Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8, (Uradni list RS, št. 33/07) Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Dravski Dvor (MUV, št. 14/03) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF) ter 15. člena statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/03 - UPB, 33/10) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 34. redni seji dne 31. julija 2014 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za

stanovanjsko naselje Dravski Dvor

I. Splošne določbe

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje Dravski Dvor (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 13049.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Miklavž na Dravskem polju v času uradnih ur.

II. Območje OPPN

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje obravnave se nahaja v osrednjem delu naselja Dravski dvor v občini Miklavž na Dravskem polju, med Kidričevo cesto, Cesto v Hotinje in Lovsko ulico.

(2) Velikost območja OPPN je ca. 1,2 ha in obsega naslednje parcele:

619/21-del, 619/27, 619/66, 619/72, 619/73 in 619/83, vse k.o. Skoke.

4. člen

(funkcija območja)

Funkcija območja je pretežno stanovanjska, v delu ob obstoječem Domu krajanov KS Dravski Dvor ob Kidričevi ulici je centralna.

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(vrste gradenj, vrste objektov in ureditev ter vrste

dejavnosti)

(1) Dopustne so vse vrste gradenj (novogradnja, rekonstrukcija in odstranitev objekta), spremembe namembnosti in vzdrževanje objektov. Sprememba namembnosti je dopustna pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost stavbnega zemljišča (parcele) ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (npr. dodatno potrebno parkiranje).

(2) Načrtovana je gradnja: desetih enostanovanjskih stavb s pripadajočimi garažami ali nadstrešnicami za parkiranje osebnih vozil, enostavnih in nezahtevnih objektov, ureditev večnamenskega športnega igrišča ob Kidričevi cesti, gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Namesto stavb št. 9 in 10 je možna gradnje ene ali dveh nestanovanjskih stavb za v nadaljevanju določene dopustne dejavnosti.

(3) V stanovanjskih stavbah so poleg bivanja dopustne naslednje dejavnosti:

− informacijske in komunikacijske;

− finančne in zavarovalniške;

− poslovanje z nepremičninami;

− strokovne, znanstvene in tehnične;

− druge raznovrstne poslovne dejavnosti (razen dajanja v najem in zakup motornih vozil, tovornjakov, gradbenih in kmetijskih strojev in opreme, vodnih plovil ter drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev);

− popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo in druge storitvene dejavnosti;

− dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo.

(4) V nestanovanjskih stavbah št. 9 in 10 so poleg dejavnosti, navedenih v prejšnjem odstavku dopustne še naslednje dejavnosti:

− javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti;

− izobraževanje;

− zdravstvo in socialno varstvo;

− kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

− dejavnost članskih organizacij.

6. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

novogradenj)

(1) Stanovanjska stavba se lahko gradi ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a. tipologija zazidave: prostostoječa enostanovanjska stavba;

b. velikost in zmogljivost:

− dopustna zazidana površina: max. 200 m2;

− etažnost: max. K+P+M;

− kota pritličja pri vhodu (nulta kota): v višini pločnika ali največ 0,5 m nad njim.

− faktor zazidanosti (FZ): max. 0,4 (skupno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti);

c. oblikovanje zunanje podobe stavbe:

− streha: dvokapna ali večkapna nad členjenim tlorisom (naklon od 30 do 40% 40° ), kritina temne ali opečne barve, dopustni so manjši ravni deli strehe do 1/3 površine strehe, ki so kriti z pločevino ali drugim ustreznim materialom;

− izzidki so dopustni do ¹⁄3 dolžine oziroma ½ širine osnovne stavbe;

− fasada: prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dovoljena je uporaba sodobnih fasadnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov) ter fotonapetostnih modulov kot del fasade;

− zunanje dele klimatskih naprav se ne namešča na ulično fasado;

d. lega stanovanjske stavbe na zemljišču je določena z gradbeno linijo in mejo, z odmikom min. 4 m od parcelne meje, oziroma manj, če se pridobi soglasje lastnika sosednje parcele;

e. velikost gradbene parcele: 500 – 1500 m2;

(2) Garaža ali nadstrešnica se lahko postavi pod naslednjimi pogoji:

a. tipologija zazidave: prostostoječe ali kot prizidki k stavbam b. velikost in zmogljivost: dopustna zazidana površina je do 50 m2;

c. oblikovanje zunanje podobe:

