New Page 1

Na podlagi 6. člena Statuta Občine Ruše (UGSLO, št. 25/11, 34/12), 4. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 20/11, 57/12), 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04, 57/12, 17/15), v zvezi z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Ur. l. RS, št. 102/07, 57/12,82/13 in 17/15) in Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 37/04) je Občinski svet Občine Ruše na 9. redni seji dne 17. decembra 2015, sprejel

 

PRAVILNIK

O DODELJEVANJU POMOČI DE MINIMIS IN DRUGIH UKREPOV ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA, INOVATIVNOSTI IN TURIZMA V OBČINI RUŠE

 

I.    Splošne določbe

 

1. člen

Ta pravilnik podrobneje določa namene, upravičence, pogoje, ukrepe in postopek za dodeljevanje nepovratnih sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva, inovativnosti in turizma v Občini Ruše (v nadaljevanju: občina).

 

2. člen

Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo s ciljem:

·      povečevanja možnosti za ustanavljanje, rast in investiranje podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest,

·      pospeševanja izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,

·      vzpostavljanja ugodnega podjetniškega in inovativnega okolja za razvoj podjetništva, gospodarstva in turizma v občini,

·      spodbujanje raznih oblik povezovanja med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom,

·      pospeševanja in razvoja turizma ter vzpodbujanja turistične prepoznavnosti občine,

·      pomoči podjetjem, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

3. člen

Pomoči po tem pravilniku so:

-       ukrepi, usklajeni s pravili za dodeljevanje državnih pomoči – pomoči de minimis za podjetja;

-       ukrepi, usklajeni s pravili za dodeljevanje državnih pomoči – pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena;

-       drugi ukrepi, ki ne sodijo med državne pomoči – pomoči de minimis.

 

4. člen

Sredstva za pomoči in druge ukrepe po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov.

 

II.             Pomoči de minimis za podjetja

 

5. člen

Pomoč de minimis je pomoč, za katero se šteje, da ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali ne grozi, da bo izkrivila konkurenco, in zato ne sodi v člen 87(1) Pogodbe ter ni potrebna uradna priglasitev iz člena 88(3) Pogodbe.

Vse pomoči po pravilu de minimis, ki jih izvaja občina, morajo biti priglašene na pristojnem ministrstvu.

 

6. člen

Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24. 12. 2013, str. 1), ki se uporablja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.

Določila tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za druge ukrepe opredeljene v veljavnih predpisih občine, ki ustrezajo opredelitvi pomoči de minimis.

 

7. člen

Upravičenci do pomoči de minimis so:

·      fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve,

·      podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine in izvajajo investicijo na območju občine,

·      podjetja, ki imajo poslovni sedež izven območja občine, vendar imajo oz. bodo po zaključku investicije imele v občini poslovno enoto in investirajo na območju občine.

Za podjetja se po tem pravilniku štejejo:

·       samostojni podjetnik posameznik,

·       mikro podjetje (ima manj kot 10 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 2 milijonov eurov oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 2 milijonov eurov),

·       malo podjetje (ima manj kot 50 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 10 milijonov eurov oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 10 milijonov eurov),

·       srednje veliko podjetje (ima manj kot 250 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 50 milijonov eurov oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 43 milijonov eurov).

 

8. člen

Do pomoči de minimis za podjetja po tem pravilniku niso upravičena:

·       podjetja oz. pomoči, ki sodijo med izjeme opredeljene v prvi točki 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24. 12. 2013, str. 1),

·       podjetja, ki so v postopkih prisilnega prenehanja, postopkih zaradi insolventnosti po veljavnih predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij oz. so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C244, 1. 10. 2004),

·       podjetja, ki nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine oz. katerih lastniki nimajo poravnanih obveznosti do občine.

 

9. člen

Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec v izogib morebitni preseženi zgornji meji de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo o:

·       že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, ter o kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de   minimis pomoči,

·       drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,

·       o povezanih družbah ter o združitvi ali razdelitvi podjetij.

Prejemnik de minimis pomoči bo pisno obveščen, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 in o znesku de minimis pomoči.

Pomoči de minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca in se ne smejo podeljevati pod pogojem, da se domačim proizvodom daje prednost pred uvoženimi. Prav tako pomoči de minimis niso namenjene nabavi vozil za komercialni cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo dejavnost tovornega prometa.

 

10. člen

V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES).

·      pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012.

·      pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz. 100.000 EUR).

 

11. člen

Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede nato, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali unije oziroma 100.000,00 EUR, če gre za podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu.

''Enotno podjetje'' za namene tega pravilnika pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a)   podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

b)   podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

c)   podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene  z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

d)   podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, tj. pred odbitkom davka in drugih dajatev.

 

12. člen

Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki denarne dotacije, subvencioniranje obrestne mere ali olajšave.

 

13. člen

Pomoč, odobrena po pravilu de minimis lahko pokriva do 100 % upravičenih stroškov. Z vsakokratnim razpisom se določi maksimalna višina pokrivanja stroškov za posamezno proračunsko leto.

Dajalec pomoči bo hranil evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.

 

III.            Ukrepi pomoči de minimis za podjetja

 

14. člen

Nepovratna sredstva po tem pravilniku so namenjena spodbujanju investicij v podjetjih, kadar ta sredstva predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. Pomoč se dodeli samo, če:

·      ima stimulativni učinek in ni namenjena samo zmanjševanju stroškov podjetja,

·      pozitivni učinki pomoči prevladujejo nad negativnimi učinki, ki jih ima ta na konkurenco.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, se pomoč dodeli za naslednje ukrepe pomoči:

1.   sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,

2.   sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja,

3.   sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,

4.   sofinanciranje zagona novih podjetij,

5.   sofinanciranje stroškov promocije,

6.   sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih,

7.   sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja,

8.   sofinanciranje investicij, pomembnih za razvoj občine.

 

15. člen

Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij

Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 7. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.

Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:

-       stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine, 

-       stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, 

-       stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov, 

-       stroški nakupa nove opreme namenjene posodobitvi dejavnosti in celovita obnova obstoječe proizvodnje,

-       stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.

Upravičeni stroški za nematerialne investicije so: 

-       stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme,

-       stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije.

Upravičenci do pomoči so podjetja iz 7. člena tega pravilnika. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 20 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta.

 

16. člen

Sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja

Namen pomoči je sofinanciranje stroškov podjetjem pri svetovanju:

·      za pripravo in izvajanje strateških razvojnih projektov podjetja,

·      v fazi nastajanja in rasti podjetja,

·      za razširjanje znanja za krepitev konkurenčnih in inovacijskih sposobnosti podjetja,

·      za prijavo podjetja na mednarodne javne razpise.

Upravičeni stroški so:

·      stroški svetovanja zunanjega svetovalca oziroma zunanje institucije,

·      stroški zunanjih svetovalcev oziroma izvajalcev v zvezi s pripravo prijave na mednarodni razpis, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem prijavitelja na razpis.

Upravičenci do pomoči so podjetja iz 7. člena tega pravilnika.

V primeru iz zadnje alinee prvega odstavka 16. člena so upravičenci podjetja, ki na razpise iz mednarodnih virov prijavijo projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem in so administrativno ustrezni, kar dokažejo s potrdilom razpisovalca, ki je objavil mednarodni javni razpis. V kolikor se na mednarodni razpis prijavi več podjetij, ki so sklenila dogovor o sodelovanju, je vlagatelj vloge nosilno podjetje skupnega projekta.

 

17. člen

Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest

Namen pomoči je povečevanje števila in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti.

Upravičeni stroški so: 

·      stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 10 minimalnih mesečnih plač,

·      stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač.

Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 3 mesece prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve in do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. 

Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so upravičenci iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovno enot in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe s stalnim bivališčem na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev. 

Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 18 mesecev.

 

18. člen

Sofinanciranje zagona novih podjetij

Namen pomoči je ustanavljanje novih tehnoloških in inovativnih podjetij.

Upravičeni stroški so:

·      stroški zaščite intelektualne lastnine (zaščita patenta, blagovne znamke),

·      stroški izdelave prototipa,

·      stroški razvoja novega proizvoda in/ali storitve,

·      stroški raziskave tržišča,

·      stroški specializirane opreme, ki je potrebna za razvoj novega proizvoda in/ali storitve,

·      stroški dela redno zaposlenih v višini do 10 minimalnih mesečnih plač.

Upravičenci do pomoči so podjetja iz 7. člena tega pravilnika, ki s svojim poslovnim načrtom dokažejo, da gre za novo tehnološko zahtevnejšo in/ali inovativno proizvodnjo oziroma storitveno dejavnost.

 

19. člen

Sofinanciranje stroškov promocije

Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetij na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev.

Upravičeni stroški so:

·      najetje, postavitev in delovanje stojnice na strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini.

Upravičenci do pomoči so podjetja iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.

20. člen

Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih

Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij. 

Upravičeni stroški so:

·      stroški inštruktorja/mentorja, 

·      potni stroški inštruktorjev/mentorjev in tistih, ki se usposabljajo.

Upravičenci do pomoči so podjetja iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, ki imajo izdelane strateške razvojne dokumente podjetja, vključno z letnim programom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov.

 

21. člen

Sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja

Namen pomoči je spodbujanje:

·      povezovanja med podjetji in z institucijami znanja za prenos in ustvarjanje novih znanj,

·      izboljšanja konkurenčnih prednosti in tržnega položaja povezanih podjetij,

·      razvoja novih skupnih proizvodov in/ali storitev, ki jih bodo imela podjetja kot del svoje ponudbe,

·      razvoja skupne blagovne znamke.

Upravičeni stroški so: 

·      stroški za svetovanje pri pripravi skupnih programov za povezovanje podjetij,

·      stroški za svetovanje in razširjanje specifičnega znanja za potrebe izvajanja skupnih programov,

·      stroški za raziskave in razvoj novih skupnih proizvodov in/ali storitev,

·      stroški za promocijo novih skupnih proizvodov in/ali storitev,

·      stroški za posebno usposabljanje podjetnikov in zaposlenih za pripravo in izvajanje skupnih programov,

·      stroški vodenja skupnega programa povezovanja.

Upravičenci do pomoči so podjetja iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, ki se povezujejo z najmanj dvema podjetjema in vsaj eno institucijo znanja ter so v zvezi s tem sklenila dogovor o sodelovanju. Upravičenci izberejo nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj. Stroški podjetij, ki ne sodijo med upravičence iz 7. člena tega pravilnika, vendar sodelujejo v povezovanju, niso upravičeni stroški za sofinanciranje na podlagi tega pravilnika. 

 

22. člen

Sofinanciranje investicij pomembnih za razvoj občine

Namen pomoči je vzpodbujanje novih investicij srednje velikih podjetij iz 7. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih investicij.

Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:

·      stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč za gradnjo novih poslovnih prostorov,

·      stroški pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo novih poslovnih prostorov,

·      stroški nakupa nove opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje.

Upravičenci do pomoči so srednje velika podjetja iz 7. člena tega pravilnika, imajo izdelano strategijo razvoja, izpolnjujejo okoljske zahteve (minimalni vplivi na okolje) in zagotavljajo ohranitev obstoječih delovnih mest in/ali nastanek novih delovnih mest.

Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 60 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 5 let. 

