratih in pri drugih uporabnikih, iz objektov in naselij,

– pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,

– odvajanje padavinskih voda,

– viri financiranja javne službe ter način oblikovanja cen,

– obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov.

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku.

2. člen

Javna služba iz 1. člena obsega:

1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstaja javna kanalizacija,

2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni javne kanalizacije,

3. odvajanje padavinskih odpadnih voda,

4. nadzor nad odvajanjem in čiščenjem tehnoloških odpadnih voda,

5. čiščenje komunalnih odpadnih, padavinskih in tehnoloških odpadnih voda,

6. vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav,

7. izvajanje tehnološko tehničnih izboljšav in potrebnih rekonstrukcij,

8. izvajanje meritev in monitoringa na čistilnih napravah v upravljanju.

3. člen

Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se nanašajo na vode, ki nastajajo v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti ter padavinsko vodo, razen tiste padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine ali strehe.

Odvajanje in čiščenje tehnološke odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se odvajajo iz površin, ki niso javne površine, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšne vode odvajajo v javno kanalizacijo in čistijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.

4. člen

Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije in čistilne naprave so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.

5. člen

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastane v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.

Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja.

Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.

6. člen

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča kjer nastaja komunalna odpadna ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

7. člen

Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija), ki služijo enemu ali več naselij v Občini Loški Potok je Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o.

Upravljalec objektov in naprav, ki služijo le enemu objektu oziroma manjši skupini uporabnikov ter nimajo značaja javne kanalizacije je uporabnik sam oziroma krajevna skupnost. S kanalizacijo, ki služi le za odvajanje padavinskih voda iz naselij gospodari krajevne skupnosti.

II. NAPRAVE IN OBJEKTI UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV

8. člen

Objekti in naprave uporabnikov so:

– interna kanalizacija, ki poteka vertikalno in horizontalno v objektu in po zemljišču do mesta priključitve,

– kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno od objekta uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo,

– druge naprave in objekti za akumulacijo, prečrpavanje, predčiščenje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda, (greznice, gnojnične jame, gnojišča) vključno s čistilnimi napravami industrijskih objektov ali obrtnih delavnic.

Objekte in naprave iz tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo.

Kanalizacijski priključki in druge naprave morajo biti vedno dostopni upravljavcu.

Kanalizacijski priključek je last uporabnika.

9. člen

Objekti in naprave, s katerimi upravlja in razpolaga upravljavec, so:

1. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.

2. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.

3. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.

4. Centralna čistilna naprava in ostale čistilne naprave v upravljanju.

Čistilna naprava je objekt za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo.

10. člen

Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati podtalnice, drenažnih vod, vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali naravni vodotok, razen v primeru že izgrajenega sistema odvajanja voda pred uveljavitvijo tega odloka. Padavinske vode se odvajajo v podtalnico ali vodotok, če niso onesnažene.

11. člen

Individualni objekti in naprave za čiščenje odpadnih voda v naseljih, kjer ni javne kanalizacije, so greznice. Glede na vrsto tal, zaščitna območja, način vodooskrbe in ostale pogoje je dovoljena gradnja naslednjih greznic:

– greznice z nepropustnimi stenami in dnom za objekte brez tekoče vode,

– nepretočne troprekatne vodotesne greznice za objekte s tekočo vodo.

Za gradnjo greznice si je uporabnik oziroma investitor dolžan pridobiti dovoljenje upravne enote.

12. člen

Pri gradnji in vzdrževanju greznic je treba upoštevati:

– Za objekte brez tekoče vode 500 l/osebo oziroma min. 3000 litrov,

– greznica mora imeti dve celici,

– greznico se prazni najmanj enkrat letno;

– Za objekte s tekočo vodo – nepretočne:

– pri dimenzioniranju je treba upoštevati dnevno porabo 150 l/osebo,

– koristno prostornino 3000 l/osebo, oziroma minimalno prostornino 6000 l in mora imeti 2 celici,

– greznico je potrebno prazniti najmanj enkrat letno, oziroma ko je zapolnjeno 2/3 koristne prostornine greznice,

– pri praznjenju greznice je potrebno pustiti 1/6 vsebine.

Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico, speljati jih je treba v meteorno kanalizacijo ali v ponikovalnico.

13. člen

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz živinskih hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojnično jamo ali zbiralnik za gnojevko pri hlevih na izplakovanje. Ti objekti morajo biti dimenzionirani glede na število glav živine in izdelani vodotesno.

Gnojišče mora biti obvezno odvodnjavano v gnojnično jamo in ne sme imeti odvoda v javno kanalizacijo, cestno kanalizacijo oziroma na površino.

14. člen

Pri dimenzioniranju gnojišča in gnojnične jame je potrebno upoštevati naslednje:

– 2 m2 gnojnične plošče na glavo velike živine in 2 m3 gnojnične jame na glavo velike živine,

– 6 m3 do 8 m3 zbiralnika za gnojevko na glavo velike živine.

15. člen

Odpadne vode iz gnojniščnih jam in zbiralnikov za gnojevko ter odpadke iz gnojišč ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo, kot tudi mlete organske odpadke iz kuhinj in različne odpadke iz kmetijske dejavnosti, kot so ostanki žganjekuhe in druge predelave.

16. člen

Odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov za gnojevko ter odpadke iz gnojišč se odvaža na kmetijske površine po potrebi oziroma najmanj dvakrat letno.

III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO

17. člen

V naseljih z javno kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo vseh objektov, ki odvajajo odpadno vodo s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev, ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po izgradnji kanalizacije, čistilne naprave ali vzpostavitvi drugih pogojev, ki omogočajo povezavo.

V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija, je povzročitelj obremenitve dolžan, v skladu s pogoji tega odloka, soglasja upravljavca in ustrezne inšpekcijske službe, zgraditi ustrezno greznico ali malo čistilno napravo.

Priključitev greznice na javno kanalizacijo ni dovoljena. Po izgradnji kanalizacije je greznico potrebno opustiti in zasuti. Hišni priključek se izvede v skladu s pogoji upravljavca podanimi v soglasju, ki ga le-ta izda po službeni dolžnosti.

18. člen

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca, ki ga ta izda v skladu z določili tega odloka.

Upravljavec izdaja projektne pogoje k izdelavi projekta.

Upravljavec izdaja soglasje k:

– prostorskim izvedbenim aktom,

– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,

– vlogi za uporabno dovoljenje,

– vlogi za začasen priključek,

– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije in čistilne naprave.

Uporabnik je za pridobitev soglasja po 14. členu tega odloka ali pred priključitvijo objekta dolžan dostaviti naslednjo dokumentacijo:

a) za soglasje k prostorskim izvedbenim aktom:

– vlogo za pridobitev soglasja,

– situacijo z vrisanimi predvidenimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:1500,

– opis specifičnosti gradnje s predvidenim odvajanjem odpadne in padavinske vode,

– idejno rešitev komunalnega opremljanja;

b) projektne pogoje:

– vlogo za pridobitev pogojev,

– situacijo z vrisanimi predvidenimi objekti v merilu 1:1000,

– opis specifičnosti gradnje s predvidenim odvajanjem odpadne in padavinske vode,

– idejno rešitev komunalnih priključkov;

c) za soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja:

– vlogo za pridobitev soglasja,

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

– detajl izvedbe priključkov na javno kanalizacijo,

– podatke o tehnološkem postopku in odpadkih oziroma nevarnih snoveh v proizvodnji,

– ustrezne projekte za odvajanje industrijskih odpadnih voda, ki zahtevajo predhodno čiščenje,

– poročilo o presoji vplivov na okolje če je po zakonu predpisana njegova izdelava;

d) pred priključitvijo:

– vlogo za priključitev,

– gradbeno dovoljenje,

– geodetski posnetek objekta;

e) uporabno dovoljenje:

– geodetski posnetek izvedenih del na objektih za odvod odpadne vode.