− zidana in ometana, barva je ista kot pri osnovni stavbi;

nadstrešnica je lahko tudi lesena (naravna in naravni podobna barva lesa) ali kovinska (srebrna oz. njej podobna barva); med parkirnima prostoroma je možna pregrada;

− streha: ravna ali blaga enokapnica (naklon ca. 5 % 5° ), krita s pločevino, steklom, plastiko ali drugim ustreznim materialom;

d. lega: odmik od sosednjega zemljišča je 1,0 m. Lahko se postavijo na mejo, če se pridobi pisno soglasje lastnika sosednje parcele. Od parcelnih mej s cesto, pločnikom, kolesarsko stezo ali z zemljiščem, ki je izven OPPN-ja morajo biti oddaljene 4,0 m. Nadstreški so lahko odmaknjeni od javnih prometnih površin toliko, da je zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta.

7. člen

(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

− majhna stavba;

− pomožni objekt v javni rabi;

− ograja;

− rezervoar;

− vodnjak, vodomet;

− priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;

− samostojno parkirišče;

− športno igrišče na prostem;

− vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;

− pomožni komunalni objekt (razen bazne postaje mobilne telefonije);

− pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Če v nadaljevanju ni določeno drugače, so najbolj izpostavljeni deli objektov od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za 1/2 svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m. Manjši odmik je možen le s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele objektov.

(3) Za gradnjo pomožnih stavb kot nezahtevnih oziroma enostavnih objektov veljajo enaki pogoji kot za garaže oziroma nadstrešnice, določeni v 6. členu.

(4) Ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine je lahko brez soglasja postavljena do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi. Na meji se lahko gradi le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Lahko je lesena (barva lesa) ali kovinska (srebrna oz. njej podobna barva) ali sajena (8. člen) in je lahko višine maksimalno 1,8 m.

Ograje proti javnim površinam (cesta, kolesarska steza, pločnik) in v 3,0 m varovalnem pasu ceste so lahko največ 1,2 m visoke. V območju križišč ne smejo biti postavljene ograje v takšni izvedbi in obliki, da bi onemogočale preglednost v križiščih.

Enako velja za živo mejo in ostalo zasaditev. Dovoljen je betonski zidec maksimalne višine 0,5 m. Polne ograje so dovoljene samo v delu, kjer se zagotavlja zasebnost in kjer je dopustna višja višina.

(5) Objekt razsvetljave – ima enotno oblikovane elemente. Razsvetljava se izvede z led svetilkami, v skladu s standardi in tipizacijo javne razsvetljave v občini Miklavž na Dravskem polju. Celotna izvedba mora biti kabelsko-podzemna. Pri lociranju drogov se upošteva vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi ne segajo v svetli prometni profil in funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave se postavi tako globoko, da ne ovira niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim. Javna razsvetljava mora biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, s standardi in tipizacijo.

8. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Uredi se tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenim odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd. Zelene površine, ki funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo tlakovane površine, sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine.

(2) Ob javnih prometnih površinah veljajo za sajeno živo mejo in ostalo zasaditev enaki pogoji kot za ograje. Kot medsosedska ograja je lahko sajena živa meja maksimalne višine 1,8 m in se postavi tako, da je omogočeno vzdrževanje z lastne parcele.

S soglasjem soseda je možno živo mejo postaviti tudi na parcelno mejo.

IV. Zasnove projektnih rešitev in pogojev glede

priključevanja objektov na gospodarsko javno

infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je se naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo;

minimalni horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni vertikalni odmik je 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, se vodovod ustrezno zaščiti.

(2) Zasnova prometnega omrežja ter potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v kartografskem delu karta 5 »Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro«.

10. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Predvideno notranje cestno omrežje sestavljajo občinske ceste, ki še nimajo imen in so poimenovane z delovnimi imeni cesta A, cesta B in cesta C.