 

IV.           Drugi ukrepi

 

23. člen

Ukrepi, ki ne sodijo na področje državnih pomoči, so:

·      sofinanciranje programov institucij, ustanovljenih za pospeševanje razvoja podjetništva in turizma,

·      sofinanciranje podjetniških, inovacijskih in tehnoloških inkubatorjev, parkov, mrež in con,

·      nagrade za podjetniške uspehe, inovacijske predloge, turistična priznanja ipd.,

·      podjetniško izobraževanje mladih,

·      podpora disperzije informacij in povečanje informiranosti o podjetništvu, inovacijah in turizmu v občini,

·      skupni regijski programi več občin na področju pospeševanja podjetništva, inovativnosti in turizma,

·      projektno financiranje razvojnih projektov za pospeševanje razvoja podjetništva in turizma ter izgradnja razvojne infrastrukture,

·      sofinanciranje dejavnosti območnih razvojnih partnerstev ter društev s področja spodbujanja podjetništva in turizma.

 

V.            Način dodeljevanja

 

24. člen

Za ukrepe, ki se izvajajo v obliki neposrednih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi.

 

25. člen

Merila in kriteriji za dodeljevanje sredstev po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.

 

26. člen

Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:

·      naziv in sedež občine,

·      pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,

·      predmet javnega razpisa,

·      okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa,

·      pogoje za kandidiranje in merila za izbor upravičencev,

·      pogoje in merila za odločanje o višini dodeljenih sredstev po javnem razpisu,

·      navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi,

·      rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,

·      naslov za vložitev vlog,

·      datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,

·      rok, v katerem bodo prosilci obveščeni o izidu javnega razpisa,

·      osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije oziroma dvignejo razpisno dokumentacijo.

Ob navedenih obveznih vsebinah razpisa se glede na predmet razpisa lahko navedejo še drugi podatki.

 

27. člen

Razpisna dokumentacija mora biti brezplačno dostopna zainteresiranim vlagateljem. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitve sredstev in vsi pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, da se vloga šteje kot formalno popolna.

Razpisna dokumentacija mora vsebovati zlasti:

·    podrobnejše podatke o predmetu razpisa,

·    okvirna višina sredstev z navedbo postavk v proračunu občine, kjer so sredstva planirana,

·    navedbo potrebnih dokumentov in dokazil, ki jih je potrebno priložiti k vlogi,

·    merila in druge pogoje za izbor in določitev deleža sredstev posameznemu prejemniku,

·    navedba o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo odloči o pritožbi zoper ta sklep,

·    vzorec pogodbe.

V razpisni dokumentacijo so lahko navedeni tudi drugi podatki.

 

28. člen

Javni razpis in pripadajoča razpisna dokumentacija morata biti objavljena na spletni strani občine in na krajevno običajen način, lahko pa sta objavljena tudi v drugih medijih.

 

29. člen

Postopek za dodelitev sredstev vodi petčlanska strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.

Člani komisije s prejemniki sredstev ne smejo biti interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali v izvenzakonski skupnosti. V primerih, pri katerih bi bil član komisije interesno povezan s potencialnim prejemnikom sredstev, se pri odločanju o njegovi vlogi izloči.

 

30. člen

Komisija pregleda in oceni popolne vloge na osnovi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji, ter o tem sestavi uradni zapisnik.

Komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga predloži v odločanje županu oziroma od njega pooblaščeni osebi za odločanje.

 

31. člen

Župan ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe izbranim prejemnikom sredstev.

Prejemnikom sredstev se s sklepom o dodelitvi sredstev pošlje vabilo za podpis pogodbe in določi skrajni rok za podpis pogodbe. V kolikor se prejemnik ne odzove v 8 dneh od prejema vabila oziroma ne podpiše pogodbe v določenem skrajnem roku se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.

 

32. člen

Vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, se v roku navedenem v javnem razpisu obvesti o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi za takšno odločitev.

Podatki o dodeljenih sredstvih in prejemnikih so javni.