19. člen

Upravljavec je dolžan v roku 15 dni izdati soglasje, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo, če izpolnjuje vse pogoje za priključitev, in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov in čistilne naprave.

V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

20. člen

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, če uporabnik izpolni vse pogoje iz soglasja, če je poravnal vse obveznosti do lastnika in upravljavca, predložil vso potrebno dokumentacijo, in da stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi mora uporabnik predložiti – na vpogled, načrt hišne kanalizacije.

21. člen

Priključek se izvede za vsak objekt posebej, lahko pa ima en objekt več priključkov.

Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode, ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje skladno z veljavnimi predpisi.

22. člen

Priključek na javno kanalizacijo se ukine v primeru rušenja objekta, kar mora uporabnik upravljavcu sporočiti najmanj 14 dni pred rušenjem objekta. Upravljavec briše uporabnika iz evidence uporabnikov.

IV. NAČIN PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJO

23. člen

Priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je obvezno, če je priključek tehnično izvedljiv, in če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na en meter dolžine kanalskega voda, ki ga je potrebno zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.

V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljavec postavi višje zahteve.

24. člen

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, lahko opravlja le s soglasjem upravljavca, za taka dela usposobljen izvajalec oziroma upravljavec sam.

Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljavec.

Priključitev hišne kanalizacije na javno se izvede na stroške uporabnika. Priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja. O opravljeni priključitvi izda upravljavec potrdilo.

Priključitev starih, obstoječih objektov na javno kanalizacijo je obvezna v roku šestih mesecev po izgradnji javne kanalizacije. Pri priključitvi sta uporabnik in upravljavec dolžna upoštevati pogoje, ki veljajo za nove objekte.

Priključitev priključnega kanala se izvede praviloma v revizijski jašek javne kanalizacije.

Uporabnik javne kanalizacije, ki je po tem odloku dolžan zgraditi kanalski priključek, si mora pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti projektne pogoje od upravljavca za izgradnjo priključka.

25. člen

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejeno lastninsko razmerje),

2. javna kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka,

3. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

V. ODVAJANJE TEHNOLOŠKIH ODPADNIH VODA V JAVNO KANALIZACIJO

26. člen

Tehnološka odpadna voda je voda, kot jo določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih snovi iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v vode.

Tehnološka odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.

27. člen

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za priključitev na javno kanalizacijo, v pogodbi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki jo skleneta med seboj uporabnik in izvajalec, oziroma ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisiji snovi in se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.

28. člen

Odpadne vode, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo lahko vsebujejo maksimalno dovoljene koncentracije (MDK): mg O2/l

– biokemijska poraba kisika BPK5 1300,

– kemijska poraba kisika KPK 2500.

29. člen

Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo odpadne tehnološke vode, mora izvajati kontrolo le teh po Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01), ter po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog, kolikor ta za določeno panogo obstaja. Rezultate in vse spremembe mora posredovati upravljavcu.

VI. ODVAJANJE PADAVINSKIH VODA

30. člen

Padavinska voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali tla.

31. člen

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.

Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti.

VII. ODVAJANJE KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMA JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA

32. člen

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih (individualnih) objektov za čiščenje odplak (greznice, male čistilne naprave).

Za izgradnjo ustrezne greznice oziroma male čistilne naprave, si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje, ki ga izda upravni organ v skladu s pogoji iz soglasja upravljavca.

33. člen

Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti, upravljavec pa omogočiti:

– redno praznjenje nepretočnih greznic,

– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,

– prevzem blata iz malih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta.

34. člen

Prevzeto odpadno vodo iz greznic in blato iz malih čistilnih naprav mora izvajalec obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata. Odpadne vode iz greznic, grezničnih muljev in muljev iz malih čistilnih naprav je strogo prepovedano odlagati v okolje brez predhodnega čiščenja oziroma obdelave.

Za obdelano blato mora izvajalec zagotoviti predelavo in odstranjevanje po predpisih o ravnanju z odpadki.

35. člen

Praznjenje greznic izvaja upravljalec čistilne naprave ali od njega za to pooblaščen izvajalec, ki je dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco.