(2) Cesta B se na vzhodu območja prometno podrejeno navezuje na LC 386 010 Miklavž – Dobrovce – Dravski dvor – Marjeta – Kungota in omogoča kasnejšo prometno navezavo območja zahodno od obravnavanega. Na njo se v območju OPPN priključujeta cesta C in cesta A. Cesta B in cesta C sta dvosmerni dvopasovni s širino vozišča 5,5 m in obojestranskim pločnikom širine 1,5 m. Potek ceste C omogoča, izven območja OPPN v smeri proti jugu, prometno podrejeno navezavo na LC 340030 Rače – Dravski dvor. Cesta A je enosmerna in namenjena dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih stavb. Na severu se prometno podrejeno navezuje na LC 380120 Hotinja vas - Dravski dvor in je zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji), široka 5,0 m in pri uvozu označena z ustrezno prometno signalizacijo.

Smer vožnje je razvidna iz grafičnih prilog. Hitrost na skupni prometni površini je omejena.

(3) Do izgradnje predvidene prometne ureditve se dovoz do stavbe št. 1 lahko uredi z LC 380 120 Hotinja vas - Dravski dvor, preko parcele 619/54 k.o. Skoke.

(4) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Preglednost se zagotovi tudi v območju podrejenega priključka skupne prometne površine.

(5) Parkiranje treh osebnih vozil na posamezen stanovanjski objekt je predvideno na lastnih parcelah. Pri parkirnih mestih pod nadstrešnicami se zagotovi potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. Parkirna mesta za potrebe športnega igrišča se uredijo na parkirišču, ki se na vzhodu navezuje na LC 386 010 Miklavž – Dobrovce – Dravski dvor – Marjeta – Kungota. Natančno število potrebnih parkirnih mest se določiti v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanem območju. Na parkirišču se uredi parkirna mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest se določi skladno z veljavnimi normativi. Pri izvedbi parkirišča, za potrebe športnega igrišča se, v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, zagotovi zajetje in čiščenje padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(7) Promet pešcev je speljan po pločnikih ob cesti B in cesti C, kjer kolesarji vozijo po voziščih. Pešci in kolesarji uporabljajo tudi skupno prometno površino za motorni in nemotorni promet.

(8) Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov se upošteva veljavne predpise, ki se nanašajo na projektiranje objektov brez ovir.

(9) Izbrana širina predvidenih cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila.

11. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Zgradi se ustrezne nove vodovodne cevovode v krožni navezavi na obstoječe vodovodne cevovode na severu in na vzhodu območja. Na severu se novi cevovod priključi na cevovod LŽ 100 v LC 380120 Hotinja vas – Dravski dvor in na vzhodu na cevovod PE HD 110 v LC 386010 Miklavž – Dravski dvor – Marjeta - Kungota. Vodovodni cevovod v cesti B je možno preko ceste C povezati na vodovod PE HD 110/90 na jugu v LC 340031 Rače – Dravski dvor.

(2) Dimenzije novih cevovodov se uskladijo z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istih predpisih se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

12. člen

(odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih voda)

(1) Izvede se ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod v vodotesni izvedbi. Po izgradnji se pridobi atest o vodotesnosti.

(2) Območje OPPN se naveže na javno kanalizacijo v LC 386010 Miklavž – Dobrovce – Dravski dvor – Marjeta – Kungota. Za odvajanje fekalnih vod iz novih stavb se zgradi navezovalno kanalizacijo do obstoječe kanalizacije.

(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se speljejo v padavinsko kanalizacijo do predvidenih individualnih ponikovalnic.

(4) Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih površin, cest in utrjenih površin se uredi preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo preko katere se nato voda odvaja v ponikovalnice.

13. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Nove stavbe se napajajo preko novega NN 0,4 kV izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP t – 293 Dravski dvor 2. (2) Zaradi izvedbe novega NN 0,4 kV izvoda se sprosti izvod v NN 0,4 kV razdelilni omarici na obstoječi TP t-293 Dravski dvor 2. V novi NN 0,4 kV izvod se vključi tudi odjemalce obstoječega NN 0,4 kV izvoda I-01, iz obstoječe TP T-293 Dravski dvor 2, in izvede ustrezna rekonstrukcija obstoječega NN 0,4 kV omrežja.

(3) Za osvetlitev območja se zgradi javno razsvetljavo. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz obstoječe transformatorske postaje TP T-293 Dravski dvor 2.

