II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
Občina Ljutomer zagotavlja javno službo na celotnem območju občine v
obliki javnega podjetja, s katerim občina sklene pogodbo o izvajanju
javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavno zakonodajo.
4. člen
(1)
Izvajalec
javne službe mora opravljati javno službo skladno s programom za
obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za
vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001.
Program za obvladovanje kakovosti vsebuje tudi Program odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga v skladu s
Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode izdela
izvajalec vsako leto do konca oktobra za naslednje leto.
(2)
Program
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode pregleda in
uskladi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v
nadaljevanju: pristojni organ), potrdi pa Občinski svet Občine
Ljutomer.
5. člen
(1)
Za javno
kanalizacijo in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave je
odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu
svetu Občine Ljutomer Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji.
(2)
V Tehničnem
pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo,
priključevanje, upravljanje in vzdrževanje javne kanalizacije ter
pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav.
(3)
III. VRSTA IN
OBSEG JAVNIH DOBRIN TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
6. člen
(1)
Občina
Ljutomer zagotavlja z javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda kot javno dobrino. Javna služba obsega
naslednje storitve:
–
vzdrževanje
in čiščenje objektov javne kanalizacije;
–
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin;
–
prevzem
blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter
obdelava prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta;
–
prve meritve
in obratovalni monitoring za male KČN.
–
izvajanje
potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na javnem vodovodu,
–
izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
–
pripravo in
izvajanje občinskega Programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode,
–
redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo
v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
–
vodenje
evidenc, določenih s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru
obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode,
–
vodenja
katastra javne kanalizacije, določenega s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode,
–
druge naloge
iz tega odloka.
(2)
V okviru
storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, mora biti zagotovljeno:
- redno
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v
KČN;
–
prevzem
blata iz malih KČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj
enkrat na
štiri leta;
–
prve meritve
in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja male KČN, v
skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih KČN;
–
izdaja
potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
–
prevzem
blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno,
oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za
prilagoditev.
7. člen
(1)
Na
obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno
kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom
gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno
zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda.
(2)
Dovoljena je
gradnja malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic.
Lastniki ali upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje
in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno
vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic (do izteka
roka prilagoditve) in malih KČN ter občasno preverjanje tehnične
brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih
KČN najmanj enkrat na 20 let.
(3)
Lastniki
objektov iz drugega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in
tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne
službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.
8. člen
Praznjenje greznic
in prevzem blata iz malih KČN je obvezno in se opravlja za obstoječe
pretočne greznice (do roka prilagoditve) in male KČN najmanj enkrat na
štiri leta. Za nepretočne greznice se praznjenje opravlja redno glede na
volumen greznice, najmanj pa enkrat na 6 mesecev. Uporabniki storitev so
dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do
greznic in malih KČN s specialnimi vozili.
9. člen
(1)
Blato iz
greznic in blato iz malih KČN mora izvajalec javne službe obdelati na
KČN ali na skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
(2)
V primeru,
da izvajalec javne službe utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali
blato iz male KČN ne ustreza pogojem za sprejem, zagotovi potrebne
analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec javne službe zagotovi
ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati
analiz potrdijo sum izvajalca javne službe, da blato iz greznice ali
blato iz male KČN ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in
končne oskrbe blata plača uporabnik storitev, v nasprotnem primeru pa
stroške analiz plača izvajalec javne službe, stroške končne oskrbe pa
uporabnik storitev.
(3)
Blata iz
malih KČN in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati
v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati
na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v
skladu s predpisi.
(4)
Izvajalec
uporabniku po opravljeni storitvi praznjenja greznice oziroma prevzemu
blata iz male KČN ter obdelavi le-tega, izstavi račun. Račun je
uporabnik dolžan plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec javne
službe uporabniku storitev o praznjenju greznice izda potrdilo, ki ga
mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb. Izvajalec
javne službe opravljene storitve zaračunava v enkratnem znesku ali pa po
mesečnih akontacijah.
(5)
Za izvedbo
storitev v rokih, določenih v 8. členu, naročilo uporabnika storitev ni
potrebno. Izvedbo pogostejših storitev mora uporabnik storitev naročiti
pri izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika
storitev pisno obvestiti o prevzemu blata iz male KČN oziroma komunalne
odpadne vode iz greznice. V obvestilu mora biti naveden datum in okvirni
čas prihoda. Uporabnik storitve ima pravico do enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljši od enega meseca. O
prestavitvi opravljanja storitve mora uporabnik izvajalca javne službe
pisno obvestiti vsaj pet dni pred datumom, ki je na pisnem obvestilu
naveden kot datum opravljanja storitve.
(6)
Če uporabnik
ne predlaga izvajalcu javne službe prestavitve opravljanja storitve,
skladno s predhodnim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti
onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu javne službe iz kakršnega
koli drugega razloga ne omogoči izvedbo storitve, mora plačati nastale
stroške za prevzem blata iz male KČN oziroma komunalne odpadne vode.
Stroška ravnanja z blatom oziroma čiščenja komunalne odpadne vode
izvajalec javne službe uporabniku v tem primeru ni upravičen
zaračunati.
(7)
Če uporabnik
storitev dvakrat onemogoči izvajalcu javne službe izvedbo storitve,
izvajalec javne službe poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za
začetek postopka zoper kršitelja.
10. člen
V okviru storitev
javne službe izvajalec zagotavlja še:
–
upravljanje
s KČN;
–
izdelavo
načrta ravnanja z blatom;
–
ravnanje z
blatom malih KČN, skladno z načrtom iz druge alineje tega člena;
–
vzdrževanje
in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske
vode;
–
izvajanje
ukrepov za zmanjšanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v mešano
javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se odvaja s streh stavb;
–
ustrezno
zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v zadrževalnih bazenih
deževnih vod ter za zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu
odvajanje v KČN;
–
čiščenje
peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah.