Lastnik greznice je dolžan dopustiti praznjenje greznice upravljavcu po izdelanem programu praznjenja. Stroške praznjenja greznice plača lastnik objekta.

Pooblaščene izvajalce za odvoz grezničnih muljev določi upravljavec centralne čistilne naprave na osnovi javnega razpisa.

VIII. UPORABA JAVNE KANALIZACIJE

36. člen

Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom in uredbam.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, da bi lahko:

– povzročila požar ali eksplozijo,

– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanalizacijo, naprave na njej vključno s centralno čistilno napravo, ter ogrožala zdravje zaposlenih,

– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,

– hidravlično preobremenjevala kanalizacijo in naprave na njej,

– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,

– povzročala nastajanje škodljivih plinov v kanalizaciji,

– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi in s tem onemogočala postopek prečiščevanja odpadnih voda,

– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,

– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov, katere koncentracija je nad, s predpisi in uredbami, dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda, zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je le ta dolžan upravljavcu poravnati stroške odprave škode.

IX. PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE

37. člen

Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, če s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja v naslednjih primerih:

1. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,

2. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,

3. če odpadna voda prekorači s predpisi določene dopustne količine škodljivih snovi,

4. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,

5. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,

6. če uporabnik ne poravnava račune za stroške upravljanja.

Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve, ter morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica prekinitve.

Uporabnik je dolžan poravnati škodo na vseh objektih, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustih vode neprimerne za izpust v kanalizacijo.

38. člen

Upravljavec ima pravico prekinitve odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode, za krajši čas, zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.

V primeru intervencije na objektih in napravah lahko upravljavec prekine odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnika in mu zagotoviti, če je možno, odvajanje oziroma čiščenje na drug način.

V primeru višje sile kot so potres, požar, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, velike okvare ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike.

X. PLAČILO KANALŠČINE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE

39. člen

Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Merilo za plačilo je količina porabljene vode iz javnih vodovodov oziroma vodnih virov uporabnika.

Višina stroškov uporabe javne kanalizacije se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode in cene za enoto v vrednosti (po 17. členu odloka) največ 25% od zneska vodarine.

Višina stroškov oziroma prispevek za čiščenje odpadnih voda se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.

40. člen

Višino prispevka za odvajanje in čiščenje odpadne vode določi izvajalec v soglasju z Občinskim svetom Občine Loški Potok ter v skladu z veljavnimi predpisi o cenah.

XI. VIRI FINANCIRANJA

41. člen

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:

– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,

– iz proračuna Občine Loški Potok,

– iz drugih virov.

42. člen

Cena storitev odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode ter njenega prečiščenja se oblikuje skladno z veljavno republiško zakonodajo.

43. člen

Odvajanje (kanalščino) in čiščenje odpadne in padavinske vode se plačuje glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3 odvedene vode. Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri.

Uporabniki, ki uporabljajo vode iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini kot porabljeno pitno vodo.

Podatke o porabi pitne vode, ki je osnova za obračun odvedene odpadne vode, takse in drugih zakonsko predpisanih dajatev mora izvajalcu po tem odloku posredovati izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda.

Pri uporabnikih, kjer na leto nastane več kot 100.000 m3 odpadne vode, se količine merijo z merilcem pretoka na merilnem mestu. Merilec pretoka mora biti atestiran in umerjen s strani Urada za standardizacijo in meroslovje, zapečaten in upravljavcu vedno na vpogled.

Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini kot je izmerjena količina zajete vode.

Stroške čiščenja grezničnih muljev in blata malih čistilnih naprav plačuje uporabnik po količini pripeljani na čistilno napravo. Enota za obračun je m3 pripeljan na čistilno napravo.

XII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV

44. člen

Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:

1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter komunalnih čistilnih naprav,

2. redno praznenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,

3. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,

4. redno vzdržuje vse objekte in naprave javne kanalizacije ter objekte čistilnih naprav,

5. neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda,

6. vodi evidenco objektov in naprav javne kanalizacije,

7. izdaja soglasja kot je navedeno v 18. členu tega odloka,

8. kontrolira novozgrajene priključke na javno kanalizacijo,

9. sistematično pregleduje kanalizacijsko omrežje z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,

10. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,

11. v primeru višje sile organizira odvajanje odpadne vode, ter ob nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,

12. vzdržuje okolico objektov in naprav, za katere je odgovoren,

13. skrbi za redni obračun kanalščine ter čiščenja odpadne vode,

14. vodi kataster javne kanalizacije in greznic,

15. opravlja druga dela v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda,

16. nadzor nad gradnjo priključkov,

17. storitve javne službe se morajo zagotavljati na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.

45. člen

Upravljavec je dolžan z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njeno zmogljivost in kvaliteto. Gospodarjenje in upravljanje mora biti v skladu z določbami tega odloka in ostalimi predpisi, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadne vode.

46. člen

Uporabnik ima naslednje obveznosti:

1. za priključitev na javno kanalizacijo ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,

2. nov objekt mora priključiti na javno kanalizacijo pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, če pa je objekt že zgrajen ga mora priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev, po izgradnji le-te,

3. redno mora vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek, interno malo čistilno napravo, nepretočne in obstoječe greznice,

4. voditi mora dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,

5. upravljavcu mora dovoliti dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,

6. pravočasno mora naročiti praznjenje greznic in dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem, da izpraznijo greznico,

7. v javno kanalizacijo mora odvajati samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov,

8. v primeru okvar na interni kanalizaciji ali izlivov škodljivih snovi mora izvesti ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestiti upravljavca,

9. urediti mora odjemno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi normativi,

10. v skladu s predpisi mora kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljavcu – na lastne stroške,

11. redno mora plačevati prejete račune za odvajanje (kanalščino) in čiščenje odpadnih voda,

12. pisno mora obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javno kanalizacijo,

13. upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na interni ali javni kanalizaciji,

14. upravljavcu mora javiti vsako spremembo na objektih in napravah interne ali javne kanalizacije,

15. po priključitvi na javno kanalizacijo mora opustiti obstoječo greznico v skladu z navodili upravljavca,

16. upravljavcu je dolžan sporočiti spremembe za priključitev.

47. člen

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja pri drugih uporabnikih.

Odgovoren je za škodo, ki jo povzroči s svojim ravnanjem na lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku.

48. člen

Industrijski in drugi večji onesnaževalci so dolžni redno kontrolirati sestavo odpadne vode (monitoring). Monitoring lahko opravlja le s strani Ministrstva za okolje in prostor pooblaščeni izvajalec, ki mora rezultate meritev redno posredovati upravljavcu.

49. člen

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.

Upravljavci drugih omrežij (elektro, telefon, plinovod, toplovod ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.

XIII. KAZENSKE DOLOČBE

50. člen

Z globo 2.000 EUR se za prekršek kaznuje upravljavec, če:

1. prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v nasprotju s 37. in 38. členom tega odloka,

2. ne opravlja svojih obveznosti, v skladu s 1. in 2. točko 44. člena,

3. ne izvede hišnega priključka oziroma da pooblastilo drugemu izvajalcu, če so izpolnjeni vsi pogoji s strani uporabnika za izvedbo priključka, v skladu s 3. točko 44. člena,

4. ne obvesti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, v skladu s 4. točko 44. člena,

5. ne vodi evidence objektov in naprav javne kanalizacije, v skladu s 5. točko 44. člena,

6. ne izda soglasja v primeru, da so izpolnjeni vsi pogoji 17., 18. in 19. člena,

7. sistematično ne pregleduje kanalizacijskega omrežja in ne kontrolira novozgrajenih priključkov, v skladu s 7. in 8. točko 44. člena,

8. redno ne kontrolira sestave odpadne vode in delovanje čistilnih naprav, skladno z 9. točko 44. člena,

9. ne organizira odvajanja odpadne vode v primeru višje sile, skladno z 10. točko 44. člena,

10. ne vzdržuje okolice objektov in naprav za katere je odgovoren, v skladu z 11. točko 44. člena,

11. ne vodi katastra javne kanalizacije, v skladu s 13. točko 44. člena,

12. ne opravlja svojih dolžnosti v skladu s tem odlokom.

Z globo 500 € se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, če stori prekršek iz 1. do 12. točke tega člena.

Z globo 400 € se kaznuje fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne zaposluje drugih oseb, če stori prekršek iz 1. do 12. točke tega člena.

51. člen

Z globo 2.000 EUR se kaznuje uporabnik (pravna oseba ali samostojni podjetnik):

1. če si ne pridobi soglasja, v skladu s 1. točko 46. člena,

2. če se ne priključi na javno kanalizacijo, v skladu z 2. točko 46. člena,

3. če redno ne vzdržuje interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo, v skladu s 3. točko 46. člena,

4. če ne vodi dnevnika interne čistilne naprave, v skladu s 4. točko 46. člena,

5. če ne dovoli upravljavcu dostop, pregled in kontrolo interne kanalizacije in kvaliteto vode, v skladu s 5. točko 46. člena,

6. če pravočasno oziroma po zahtevah tega odloka ne naroči praznjenje greznice, ali ne dovoli izvajalcu praznjenje greznice, v skladu s 33. in 34. členom, oziroma ji greznico prazni za to nepooblaščen izvajalec, v skladu s 36. členom in 6. točko 46. člena,

7. če v kanalizacijo spušča vodo, ki je v nasprotju z določili tega odloka, oziroma presega zakonsko predpisane parametre, v skladu s 7. točko 46. člena,

8. če v primeru okvare interne kanalizacije ali izlivov škodljivih snovi ne ukrepa, v skladu z 8. točko 46. člena,

9. če ne uredi odjemnega mesta v skladu z veljavno zakonodajo, v skladu z 9. točko 46. člena,

10. če ne kontrolira sestave odpadne vode in rezultata ne posreduje upravljavcu, v skladu z 10. točko 46. člena,

11. če redno ne plačuje račune za odvajanje (kanalščino) in čiščenje odpadnih voda, v skladu z 11. točko 46. člena,

12. če pisno ne obvešča upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javno kanalizacijo, v skladu z 12. točko 46. člena,

13. če ne javlja upravljavcu o opaženih okvarah in nepravilnostih na javni kanalizaciji, v skladu s 13. točko 46. člena,

14. če ne javlja spremembe na objektih in napravah javne kanalizacije, v skladu s 14. točko 46. člena,

15. če po priključitvi na javno kanalizacijo ne opusti greznico, v skladu s 15. točko 46. člena,

16. če ne opravlja svojih dolžnosti, v skladu s 47. in 48. členom, in če ravna v nasprotju z določili tega odloka.

Z globo 400 € se kaznuje fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne zaposluje drugih oseb, če stori prekršek iz 1. do 15. točke tega člena.

52. člen

Z globo 2.000 EUR se kaznujejo investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij ter upravljavci drugih omrežij, če ravnajo v nasprotju z 49. členom.

XIV. KONČNE DOLOČBE

53. člen

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Loški Potok v roku enega leta od uveljavitve tega odloka na predlog izvajalca javne službe.

54. člen

1. Občina Loški Potok je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode z javno kanalizacijo najpozneje do:

– 31. 12. 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,

– 31. 12. 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha in

– 31. 12. 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve ali druge alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

2. Območja poselitve so opredeljena z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Loški Potok.

55. člen

Lastniki stavb iz območij, kjer Občina Loški Potok ni dolžna zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:

– 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju in

– 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje.

56. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil izvaja pristojna inšpekcijska služba.

57. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda na območju Občine Loški Potok (Uradni list SRS, št. 58/95) in vsi na njegovi osnovi sprejeti podzakonski akti.

58. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 354-0005/2009

Loški Potok, dne 27. marca 2009

Župan Občine Loški Potok

Janez Novak l.r.