(4) Za napajanje predvidenih stavb z električno energijo se pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam pridobi soglasje za priključitev za posamezno stavbo.

14. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Zgradi se kabelska kanalizacija za elektronske komunikacije,

ki pod pogoji upravljavca, omogoča navezavo na obstoječe

omrežje elektronskih komunikacij.

(2) Obstoječe vode elektronskih komunikacij se ustrezno zaščiti

ali prestavi na osnovi projektne rešitve.

15. člen

(ogrevanje in plin)

(1) Načrtuje se ogrevanje na ekološko sprejemljive energente (zemeljski plin, biomasa, toplotna črpalka, sončne kolektorje ipd.) s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

(2) Za potrebe plinifikacije nove zazidave se po območju OPPN zgradi ustrezno dimenzioniran distribucijski plinovod z navezavami na obstoječe omrežje distribucijskega plinovoda.

V. Merila in pogoji za parcelacijo

16. člen

(parcelacija)

Parcelacija se izvaja v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela OPPN, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«, na katerem so s tehničnimi elementi določene točke, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo.

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne

dediščine

17. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju ni registriranih enot kulturne dediščine.

(2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS) skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/ investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno enoto ZVKDS vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/investitorja/, odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov

ter ohranjanje narave

18. člen

(varstvo naravne dediščine)

Na območju OPPN se nahaja ekološko pomembno območje (v nadaljevanju: EPO) Dravsko polje, vendar na območju posega ni evidentiran habitat zavarovanih vrst, zaradi katerih je bilo EPO Dravsko polje opredeljeno. Sprememba namenske rabe na območju OPPN ne bo vplivala negativno na EPO Dravsko polje.

Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih in Natura območij.

19. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1) Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti so utrjene in redno čiščene. V času gradnje se upoštevajo predpisi, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del se ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažijo ali se drugače prepreči emitiranje prašnih delcev v ozračje.

(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) so namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) so opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami.

20. člen

(varovanje tal)

(1) Med gradnjo se:

− posege v tla izvaja tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

− z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravna v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

− posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov.

V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiščejo skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.

Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;

− na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

− na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporablja tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

(2) Po končani gradnji se odstranijo pomožni objekti in vsi ostanki začasno deponiranih materialov ter primerno uredijo površine.

21. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Miklavž na Dravskem polju.

(2) Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

(3) Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.

(4) Med drugim je nevarne odpadke treba zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki).

Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla.

(5) Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.

22. člen

(varstvo voda)

(1) Območje obravnave se nahaja v ožjem območju z oznako »VVO II« zalog pitne vode. Za predvideno gradnjo parkirišča in športnega igrišča se, pred izdajo gradbenega dovoljenja, v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, izdela revidirana analiza tveganja za onesnaženje podzemnih voda. Šele iz rezultatov predmetne analize tveganja bo razvidno ali je tveganje za onesnaženje podzemnih voda, sled predvidenega posega, še sprejemljivo in ali je gradnja športnega igrišča in parkirišča sploh možna.

(2) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

− padavinske vode s strehe objektov in manipulativnih površin in

− komunalne odpadne vode.

(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine) v kolikor bo vrtina globlja od 30m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote ali samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30m.

V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine).

(4) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali preprečuje z naslednjimi ukrepi:

− izvede se ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod;

− komunalne odpadne vode z območja se vodijo v komunalno kanalizacijo, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje s končno dispozicijo odpadnih vod na komunalni čistilni napravi;

− padavinske vode se speljejo v padavinsko kanalizacijo do predvidenih individualnih ponikovalnic;

− odvodnja padavinskih vod iz parkirnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo;

− pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

− odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi se ravna v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

− vsa dela po projektu se izvajajo v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

− na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

− gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna,

da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

− ob večjem deževju se izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekine, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;

− prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

− v času gradnje se zagotovi zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;

23. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

24. člen

(varstvo človekovega zdravja)

Gradbišča se organizira tako, da je čas izvajanja del čim krajši.

Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo je omejen na čas med 7. in 19. uro.

25. člen

(varstvo živali in rastlin)

Zaradi svetlobnega onesnaženja se izogiba nočnemu osvetljevanju gradbišča.