11. člen
(1)
Padavinske
vode s streh stavb ali utrjenih površin se ne smejo odvajati v
nepretočno greznico ali malo KČN.
(2)
Padavinsko
vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je
padavinsko vodo treba zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno
odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za
čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3)
Za odvajanje
padavinske vode v javno kanalizacijo mora uporabnik pridobiti predhodno
soglasje izvajalca javne službe.
IV. VRSTA IN
OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
12. člen
Javna kanalizacija
obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z
naslednjimi objekti in napravami:
–
kanali z
revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode;
–
črpališči za
prečrpavanje odpadne vode;
–
komunalno
čistilno napravo;
–
razbremenilniki visokih vod;
–
zadrževalnimi bazeni deževnih vod (ZBDV);
–
drugi
objekti in napravami, potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
13. člen
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je zgrajeno deloma v mešanem in deloma v ločenem
sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni
in meteorni kanali).
14. člen
(1)
Gradnja
javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti
občine.
(2)
V primerih,
ko investitor izgradnje javne kanalizacije ali njenega dela ni občina,
ampak fizična ali pravna oseba kot investitor gradnje objekta, za
katerega bo sam zgradil manjkajočo komunalno opremo, jo je občina po
pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno javno kanalizacijo ali njen
del dolžna prevzeti, skladno z določbami 78. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju, tem odlokom in pogodbo o opremljanju, saj se šteje, da je
na ta način investitor v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo
komunalne opreme.
15. člen
(1) Objekte in
naprave interne kanalizacije sestavljajo:
–
vodi v
objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev;
–
kanalizacijski priključek;
–
nepretočne
greznice;
–
obstoječe
greznice;
–
male KČN z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE;
–
merilne
naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno
kanalizacijo;
–
merilna
mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in
iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2)
Objekti in
naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov stavb, ki jim
pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave
interne kanalizacije zgradi in vzdržuje lastnik ali uporabnik stavbe na
lastne stroške.
(3)
Lastnik ali
uporabnik stavbe je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije
upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode.
Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in
uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno
kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno
kanalizacijo.
V. POGOJI ZA
ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH STORITEV
Priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje
16. člen
Na območjih, kjer
je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča,
oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je
priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na
javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
–
če javna
kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v
času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v
gradnji;
–
če
priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
–
če bi bila
priključitev pravno nedopustna;
–
če obstoječa
javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;
–
če odpadne
vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja
za priključitev.
17. člen
(1)
Izvajalec
javne službe mora lastnika stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna
voda, obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo
obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski
priključek z navedbo lokacije priključnega mesta na javno kanalizacijo.
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se izvede po pridobitvi
soglasja iz 31. člena tega odloka in plačilu komunalnega prispevka, ki
ga za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po uradni dolžnosti
odmeri občina iz naslova izboljšave komunalne opreme določenega območja
poselitve.
(2)
Lastnik
stavbe mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječe stavbe
na javno kanalizacijo zagotoviti v roku šest mesecev po prejemu
obvestila izvajalca javne službe, da je priključitev obvezna.
Priključitev se izvede pod nadzorom izvajalca javne službe.
(3)
Če lastnik
objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku roka iz
drugega odstavka tega člena obveznost plačevanja storitev javne službe
na podlagi tega odloka.
(4)
Stavba, iz
katere se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v
greznico, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik
stavbe na svoje stroške greznico odstrani ali očisti in jo pod nadzorom
izvajalca javne službe izključi iz interne kanalizacije.
18. člen
Stroški izvedbe
kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo
kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe pri strokovno
usposobljenemu izvajalcu. Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka
pred priključitvijo na javno kanalizacijo preveri strokovno usposobljen
predstavnik izvajalca javne službe, kateremu je lastnik stavbe dolžan
predložiti projekt kanalizacijskega priključka in potrdilo o plačilu
komunalnega prispevka.
(1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo
lastnika stavbe. Izvedbo kanalizacijskega priključka zagotovi
lastnik stavbe. Ustreznost navezave hišnega priključka, ki
zajema montažna dela in izdelavo vtoka v revizijski jašek z vsem
potrebnim materialom (cev, tesnilo, ipd) v dolžini 1,0 m pa
lastnik stavbe naroči pri strokovno usposobljenemu izvajalcu.
Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred
priključitvijo na javno kanalizacijo preveri strokovno
usposobljen predstavnik izvajalca javne službe. |
(2) V primeru obstoječega objekta je plačilo odmerjenega
komunalnega prispevka pogoj za izvedbo kanalizacijskega
priključka na javno kanalizacijo. Bodoči uporabnik slednje
dokazuje z dokazilom o plačilu, v primeru novogradnje pa s
pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. |
19. člen
(1)
Priključek
na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. Začasen priključek se
izvede le za gradbišča, javne prireditve in podobne primere. Uporabnik
mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno
gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali
drugo dokumentacijo, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na
javno kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno
kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od šest mesecev.
Mesec dni pred iztekom šestmesečnega obdobja mora izvajalec o tem
obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega
priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka,
izvajalec s potekom šest mesečne dobe začasni priključek ukine.
(2)
V vseh
ostalih primerih se zgradi stalen priključek. Stalen priključek se ukine
le v primeru rušenja priključene stavbe. Pisni zahtevek za ukinitev
priključka lastnik stavbe naslovi na izvajalca javne službe najmanj 15
dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec javne službe na stroške
lastnika stavbe fizično ukine priključek in lastnika/uporabnika izbriše
iz evidence uporabnikov.
20. člen
(1)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči
nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na
priključeno stavbo. Javna kanalizacija mora zagotoviti gravitacijsko
odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov
objekta.
(2)
Izvajalec
javne službe lahko v primeru, ko globina odvodnega kanala javne
kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje komunalne
odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost
lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke
preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne odpadne vode. Posamezna
stavba ali del stavbe, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod
koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi
preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga
vzdrževati oziroma upravljati lastnik stavbe. V večstanovanjski stavbi,
ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z
določbami Stanovanjskega zakona.
21. člen
Kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in je last vsakokratnega lastnika
stavbe. Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo
preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri
izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen
kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena
priključitev več objektov preko enega – to je skupnega kanalizacijskega
priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki stavb.
22. člen
(1)
Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
javne službe služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za
preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, lastniku/uporabniku pa
za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
(2)
Revizijski
jašek je praviloma lociran neposredno ob parcelni meji med zasebnim in
javnim zemljiščem (do 1,5 m od parcelne meje na zasebno zemljišče).
Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(3)
Če
revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti
lastnika stavbe, mora lastnik stavbe za postavitev revizijskega jaška
predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika zemljišča, na
katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje
izvajalcu javne službe dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora
nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
(4)
V primeru,
ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik
dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski
priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
23. člen
(1)
Lastnik
stavbe (investitor) je o nameravani priključitvi stavbe na javno
kanalizacijo dolžan pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15
dni pred priključitvijo.
(2)
Izvajalec
javne službe po izvedeni priključitvi stavbe na javno kanalizacijo vpiše
lastnika/uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o
priključitvi.
24. člen
Priključitev
stavbe na javno kanalizacijo se ne sme izvesti:
1.
če
kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s soglasjem;
2.
če je
kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi predpisi.
25. člen
(1)
Za vsako
stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki so v lasti enega lastnika,
je načeloma dovoljen samo en kanalizacijski priključek.
(2)
Sprememba
dimenzije kanalizacijskega priključka, trase, merilnega mesta ali
izvedba dodatnega priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za
nov kanalizacijski priključek.
26. člen
(1)
Uporabnikom
ali drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca javne službe,
ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije.
(2)
V varovalnem
pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov,
nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko
povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in
vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske
objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijo.
Obveznosti
izvajalca
27. člen
Izvajalec javne
službe je v okviru storitev javne službe dolžan:
1.
v naselju
ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
–
vzdrževanje
in čiščenje objektov javne kanalizacije;
–
odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin;
–
prevzem
blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter
obdelavo prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta;
–
prve meritve
in obratovalni monitoring za male KČN
2.
v naselju
ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali
za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, zagotoviti:
–
redno
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava blata v KČN;
–
prevzem
blata iz malih KČN pri uporabniku storitev najmanj enkrat na štiri
leta;
–
prve meritve
in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo ocene obratovanja za male
KČN, v skladu z veljavnimi predpisi;
–
izdaja
potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
–
prevzem
blata iz obstoječih pretočnih greznic in njegovo obdelavo, ko je to
potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka
za prilagoditev.
3.
upravljati s
KČN;
4.
izdelati
načrt ravnanja z blatom;
5.
zagotoviti
ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz 4.
točke tega člena;
6.
vzdrževati
in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske odpadne
vode;
7.
izvajati
ukrepe za zmanjšanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v mešano
javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se odvaja z javnih površin;
8.
izvajati
ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v
zadrževalnih bazenih deževnih vod ter za zajeto padavinsko odpadno vodo
po končanem nalivu zagotoviti odvajanje v KČN;
9.
čistiti
peskolove, lovilce olj in maščob na javnih površinah;
10.
obveščati
uporabnike o izvajanju storitev javne službe;
11.
kontrolirati
zgrajene kanalizacijske priključke in po potrebi celotno interno
kanalizacijo;
12.
izvajati
javna pooblastila;
13.
izvajati
nadzor nad priključevanjem stavb na javno kanalizacijo in voditi
evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi predpisi;
14.
redno
obračunavati storitve javne službe, posebne storitve in druge s predpisi
določene dajatve;
15.
voditi
kataster javna kanalizacije na stroške Občine Ljutomer;
16.
izvajati
druge obveznosti iz tega odloka.
28. člen
(1)
Izvajalec
javne službe na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem
opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega
vodovoda, kadar:
–
stanje
interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne
vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na KČN oziroma
škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca
javne službe;
–
je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca ali v nasprotju z njim;
–
lastnik
stavbe brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev stavbe
drugega lastnika/uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski
priključek ali če spremeni zmogljivost svoje interne kanalizacije;
–
uporabnik
onemogoča izvajalcu meritve količin in kvalitete odpadne vode ali
pregled kanalizacijskega priključka;
–
uporabnik
svojevoljno spremeni izvedbo priključka;
–
uporabnik ne
plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih stroškov, ki so
posledica neplačanih računov, niti v roku 15 dni od vročitve pisnega
obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode
iz javnega vodovoda;
–
uporabnik
krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne
vode;
–
z odvajanjem
odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo;
–
ugotovljeno
stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in/ali premoženje
prebivalcev.
(2)
Prekinjeno
odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda velja za
čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve, ponovne
priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica
prekinitve, plača uporabnik.
29. člen
Izvajalec javne
službe ima brez povračila škode pravico začasno prekiniti ali omejiti
uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz
javnega vodovoda zaradi:
–
planiranih
vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil;
–
odprave
nastalih okvar na javni kanalizaciji;
–
višje sile;
–
naravnih ali
drugih nesreč.
30. člen
Izvajalec javne
službe ini občina kot lastnica javne kanalizacija ne odgovarjata za
škodo na stavbah in/ali zemljiščih zaradi izlivov iz javne kanalizacije
v primeru:
–
poplav;
–
ko ni
zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih vod;
–
ko
priključitev stavbe na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z
izdanimi soglasji;
–
naravne ali
druge nesreče;
–
in drugih
dogodkov, na katere nimata vpliva.
Javna pooblastila
31. člen
(1) V okviru javnih
pooblastil izvajalec:
1.
izdaja
smernice in podaja mnenja k prostorskim aktom Občine na podlagi
predložene dokumentacije, kot jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju
in podzakonski predpisi;
2.
izdaja
projektne pogoje priključitev stavb na javno kanalizacijo in za posege v
varovalnem pasu javne kanalizacije na podlagi predložene projektne
dokumentacije, kot jo določa Zakon o graditvi objektov;
3.
izdaja
soglasja k projektnim rešitvam iz prejšnje točke na podlagi predložene
projektne dokumentacije, kot jo določa Zakon o graditvi objektov;
4.
izdaja
potrdila in strokovne ocene na podlagi predložene dokumentacije, kot jo
določa predpis, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih KČN;
5.
prekine ali
omeji odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega
vodovoda;
6.
posreduje
informacije osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v
obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki
ureja dostop do informacij javnega značaja;
7.
vodi
evidence, potrebne in predpisane za potrebe izvajanja javne službe ali
posebnih storitev.
(2) Za izdajo
soglasja za priključitev obstoječe stavbe (objekta) na javno
kanalizacijo mora lastnik izvajalcu javne službe predložiti:
–
projekt
kanalizacijskega priključka;
–
pravnomočno
gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje, oziroma ko gre za objekte
zgrajene pred 31. 12. 1967, ki so na predpisan način evidentirani v
zemljiškem katastru;
–
načrt
interne kanalizacije, razen za individualno stanovanjsko stavbo;
–
podatke o
količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih
snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za
industrijske odpadne vode; – program predpisanih prvih
meritev, če gre za industrijsko odpadno vodo; – projekt izvedenih
del za naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode.
VI. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKA
32. člen
Uporabniki, ki so
fizične osebe, nastopajo v razmerju do izvajalca kot gospodinjstvo.
Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali
zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna
enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta
posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno
(nerazdelno) odgovorna.
33. člen
Razmerje med
uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v
evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z dejansko uporabo storitev
javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije. Sklepanje
pogodbe o uporabi storitev javne službe in posebnih storitev med
izvajalcem in uporabnikom ni potrebno.
34. člen
Uporabnik storitev
ima v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo,
zlasti naslednje obveznosti:
1.
redno
vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski
priključek;
2.
občasno
preverjati tehnične brezhibnosti kanalizacijskega priključka na javno
kanalizacijo;
3.
na javno
kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca javne službe;
4.
v
kanalizacijski priključek ne sme posegati brez soglasja izvajalca javne
službe;
5.
spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne
vode, skladno s soglasjem izvajalca javne službe;
6.
zgraditi
objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v
soglasju izvajalca javne službe;
7.
pred
vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na javno
kanalizacijo;
8.
omogočiti
izvajalcu javne službe dostop in pregled interne kanalizacije ter
količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven
obratovalnega časa;
9.
dovoliti
dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni
kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
10.
obveščati
izvajalca javne službe o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni
kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah, ter o
vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne
kanalizacije;
11.
zagotoviti
ustrezno predčiščenje odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, pri čemer je ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo
redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z
redčenjem dosegel zahtevane lastnosti;
12.
odvajati v
javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in kvaliteti, kot so
določene s predpisi in soglasji;
13.
sporočiti
izvajalcu javne službe vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne
vode, skladno s predpisi;
14.
tekoče
posredovati izvajalcu javne službe poročilo o posamičnih meritvah v
okviru obratovalnega monitoringa za male KČN;
15.
redno
plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
16.
pisno
obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe,
številu oseb v stavbi in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na
odvajanje odpadne vode in obračun storitev;
17.
urediti
medsebojno delitev stroškov, kadar gre za obračun več uporabnikom na
osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu javne službe posredovati naslov
upravnika stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik
računov storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode;
18.
upoštevati
ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode;
19.
pridobiti
soglasje izvajalca javne službe pred predelavo interne kanalizacije;
20.
ne dovoliti
priključitve stavb drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe;
21.
odgovarjati
za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem
kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali
opustitvijo potrebnih ravnanj, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja
izvajalca ali z neustrezno uporabo;
22.
na pisni
poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje
evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe
in/ali posebnih storitev.
35. člen
(1)
Kanalizacijski priključek se mora obnoviti:
–
najkasneje
ko doseže starost 33 let,
–
če njegovo
stanje kaže stopnji dejavnosti, ki povzroča okvare oz. posledice na
okolici, – če se obnavlja javna kanalizacija ali druga gospodarska
javna infrastruktura.
(2)
Vsa
obnovitvena dela na kanalizacijskem priključku izvaja ali nadzira
izvajalec na stroške uporabnika.
36. člen
Uporabnik storitev
ima v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
zlasti naslednje obveznosti:
1.
zgraditi
objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v
soglasjih izvajalca javne službe;
2.
redno
vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice (do roka
prilagoditve) ali male KČN;
3.
pred
vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na malo KČN ali
nepretočno greznico;
4.
naročati
dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic ali iz malih KČN pri
izvajalcu javne službe, v primerih, ko redno praznjenje ne zadošča;
5.
omogočiti
izvajalcu javne službe dostop in pregled interne kanalizacije;
6.
redno
plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe;
7.
pisno
obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe
in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na obračun storitev;
8.
na pisni
poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje
evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe.
9. Lastnik male KČN mora v skladu z določbami Uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav pred pričetkom obratovanja oz. uporabe male komunalne
čistilne naprave pridobiti potrdilo izvajalca javne službe iz
katerega je razvidno, da je urejeno glede odvajanja odpadnih
voda v skladu z |
zahtevami iz navedene Uredbe oz. da se komunalna odpadna voda
zbira v nepretočni greznici v skladu s predpisi, ki urejajo
občinsko gospodarsko javno službo. Navedeno potrdilo je obvezna
priloga pri vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ceno
izdelave potrdila sprejme Občinski svet Občine Ljutomer, v
skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
10. V roku treh mesecev od pričetka obratovanja male KČN mora
lastnik le-te: |
– opraviti prve meritve in obratovalni monitoring, kar
kot storitev javne službe zagotavlja izvajalec javne službe ne
glede na to, ali malo KČN upravlja izvajalec javne služba ali jo
upravlja druga oseba, kadar lastnik male KČN ne more dokazati
skladnosti naprave z določili omenjene Uredbe ali je mala KČN
večja ali enaka od 50 PE . Ceno izvedbe prvih meritev in
obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe sprejme
Občinski svet Občine Ljutomer v skladu z merili iz predpisov,
ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja ter |
– pridobiti oceno obratovanja male KČN, če je mala KČN
zmogljivosti do 50 PE, ki jo izdela izvajalec javne službe. |
37. člen
(1)
Uporabnik
sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
(2)
Uporabnik ne
sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali
motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na KČN,
oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev
izvajalca.
38. člen
(1) V javno
kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
1.
strupene
snovi;
2.
snovi, ki
razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice;
3.
jedke snovi
(kisline, alkalije in soli);
4.
maščobe in
odpadno olje;
5.
vode,
tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je
zgrajena javna kanalizacija;
6.
trdne snovi,
kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupel
poginulih
živali;
7.
mavec,
pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko
ali druge predmete; 8. radioaktivne snovi;
9. kužne snovi.
(2)
V vode ali
javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje
zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali
gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
(3)
V javno
kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod,
podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno
voditi v ponikovalnico ali speljati v vodotok.
(4)
Prav tako je
v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati
padavinsko, izvirno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno
kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo.
39. člen
O nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali
višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik storitev oziroma
povzročitelj dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi izvajalca
javne službe in takoj ustrezno ukrepati.
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN
NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
40. člen
Viri financiranja
javne službe so:
1. cena storitev
javne službe; 2. sredstva občinskega proračuna in 3. drugi viri.
41. člen
(1)
Na podlagi
metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe Občinski
svet Občine Ljutomer s Pravilnikom o tarifnem sistemu določi elemente za
določitev cene storitve javne službe in posebne storitve.
(2)
Pravilnik o
tarifnem sistemu iz prejšnjega odstavka pripravi izvajalec javne službe
in ga predloži v sprejem Občinskemu svetu Občine Ljutomer.
42. člen
(1)
Storitve
odvajanja in čiščenja odpadne vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna
voda se preko javnega kanalizacijskega omrežja odvaja do KČN.
(2)
Uporabniki
storitev v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo, uporabniki storitev zunaj naselja ali uporabniki storitev
funkcionalno zaokrožene skupine stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno
skupno odvajanje odpadnih voda, plačujejo naslednje storitve javne
službe:
–
praznjenje
nepretočnih greznic, odvoz ter obdelavo vsebine v KČN;
–
prevzem
blata iz obstoječih pretočnih greznic, odvoz ter obdelavo blata v KČN v
obdobju prilagoditve;
–
prevzem
blata iz malih KČN in njegovo obdelavo, najmanj enkrat na štiri leta; –
obratovalni monitoring za male KČN iz prejšnje alineje; –
izdajo potrdil in strokovnih ocen.
VIII. MERITVE
KOLIČIN IN OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
43. člen
(1)
Odvedena in
očiščena komunalna odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki storitev, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini in v
enakih razdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo.
(2)
Uporabniki
storitev, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov in so priključeni
na javno kanalizacijo, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode v količini dovedene vode iz lastnih vodnih virov.
(3)
Kadar
uporabniki storitev nimajo ustrezne merilne naprave se pri obračunu
upošteva količina komunalne odpadne vode, ki se izračuna tako, da se za
vsakega člana gospodinjstva obračuna povprečno 150 litrov komunalne
odpadne vode na dan.
(4)
Interne
merilne naprave niso osnova za obračun odvajanja in čiščenja odpadne
vode, razen, ko jih vgradi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v
Občini Ljutomer in jih vzdržuje z veljavnimi predpisi za vodomere.
44. člen
(1)
V primeru,
ko količina komunalne odpadne vode bistveno odstopa od količine
porabljene pitne oziroma industrijske vode, lahko uporabnik pred iztokom
v javno kanalizacijo namesti ustrezno merilno napravo za merjenje
količin odpadne vode.
(2)
Namestitev
ustrezne merilne naprave za merjenje količin odpadne vode pred iztokom v
javno kanalizacijo, lahko od uporabnika storitev zahteva tudi izvajalec
javne službe. Takšno napravo je uporabnik dolžan namestiti in vzdrževati
sam in na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve veljavnih
predpisov. V primeru vgradnje v tem členu opredeljene ustrezne merilne
naprave, se količina odvedene vode obračunava skladno s stanjem, ki ga
izkaže ustrezna merilna naprava.
45. člen
Plačevanja storitev
odvajanja in čiščenja odpadne vode se oprostijo uporabniki, ki izkažejo,
da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih
površinah. V ta namen lahko za merjenje količin porabljene vode za
kmetijsko dejavnost namestijo ustrezno merilno napravo, ki je potrebno
vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi za vodomere.
46. člen
(1)
V primeru,
da izvajalec javne službe ali uporabnik storitev ugotovita, da je
ustrezna merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način
rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče odčitati ustrezne merilne
naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem
obračunskem obdobju.
(2)
Do znižanja
plačila storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode je upravičen
uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare na internem vodovodnem
omrežju in, da dovedena (pitna ali industrijska) voda ni odtekala v
javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za tisto količino vode,
ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem obračunskem obdobju.
(3)
Če še ni
bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila
izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za vsakega člana gospodinjstva
znaša povprečno 150 litrov komunalne odpadne vode na dan.
47. člen
(1)
Uporabniki
storitev so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne
službe. Uporabnik storitev mora plačati račun v 15 dneh od dneva izdaje
računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila.
(2)
Če so
uporabniki storitev v stavbi z več stanovanji priključeni na isto
merilno napravo, izvajalec javne službe izstavlja račune upravniku ali v
sorazmernem deležu posameznim stanovalcem stavbe. Če uporabniki,
priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika stavbe, so le-ti
dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov.
(3)
Za
nepravočasna plačila računov izvajalec javne službe zaračuna zakonske
zamudne obresti, prav tako pa tudi stroške opomina po ceniku.
48. člen
Uporabnik storitev
lahko na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa poda pisni
ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če
izvajalec javne službe v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta
utemeljen, izstavi uporabniku storitev dobropis v znesku, ki predstavlja
vrednost utemeljenega ugovora.
49. člen
(1)
Uporabniku
storitev, ki zamuja s plačili računov, izvajalec javne službe pošlje
pisni opomin. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača,
izvajalec javne službe uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga
opozori, da bo odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo in/ali dobava
vode iz javnega vodovoda na njegove stroške začasno prekinjena.
(2)
Če uporabnik
storitev celotni znesek zapadlih računov ne plača niti v 15 dneh po
vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec javne službe uporabniku
začasno prekine odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo in/ali
dobavo vode iz javnega vodovoda.
(3)
Začasno
prekinitev odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijo in/ali dobavo
vode iz javnega vodovoda, lahko izvajalec po postopku, določenem v tem
členu, izvede tudi v primeru, ko v postopku sodne izterjave dolg
uporabnika (glavnica, zamudne obresti, stroški postopka) ni bil oziroma
ne bo v celoti poplačan.
(4)
Začasna
prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda
traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi
zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in ponovne
vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega
vodovoda in morebitne druge stroške, ki so nastali izvajalcu javne
službe zaradi neplačevanja računov.
IX. PRENOS
ZGRAJENE JAVNE KANALIZACIJE V LAST IN UPRAVLJANJE
50. člen
(1) V primerih, ko
na podlagi določb Zakona o prostorskem načrtovanju, ki veljajo za
opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek, javno kanalizacijo
ali njen del zgradi fizična ali pravna oseba oziroma druga oseba
zasebnega prava na podlagi Pogodbe o opremljanju, se skladno z določili
te pogodbe po pridobljenem uporabnem dovoljenju za zgrajeno komunalno
opremo le-ta prenese v last Občine Ljutomer. Zasebni investitor je ob
predaji le-te občini dolžan predložiti in izročiti v originalih oziroma
overjeni kopiji:
–
vsa
predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih za gradnjo objektov določa
Zakon o graditvi objektov, vključno s projektom izvedenih del;
–
dokazilo o
zanesljivosti za zgrajeno kanalizacijo, ki je predmet prenosa;
–
geodetski
posnetek zgrajene kanalizacije s podatki, potrebnimi za vpis v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture;
–
dokazila o
vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se
nahaja zgrajena kanalizacija, ki je predmet prenosa, če služnosti še
niso vpisane v zemljiško knjigo;
–
vso ostalo
dokumentacijo s podatki o številu izvedenih in predvidenih priključkov,
količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter
sezonskih konicah, tehnični izvedbi in pogojih uporabe javne
kanalizacije.
(2)
Primopredaja
zgrajene kanalizacije ali njenega dela se opravi zapisniško. Izvajalec
javne službe lahko pred primopredajo zahteva, da se na stroške zasebnega
investitorja opravi video pregled (posnetek s kamero) notranjosti
kanalizacije, ki je predmet prenosa, s čimer se ugotovi brezhibnost
izvedbe kanalizacije.
(3)
Že zgrajena
kanalizacija, ki je v zasebni lasti, se v last Občine Ljutomer prenese v
skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena.
51. člen
Občina novozgrajene
dele oziroma odseke javne kanalizacije preda v upravljanje izvajalcu
javne službe na način in pod pogoji iz prejšnjega člena. Primopredaja
javne kanalizacije se izvede po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je
bilo za gradnjo kanalizacije potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če
uporabnega dovoljenja za določene objekte in naprave v sklopu gradnje
kanalizacije ni potrebno pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi
tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec gradbenih del,
izvajalec javne službe).
X. POGOJI ZA
NAČRTOVANJE POSEGOV V PROSTOR
52. člen
(1)
Investitorji
oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih
del pri vseh posegih v prostor, ter upravljavci druge komunalne
infrastrukture (električno omrežje, telekomunikacije, plinovod, optični
kabel, ipd.) morajo o nameravanem izvajanju del na svojih objektih in
napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju komunalne
odpadne vode ali poškodbe na javni infrastrukturi po tem odloku,
obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred začetkom del.
(2)
Če med
posegom v prostor do poškodb ali motenj pri odvajanju odpadne vode
vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci del to nemudoma
sporočiti izvajalcu javne službe. Investitor posega v prostor je dolžan
plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki
je nastala zaradi motenj pri odvajanju komunalne odpadne vode.
53. člen
Investitorji
komunalne infrastrukture, ki bodo v času novogradnje ali rekonstrukcije
enega izmed vodov komunalne infrastrukture, neposredno posegali v
vplivno območje ostalih vodov in naprav komunalne infrastrukture, so
pred gradnjo dolžni pripraviti uskladitveni načrt novega stanja
komunalnih vodov in naprav.
54. člen
Pri izgradnji
ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev kot
skupni izvajalec gradbenih del določi tisti izvajalec, katerega je po
predpisih o javnem naročanju izbral vodilni investitor. Za montažna dela
pa posamezni investitor lahko določi izvajalca del po lastni izbiri.
XI. NADZOR NAD
IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
55. člen
Nadzor nad
izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku
predpisana globa, opravlja občinski upravni organ, pristojen za nadzor
oziroma državne inšpekcijske službe. Pooblaščeni delavci izvajalca javne
službe pa opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka.
56. člen
Varstvo pravic
uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
–
možnostjo
vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih le-ta
izda pri izvajanju javnih pooblastil;
–
možnostjo
vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca javne službe,
skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca javne
službe; – ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov in
drugimi predpisi.
–
XII. POSEBNE STORITVE
57. člen
(1)
»Posebne
storitve« zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve:
–
odvajanja in
čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
–
in odvajanja
in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s
površin, ki niso javne površine.
(2)
Navedene
storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe.
Industrijska
odpadna voda
58. člen
(1)
V okviru
posebnih storitev mora izvajalec zagotoviti odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru
zmogljivosti javne kanalizacije.
(2)
Določbe tega
odloka o industrijski odpadni vodi se uporabljajo za uporabnika (v
nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik):
–
ki v javno
kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15
m3 odpadne vode dnevno in
–
ki je
zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode.
(3)
Ne glede na
določbe drugega odstavka tega člena se za industrijskega uporabnika
uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka.
(4)
Industrijski
uporabnik mora z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o odvajanju in
čiščenju industrijske odpadne vode.
Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik uredita medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem storitev čiščenja industrijske odpadne
vode s pogodbo, s katero opredelita pogoje, način in roke izvajanja
pogodbenih aktivnosti in obveznosti. Ceno čiščenja industrijske odpadne
vode določi izvajalec javne službe na podlagi veljavnih predpisov z
odločbo.
59. člen
(1)
Podatki o
letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se
ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi.
(2)
Izvajalec
javne službe na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko
leto najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v
kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m3
odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev
velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
60. člen
(1)
Industrijski
uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega
monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi,
tekoče posredovati izvajalcu javne službe. Poročilo o obratovalnem
monitoringu mora izvajalcu javne službe posredovati v pisni ali
elektronski obliki do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik se lahko v pogodbi iz
4. odstavka 58. člena dogovorita tudi za polletno ali kvartalno
poročanje o obratovalnem monitoringu.
(2)
Rezultati in
poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi
trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih
industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu javne službe vedno na
razpolago.
(3)
Prve meritve
in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti
industrijski uporabnik na lastne stroške.
(4)
Izvajalec
javne službe lahko kadarkoli in za katerikoli izpust industrijske
odpadne vode v javno kanalizacijo naroči izredne meritve emisije
odpadnih voda industrijskega uporabnika, ki jih je industrijski
uporabnik dolžan dopustiti. Če emisije presegajo parametre iz zadnjega
poročila emisijskega monitoringa, ki ga je predložil industrijski
uporabnik, je plačnik stroška izrednih meritev industrijski uporabnik, v
nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.
61. člen
(1)
V javno
kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo
vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(2)
Industrijski
uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti
take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti
odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih
vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.
62. člen
Industrijski
uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali
količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov,
obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja
določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti
soglasje izvajalca javne službe.
63. člen
(1)
Industrijski
uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati
kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo.
Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve
izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca javne službe. Merilno
mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka
odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in »on-line«
(stalno komunikacijsko) povezavo do nadzornega centra na čistilni
napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene
institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim
inšpekcijskim službam vedno na vpogled.
(2)
Ob rednem in
izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna
oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe ima poleg rednih
pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti.
Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške
preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec
javne službe.
(3)
V primeru
okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna
količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če
industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku
30 (trideset) dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico
odpraviti izvajalec javne službe.
(4)
Vsi stroški
povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne
vode bremenijo industrijskega uporabnika.
64. člen
Če izvajalec javne
službe ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda,
ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora o dogodku obvesti
pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije
povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo
odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo
škodo.
65. člen
(1)
Obračun
posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske
uporabnike izvaja izvajalec javne službe mesečno.
(2)
Izvajalec
javne službe izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov
merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev
obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.
66. člen
Industrijskim
uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine
odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske
uporabnike, ki jo določi izvajalec javne službe.
67. člen
(1)
Izvajalec
javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu
uporabniku, na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa
oziroma rezultatov predpisanih meritev, aneks k pogodbi iz 58. člena
tega odloka, v katerem je določena cena čiščenja odpadne vode, za
obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2)
Če rezultati
izrednih meritev iz 60. člena tega odloka pokažejo presežek
obremenjenosti odpadnih voda industrijskega uporabnika, mora izvajalec
javne službe pripraviti nov aneks k pogodbi iz 58. člena tega odloka z
novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode. Industrijski uporabnik je
dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode po novo izračunani ceni
za vso količino očiščene vode v obdobju od podpisa zadnjega aneksa k
pogodbi iz 58. člena tega odloka do datuma izvedbe izrednih meritev, kar
se posebej opredeli v pogodbi iz 58. člena tega odloka.
(3)
Če
industrijski uporabnik pripravljenemu aneksu k pogodbi iz 58. člena tega
odloka ne ugovarja v roku 15 dni od njegove vročitve, se šteje, da se z
aneksom strinja. Ugovor aneksu ne zadrži obveznosti plačil računov,
izdanih na podlagi tega aneksa.
(1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta
industrijskemu uporabniku, na podlagi podatkov prejetega
obratovalnega monitoringa oz. rezultatov predpisanih meritev
ter določil Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer odločbo,
določeno v 58. členu. Z odločbo se določi cena čiščenja
industrijske odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta
do 30. junija naslednjega leta. |
(2) Če rezultati izrednih meritev iz 60. člena tega
odloka pokažejo presežek obremenjenosti odpadnih voda
industrijskega uporabnika, mora izvajalec javne službe
pripraviti novo odločbo z novo izračunano ceno čiščenja odpadne
vode. Industrijski uporabnik je dolžan doplačati strošek
čiščenja odpadne vode glede na novo izračunano ceno za vso
količino očiščene vode v obdobju od izdane zadnje odločbe do
datuma izvedbe meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 58.
člena tega odloka. |
(3) V primeru, da po sklenjeni pogodbi industrijski
uporabnik izvaja polletno ali kvartalno poročanje, se cena
uveljavi po preteku treh oz. šestih mesecih in velja za
naslednje tromesečje oz. polletje. V primeru, da industrijski
uporabnik ne upošteva določb pogodbe glede načina poročanja o
posameznih izvedenih obratovalnih monitoringih (polletno,
kvartalno), se mu cena oblikuje na osnovi letnega poročila o
obratovalnem monitoringu za preteklo leto. |
68. člen
Cena čiščenja
odpadne vode se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je
izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega
uporabnika nižja od cene čiščenja za gospodinjstva, kot jo določi
Občinski svet, se zaračunava s strani občinskega sveta potrjena cena
čiščenja za gospodinjstva.
Padavinska
odpadna voda
69. člen
Če zmogljivost
javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec javne službe v okviru
posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne
vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne.
70. člen
(1)
Padavinsko
odpadno vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče,
je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno
odvajati v ustrezen odvodnik ali jo uporabiti za druge namene.
(2)
Za odvajanje
padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik
pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne službe.
(3)
Plačilo
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne, se izvaja na podlagi podatkov o
velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja.
XIII. KAZENSKE
DOLOČBE
71. člen
Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe:
– če ne zagotovi
prevzema blata iz obstoječih greznic in ne zagotovi njegove obdelave (8.
člen).
72. člen
Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik (industrijski uporabnik):
–
če ravna v
nasprotju s prepovedmi iz 38. člena;
–
če ne
zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta po določbah 63. člena;
–
če ne ravna
po prvem odstavku 79. člena in v postavljenem roku ne uredi kontrolnega
merilnega mesta;
–
če odvaja
padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca
javne službe (drugi odstavek 70. člena).
73. člen
Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik (industrijski uporabnik):
–
če na pisni
poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc po
7.
točki prvega
odstavka 31. člena oziroma za pripravo poročil ali za izvajanje drugih
nalog javne službe in/ali posebnih storitev po 34. in 36. člena; – če
ravna v nasprotju z določbami 37. člena; – če ravna v nasprotju z
določbo 60. člena.
74. člen
Z globo 1.400 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik:
–
če ne
nadomesti obstoječe pretočne greznice do roka iz 78. člena;
–
če ravna v
nasprotju z določbami 16. člena;
–
če ne
priključi stavbe na javno kanalizacijo v rokih iz 17. člena;
–
če brez
soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo (26. člen);
–
če ravna v
nasprotju s prepovedmi iz 38. člena;
–
če odvaja
padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca
javne službe (11. člen).
75.
Z globo 400 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik:
–
če ne
omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic in malih KČN (8. in 9.
člen);
–
če upravlja
z objekti interne kanalizacije v nasprotju z določbo 15. člena;
–
če ravna v
nasprotju z določbami 26. člena in posega v varovalni pas javne
kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne kanalizacijske
objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje;
–
če na pisni
poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc po
7.
točki prvega
odstavka 31. člena oziroma za pripravo poročil ali za izvajanje drugih
nalog javne službe po določbah 34. in 36. člena;
–
če ravna v
nasprotju z določbami 37. člena;
–
če opusti
obveščanje in ukrepe po 39. členu;
–
če ne
sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah drugega
odstavka 47.
člena – v tem
primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik.
76. člen
Z globo 1.400
evrov se kaznuje investitor, ko ni uporabnik ali industrijski uporabnik
– pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik:
–
če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z
določbami 26., 37., 38., 39., 52. ali 70.
člena.
77. člen
(1)
Za prekrške
po tem odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek
osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje
opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila.
(2)
Odgovorni
osebi pravne osebe, se znesek globe določi po določbah tega odloka, ki
določajo znesek globe za uporabnike, ki so fizične osebe – posamezniki.
Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot
glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki
ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo
nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče
opomin.
(3)
Kot
postopkovni predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom
niso določeni, se uporablja zakon o prekrških.
XIV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČNE
78. člen
Obstoječe pretočne
greznice so lastniki stavb dolžni najkasneje do 31. 12. 2017 (obdobje
prilagoditve) nadomestiti z malimi KČN ali nepretočnimi greznicami v
tistih naseljih ali delih naselja, za katera po državnem operativnem
programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (oktober 2004) ne
izhaja obveznost občine po opremljenosti z javno kanalizacijo in KČN, in
v tistih naseljih ali delih naselja, v katerih občina do rokov za
prilagoditve iz državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode, ne bo zagotovila opremljenosti z javno
kanalizacijo.
79. člen
(1)
Industrijski
uporabniki so dolžni urediti kontrolno merilno mesto pred izpustom
odpadne vode v javno kanalizacijo po določbah 63. člena tega odloka v
roku najkasneje v 6 (šestih) mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2)
V prehodnem
obdobju do namestitve merilca pretoka na merilnem mestu, se količina
odpadne vode meri na naslednje načine:
–
industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode ne meri in
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava količina odvedene
odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot je obračunana
količina dovedene vode;
–
za
industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri katerih se količina
odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena količina vode z
vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski porabnik mora
izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s predpisi in
mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov vode;
–
industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode meri na
iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, je
osnova za obračun izmerjena
količina odvedene
vode z merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Industrijski uporabnik
mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s
predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest.
80. člen
Izvajalec javne
službe je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka
pripraviti in predložiti Občinskemu svetu Občine Ljutomer v sprejem:
-
Tehnični
pravilnik o javni kanalizaciji iz 5. člena in
-
Pravilnik o
tarifnem sistemu iz 41. člena tega odloka.
81. člen
Rok, v katerem
mora izvajalec javne službe opravljati javno službo s programom
obvladovanja kakovosti poslovanja iz 4. člena znaša 5. let.
82. člen
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer, št.
2/2003 in 1/2004).
83. člen
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka:
10/2010-432-67
Datum: 1. 2.
2010
Občinski svet Občine Ljutomer
Franc JURŠA, l.r.
ŽUPAN
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2010) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
2. člen
Sprememba odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
Občine Ljutomer.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2010) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
6. člen
Sprememba odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
Občine Ljutomer.
|