 

33. člen

Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo, ki mora vsebovati najmanj:

·      naziv in naslov občine in prejemnika sredstev,

·      namen za katerega so bila sredstva dodeljena,

·      navedbo javnega razpisa,

·      višino dodeljenih sredstev,

·      dolžnost občine, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih  sredstev,

·      določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

 

34. člen

Na sklep o dodelitvi sredstev je v roku 15 dni po prejemu možna pritožba pri županu občine.

Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog.

Župan mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom. Odločitev župana je dokončna.

Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.

 

35. člen

V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.

V primeru nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena prejemnik ne more kandidirati še na dva zaporedna razpisa sredstev občine za namene iz tega pravilnika po ugotovitvi navedenih nepravilnosti.

V primeru, da je prejemnik sredstev prenehal z dejavnostjo za katero je prejel sredstva po tem pravilniku, ker je njegovo podjetje zašlo v težave ali zaradi drugih vzrokov, je dolžan vrniti sorazmerni del sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.

 

36. člen

Občina mora hraniti dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s pravili o hranjenju dokumentarnega gradiva oz. skladno z drugimi predpisi, če je tako določeno.

 

37. člen

Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja občinska uprava.

Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja občinska uprava.

 

VI.           Pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena

 

38. člen

Sredstva po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (v nadaljevanju: podjetja SSGP), se po tem pravilniku razdeljujejo skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. 4. 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26. 4. 2012, str. 8).

 

39. člen

Upravičenci do pomoči de minimis po tem pravilniku so podjetja SSGP, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in oskrbujejo prebivalstvo občine z javnimi dobrinami in storitvami ter jim je za to dodeljena izključna ali posebna pravica oz. pooblastilo občine v smislu člena 106(2) Pogodbe.

40. člen

Do pomoči de minimis za podjetja SSGP po tem pravilniku niso upravičena:

·      podjetja oz. pomoči, ki sodijo med izjeme opredeljene v drugi točki 1. člena Uredbe Komisije (ES) št. 360/2012 z dne 25. 4. 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. L 114, 26. 4. 2012, str. 8),

·      podjetja, ki so v postopkih prisilnega prenehanja, postopkih zaradi insolventnosti po veljavnih predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij oz. so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah,

·      podjetja, ki nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine.

 

41. člen

Skupni znesek pomoči dodeljen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo prejme upravičeno podjetje SSGP, ne sme presegati 500.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, tj. pred odbitkom davka ali drugih dajatev.

 

42. člen

Zgornja meja pomoči se izrazi v pregledni obliki, kot je denarna dotacija ali subvencija ali nadomestilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki se izračuna po odgovarjajočih pravilih pomoči.

 

43. člen

Odločitev o dodelitvi pomoči de minimis za podjetja SSGP sprejme občinski svet na predlog župana. Predlog mora vsebovati najmanj višino pomoči, namen pomoči in prejemnika pomoči (podjetje SSGP).

 

44. člen

Podjetje SSGP se pisno obvesti o nameravani pomoči in predvidenem znesku za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

Pred dodelitvijo pomoči se od podjetja SSGP pridobi pisno izjavo o kakršnikoli drugi prejeti pomoči de minimis, dodeljeni v zadevnem proračunskem letu ali v obdobju dveh prejšnjih proračunskih let na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 360/2012 z dne 25. 4. 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26. 4. 2012, str. 8) ali katerekoli druge uredbe de minimis.

Pomoč se dodeli, če se z dodelitvijo pomoči ne preseže zgornja meja pomoči iz 41. člena tega pravilnika.

 

VII.          Prehodni in končna določba

 

45. člen

Do uveljavitve novih predpisov na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se pomoč opredeljena v 18. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše (MUV, št. 22/00, 28/03, 3/07), šteje kot pomoč de minimis in se dodeljuje skladno z določili tega pravilnika.

 

46. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju pomoči de minimis za podjetja v Občini Ruše (UGSO, št. 43/12).

 

47. člen

Ta pravilnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 007-0007/2015

Datum: 17. 12. 2015

 

 

Občina Ruše

 

Uroš Razpet, župan