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami

26. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z

varstvom pred požarom)

(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. Temu primerno se predvidi način gradnje.

Zagotovi se ojačitev prve plošče.

(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvesti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

(3) Požarno varnost se zagotovi v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju se upošteva požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:

− upošteva se požarno ogroženost naravnega okolja;

− zagotovijo se ukrepi varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;

− v hidrantnem omrežju se zagotovi zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 10 l/s).

− zagotovijo se potrebni odmiki med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;

− zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov;

− dovozne poti za gasilsko intervencijo se projektirajo in izvedejo tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN;

− zagotovijo se potrebne površine za gasilce ob zgradbah:

dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(4) Med gradnjo se usposobi in zagotovi intervencijska skupina za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

IX. Etapnost

27. člen

(etapnost)

(1) Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Gradnja objektov je možna šele po izgradnji gospodarske javne infrastrukture. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.

(2) Ne glede na ostala določila tega odloka, se do izgradnje nove ceste B, dovoz in priključki na komunalno in energetsko infrastrukturo ter omrežje zvez, samo za stavbo št. 1, uredijo z LC 380 120 Hotinja vas – Dravski dvor in parcele št. 619/54 k.o. Skoke. Do izvedbe kanalizacije v cesti B je dopustno odvajanje odpadnih voda preko male čistilne naprave.

X. Dopustna odstopanja

28. člen

(odstopanja glede stavb)

(1) Znotraj gradbenih mej so možna odstopanja v velikosti in obliki horizontalnih gabaritov ter lege stavb ob upoštevanju pogojev, določenih v 6. členu. Možno je tudi združevanje gabaritov (povečevanje stavbe, postavitev dvojčkov, vrstne zazidave).

V tem primeru skupna zazidana površina ne sme biti večja od seštevka posameznih dopustnih zazidanih površin iz združenih parcel in zagotovljena morajo biti parkirna mesta v skladu z 10. členom odloka.

(2) V primeru postavitve nestanovanjskih stavb namesto stanovanjskih stavb št. 9 in 10, se upoštevajo pogoji za gradnjo stanovanjskih stavb.

(3) V enostanovanjski stavbi je možno urediti dodatno stanovanje, če se zagotovi potrebno število parkirnih mest.

29. člen

(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(2) V primeru združevanja ali spremembe lokacije stavbe se posamezne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v kartografskem delu ukine, oziroma njihove lokacije prilagodi zazidavi. Nove dovoze na gradbene parcele pa se določi tako, da zagotavljajo visok standard prometne varnosti na skupni prometni površini (npr. dovozi se ne locirajo v območju krivin in križišč ter se prilagodijo potrebni manipulativni površini na lastnih parcelah, ki omogoča uvažanje na parkirna mesta).

(3) Dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel skladno z določenimi gradbenimi mejami. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji.

(4) Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev

30. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

− pred vsakršnim posegom je treba opraviti odmero cest, oziroma prometnih površin.

− zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

− v novi NN 0,4 kV izvod se vključi tudi odjemalce obstoječega NN 0,4 kV izvoda I-01 in se zaradi tega izvede ustrezna rekonstrukcija obstoječega NN 0,4 kV omrežja,

− zagotoviti odvijanje prometa v času gradnje v soglasju z občino,

− zagotoviti zavarovanje gradbišča,

− pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih in energetskih objektov ter objektov elektronskih komunikacij ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,

− o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,

− v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,

− v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

− zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

− sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, pri čemer se pred začetkom gradnje komisijsko pregleda in pisno ugotovi stanje prometnic, po katerih se bo odvijal gradbiščni promet. Poškodbe morajo biti odpravljene pred izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pred vselitvijo novih uporabnikov v stanovanjske stavbe,

− gradbiščni promet se uredi v soglasju z občino.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami.

XII. Končne določbe

31. člen

(vpogled OPPN)

OPPN je na vpogled na sedežu Občine Miklavž na Dravskem polju v času uradnih ur.

32. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35001-1/2013 2\13

Datum: 31. julij 2014

Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Dravski Dvor (Medobčinski uradni vestnik št. 19/14) (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 14/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. člen

 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Tehnični popravek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Dravski Dvor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 18/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: