Na
podlagi 39. člena Statuta javnega podjetja Vodovod Murska Sobota d.o.o.,
št. 013-2/01 z dne 29. 10. 2001 in določil
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in
41/08), 42. člena
Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 93/07 in
37/08), 5. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravske Toplice (Uradni list
RS, št. 74/99 in 19/07), 4. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini
Cankova (Uradni list RS, št. 46/00 in 96/07) ter drugi odstavek 5. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 19/03) je Nadzorni
svet javnega podjetja Vodovod Murska Sobota d.o.o. na seji dne 6. 6.
2008 sprejel |
T E H
N I Č N I P R A V I L N I K |
javnega vodovoda Murska Sobota |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1. člen
|
S tem
tehničnim pravilnikom javnega vodovoda Murska Sobota (v nadaljevanju
besedila: tehnični pravilnik) se urejajo smernice za projektiranje in
gradnjo javnega vodovoda, tehnični normativi za priključevanje na javni
vodovod, način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega
vodovoda, izdaja soglasij za gradnjo vodovoda in za priključitev nanj. |
Ta
pravilnik je obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju,
gradnji, komunalnem opremljanju, v upravnem postopku za upravljavca in
za uporabnike javnega vodovoda Murska Sobota. Poleg tega tehničnega
pravilnika je potrebno upoštevati še republiške in občinske predpise, ki
urejajo področje oskrbe s pitno vodo, predpise s področja graditve
objektov in urejanja prostora ter navodila proizvajalcev uporabljene
opreme. |
Tehnični
pravilnik velja za celotno območje, ki ga javni vodovod Murska Sobota
oskrbuje s pitno vodo. |
II. POJMI
2. člen
|
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo
naslednji pomen: |
– pitna
voda je voda v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
– sistem
za oskrbo s pitno vodo je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi,
črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki
in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen
vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov, |
–
sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju
in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za
neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura, priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, |
–
primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura, |
–
transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov
neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na
večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Je regionalni ali
magistralni vodovod za dovajanje pitne vode do vodovoda za oskrbo s
pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena, |
–
obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega
vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, |
–
odjemno mesto (vodomerno mesto) je mesto vodovoda, kjer se odčitava
poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno
mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z
določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med
njimi, |
– javni
vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov,
lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je
namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne
službe, |
– javna
površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne
gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra
po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo
tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih, |
–
oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s
pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod, |
–
hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi
se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se
uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z
vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke, |
–
upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s tem odlokom pridobila
pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja
storitev javne službe, |
–
vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja
varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, |
–
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture, |
– zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o
omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava R Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje
prostora, |
–
kataster vodovodnih priključkov je evidenca zbirnih podatkov o
vodovodnih priključkih na javni vodovod, ki ga vodi upravljavec, |
–
območje izvajanja javne službe je območje, ki ga javni vodovod Murska
Sobota oskrbuje s pitno vodo, |
–
uporabniki storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe
in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot
uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti
in jo v razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih
oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem
odloku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do
izvajalca javne službe. Praviloma je uporabnik lastnik obstoječe stavbe,
če pa je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in
posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik obstoječe stavbe, |
–
obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno
dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s
pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), |
–
priključek stavbe (vodovodni priključek) na javni vodovod je del
vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje
pitne vode (obračunskim vodomerom) pri uporabniku storitev. |
III. SMERNICE ZA
PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA
Kvaliteta vode
3. člen
|
Namen
porabe vode je kriterij za določanje kakovosti vode. Kakovost vode za
znani končni namen porabe je določena z veljavnimi predpisi in
pravilniki. |
Voda iz
javnega vodovoda mora na vodomernem mestu ustrezati zahtevani kakovosti
za pitno vodo. Kvaliteta pitne vode za preskrbo prebivalstva, nadzor
kvalitete, način izvajanja nadzora in drugi pogoji glede kvalitete vode
morajo ustrezati določilom veljavnih zakonov in pravilnikov. |
Voda za
protipožarne namene in za tehnološke potrebe je lahko slabše kvalitete
od predpisane za pitno vodo, če se transportira po ločenih vodovodnih
sistemih. |
Količina vode
Obstoječa poraba
vode
4. člen
|
Obstoječa poraba vode je maksimalna dnevna poraba vode vseh obstoječih
porabnikov (široka in industrijska potrošnja, kmetijstvo, javna poraba
...), ki so že priključeni na javni vodovodni sistem. |
Predvidena poraba
vode
5. člen
|
Predvidena poraba vode je pričakovana poraba glede na spremembe
strukture porabnikov, gostote prebivalstva, razvoja turizma, rabe
prostora na oskrbovanem območju za obdobje od 30 do 50 let. |
Za
planiranje in projektiranje se uporablja norma poraba enega porabnika v
povprečnem dnevu leta, ki znaša za: |
–
gospodinjstva 150 litrov / osebo / dan |
–
turizem 200 litrov / posteljo / dan |
– domovi
za ostarele 200 litrov / posteljo / dan |
–
gostinstvo 20 litrov / gosta / dan |
– javne
ustanove 50 litrov / zaposlenega / dan |
–
gospodarstvo (brez tehnološke vode) 50 litrov / zaposlenega / dan |
– šole
15 litrov / dijaka / dan |
– veliko
živino 50 litrov / glavo |
– malo
živino 15 litrov / glavo. |
Norma
poraba za industrijo je odvisno od predvidenih tehnoloških procesov. |
Za že
priključeno industrijo so podatki o trenutni porabi na razpolago pri
upravljavcu javnega vodovoda. |
6. člen
|
Zagotavljanje požarnega varstva (zagotavljanje vode iz javnega vodovoda
za gašenje požarov) se izvaja samo na območjih, kjer tehnične
karakteristike obstoječega vodovodnega sistema zagotavljajo kriterije
veljavnih predpisov s področja varstva pred požari. Ta območja določi
upravljavec javnega vodovoda. |
7. člen
|
Največja
dnevna poraba vode se določi s koeficientom letnega nihanja vode 1,5, s
katerim pomnožimo srednjo dnevno porabe vode in izraža razmerje med
porabo vode kritičnega dne in srednjo dnevno porabo. |
8. člen
|
Nihanje
dnevne porabe se izračuna s koeficientom neenakomerne dnevne porabe, ki
je razmerje med največjo oziroma najmanjšo urno porabo vode (Qmax, Qmin)
in povprečno urno porabo vode med dnevom (Qsr). Koeficient neenakomerne
dnevne porabe je odvisen od porabnikov in znaša: |
Qmax =
1,50 * Qsr |
Qmin =
0,50 * Qsr. |
Pretočne hitrosti
9. člen
|
Javni
vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so pretočne
hitrosti pri srednji porabi vode med 0,8 m/s in 1,4 m/s. Primerno
območje je še med 0,5 m/s in 2,0 m/s. |
Ne glede
na vrsto cevi maksimalna hitrost za sesalne cevovode ne sme biti večja
od 0,8 m/s. |
10. člen
|
V
območju sistemskih vododelnic sistema in kjer so minimalne hitrosti
manjše od 0,6 m/s in nastane možnost poslabšanja kvalitete vode, je za
te odseke cevovodov potrebno vgraditi naprave za možnost izpiranja
cevovoda. Količina vode za izpiranje cevovoda mora biti enaka
10-kratnemu volumnu cevovoda, ki se izpira. |
Tlak v omrežju
11. člen
|
Dobavni
tlak je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode in je na mestu
obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih
razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara).
Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča
normalno stanje v vodovodni mreži. |
Praviloma tlak v omrežju ne sme presegati 6,0 bar. |
Toplotna zaščita
javnih vodovodov
12. člen
|
Cevovode
je potrebno položiti tako, da trajno obratujejo brez motenj v
pričakovanem temperaturnem območju od + 4 °C do + 20 °C. |
Javni
vodovodi so praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja praviloma
v globinah definiranih v 20. členu tega pravilnika. |
V
primeru, da se predvideva obratovanje izven pričakovanega temperaturnega
območja, se mora izvesti ustrezna toplotna zaščita vodovoda. |
Zaščita javnega
vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem
13. člen
|
Javni
vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da
imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih
obremenitev, kar je potrebno na obremenjenih mestih dokazati z
izračunom. Trasa cevovoda naj poteka tako, da je v primeru okvare možen
izkop s strojem z izkopnim orodjem in omogoča varno delo delavcev. |
14. člen
|
Vodovodne cevi se zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno
prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti
vzdrževanje. |
Za
zaščito cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne
cevi in cevi iz nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi.
Dolžina in presek zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste
cevi (material) in možnosti izvleka. |
Trasa
cevovoda mora biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi izvedena
tako, da je možen izvlek cevi. |
Zaščita
pred morebitnim onesnaženjem se doseže: |
– z
zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, |
– z
vgradnjo vodovoda v zaščitno cev, |
– z
glinenim nabojem. |
15. člen
|
Za
spajanje prirobničnih vodovodnih elementov se pri novogradnjah
uporabljajo vijaki in matice iz nerjavnega jekla. |
Dimenzije in
materiali elementov javnih vodovodov
Dimenzije
elementov javnih vodovodov
16. člen
|
Nazivne
mere elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in
sicer: |
– DN /
ID, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer, |
– DN /
OD, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer. |
Dimenzije zunanjih razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih
sistemih: |
– DN /
ID: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600, |
– DN /
OD: 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110. |
Geometrija cevi,
fazonskih kosov in armatur
17. člen
|
Cevi
morajo biti ravne v okviru toleranc, podanih v standardu za cevi razen,
če se dobavljajo v kolutih. Kadar se dobavljajo v kolutih, mora biti v
standardu naveden minimalni radij koluta. |
Kot med
čelno ploskvijo in vzdolžno osjo cevi, fazonskih kosov in armatur mora
znašati 90° |
Loki naj
imajo prednostne kote: |
–
11,25°, 22,5°, 30°, 45°, 90°. |
Materiali
elementov javnih vodovodov
18. člen
|
Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s
tesnili, ki so predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta
namen. V stiku z vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti
potrjeno z ustreznimi dokazili. |
Za nove
javne vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo
uporabljati cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim
tlakom PN16 bar, ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN12,5
bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar. |
Ostali
elementi javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko
iz nodularne litine, LTŽ ali nerjavnega materiala. |
Praviloma se za priključne vodovode do vključno DN / OD 63 uporabljajo
cevi iz polietilena (PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar. |
V
izjemnih primerih lahko upravljavec odobri uporabo druge vrste cevi. |
Vsi
elementi javnega vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti
škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.). |
Transport in
skladiščenje elementov cevovodov
19. člen
|
Deli
javnih vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne
poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi,
spojnih komadov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne
smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi
snovmi. Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo
očistiti. |
Globine javnih
vodovodov
20. člen
|
Minimalna globina vodovodnega cevovoda od nivoja urejenega terena do
temena cevi znaša za: |
–
transportne cevovode 1,4 m, |
–
primarne cevovode 1,2 m, |
–
sekundarne cevovode 1,0 m, |
–
priključne cevovode 0,8 m. |
Če
predpisanih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej
določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in
naprav. |
Križanje in
prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami
in objekti
21. člen
|
Pri
križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni
vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja
javnega vodovoda s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma
je lahko kot prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne
instalacije med 45° in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
22. člen
|
V
izjemnih primerih se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo
podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno
urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine
1,2 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena. |
V vsakem
primeru spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je potrebno
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. |
V
primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti
izvedba takšna, da omogoča potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi brez
prevelike sile (uporaba drsnikov-sani, uporaba sidrnih spojev na
ceveh). |
Na
območjih, kjer obstaja možnost oziroma nevarnost onesnaženja in so kot
zaščita predvidene zaščitne cevi, se morajo zaščitne cevi preizkusiti
glede vodotesnosti. |
Vertikalni odmiki
23. člen
|
Vertikalni odmiki med javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi
napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in
drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih
v nadaljevanju. Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi
komunalnimi vodi. |
24. člen
|
Zahteve
križanj, ko poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi: |
Vodovod
nad kanalizacijo: |
–
vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem
zemljišču), |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, |
– v
primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v
zaščitno cev. |
Vodovod
nad toplovodom: |
–
toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora
zadostovati zahtevam, navedenih v ostalih poglavjih tega pravilnika, |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,5 m. |
Vodovod
nad plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: |
–
vertikalni odmik je najmanj 0,5 m. |
25. člen
|
Zahteve
križanj, ko poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi: |
Vodovod
pod kanalizacijo: |
–
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi
kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati
najmanj 0,5 m. |
Vodovod
pod toplovodom: |
–
vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 1 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne
napeljave mora znašati najmanj 0,5 m. |
Vodovod
pod plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: |
–
plinovod, PTT, TV in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi
in ustrezno signalizirani, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda
najmanj 0,5 m na vsako stran, |
–
vertikalni odmik znaša najmanj 0,5 m. |
26. člen
|
Če
predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi
preprečiti direktni stik in preprečiti prenose sil. |
Pri
križanju komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno
signalizirani. |
27. člen
|
Pri
gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod
potrebno zaščititi pred posedanjem in zlomom. |
Horizontalni
odmiki (svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in
objektov ter drevoredov
28. člen
|
Trajno
grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od: |
–
transportnega vodovoda najmanj 5 m, |
–
primarnih in sekundarnih vodovodov najmanj 3 m, |
–
priključnih vodov najmanj 1 m. |
Kolikor
predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je potrebno vodovodni cevovod
položiti v vodotesno zaščitno cev najmanj 0,5 m od zunanjih robov
objekta (tlorisne površine). |
Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda vodovodne
cevi morajo praviloma znašati: |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
| Komunalni vod |Globina komunalnega voda v| Odmik | |
| | odvisnosti do vodovoda | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Fekalna in mešana | Manjša ali enaka | 3,0 m | |
|kanalizacija | | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Meteorna | Manjša ali enaka | 1,5 m | |
|kanalizacija | | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Plinovodi, | Manjša ali enaka | 1,0 m | |
|elektrovodi, kabli | | | |
|javne razsvetljave, | | | |
|TV in PTT kabli | | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Toplovod | Manjša ali enaka | 1,0 m | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Fekalna in mešana | Večja | 1,5 m | |
|kanalizacija | | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Meteorna | Večja | 1,0 m | |
|kanalizacija | | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Plinovodi, | Večja | 1,0 m | |
|elektrovodi, kabli | | | |
|javne razsvetljave, | | | |
|TV in PTT kabli | | | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|Toplovod | Večja | 1,0 m | |
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci
posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo
biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni
primer posebej obdelani. |
V
soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni
odmiki v primeru polaganja komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in
sekundarni razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je
dovoljeno vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in
sicer v skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh,
poglobljenim za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni
posteljici. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi
stabilnost obstoječih objektov, naprav in podzemnih napeljav. |
29. člen
|
Odmik
vodovodnega cevovoda od greznic in drugih deponij z zdravju škodljivimi
agresivnimi in nevarnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža
med vodovodom in virom onesnaženja, je najmanj 5 m. |
30. člen
|
Odmik
vodovodnega cevovoda od drevoredov oziroma posamičnih dreves mora
znašati najmanj 2,5 m. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda so
dovoljeni tudi izredni odmiki (1,0–2,5 m) pri čemer je potrebno izvesti
dodatne zaščitne ukrepe glede na posamezno drevesno vrsto. |
Podzemno
prečkanje železnice
31. člen
|
Poleg
pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj
zahtev: |
–
prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti izven območja železniške trase, |
–
izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
Podzemno
prečkanje vodotokov
32. člen
|
Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke
v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so
odvisni od vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter
vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit ...). |
Vsako
podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je
treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta
dela opravljajo in zahtev soglasodajalcev. |
Podzemno
prečkanje cest, ulic, hodnikov za pešče
33. člen
|
Pri
križanju javnega vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede
na prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi.
Prečkanje je potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi
zahtevami soglasodajalcev. |
Vodovodni jaški
34. člen
|
Za
potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje
vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za
zapiranje, odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd.
Glede na navedeno delimo jaške na: |
– jaške
za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje,
čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški), |
– jaške
za povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški), |
– jaške
za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni
jaški), |
– jaške
za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
Velikost
jaška definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene
in možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora
biti na vseh straneh najmanj 20 cm. |
Iz
krovne plošče se na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne
dimenzije 100 x 100 cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad
okoliški teren. Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x
60 cm. Odprtina je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v
jašku. |
Na mestu
vstopne odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala.
Vstopna odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega
podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v
njo. |
Nad
vstopno odprtino se mora izvesti natično vstopno držalo neto višine 100
cm iz nerjavnega materiala, ki se po uporabi obesi v sam jašek. |
Jaški
morajo biti opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na
mestu objekta (5 t, 15 t, 25 t in 40 t). |
Na
povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom
VODOVOD. |
Prečrpalnih jaškov ni dovoljeno locirati oziroma izvesti v povoznih
površinah. |
Na
nepovoznih površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so
opremljeni s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom
za fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo. |
Pokrov
mora biti izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v
jašek. |
Za
demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s
pokrovom ali demontažen strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima
vgrajena najmanj dva elementa za dviganje. |
Nad
ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasutja. |
Vsak
jašek mora imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za
odtok vode, ki se nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju
podani pogoji izvedbe odvodnjavanja. |
Jašek
mora imeti pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za
črpanje oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve
znaša 40 x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti
temeljev jaška. Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5% padcem proti
poglobitvi. |
Jaški z
vgrajenimi zračnimi, reducirnimi in varnostnimi ventili morajo imeti
obvezno izvedeno stalno odvodnjavanje iz jaška. |
Izvedba
jaška mora biti vodotesna. |
Prehod
cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom
iz debelostenske cevi iz nerjavečega materiala. |
Jaški v
terenu z visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem
vzgona. |
Vstopna
odprtina na jašku mora biti praviloma izven prometnih površin. |
35. člen
|
Dimenzije in lokacije jaškov se določijo s projektom, ki mora poleg
drugih pogojev upoštevati še naslednja določila: |
– višina
jaška merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti
najmanj 1,8 m, pri čemer je rob najvišjega dela spojnega kosa ali
armature najmanj 100 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 50 cm nad
dnom jaška, |
– širina
jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom vgrajenih
armatur in steno jaška na strani vstopne odprtine najmanj 120 cm ter 50
cm na nasprotni strani vstopne odprtine, |
–
dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur,
povečana za najmanj 40 cm, |
– jaški
so praviloma pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko
uporabijo tipski jaški drugačnega tlorisa. |
36. člen
|
Zbiralniki vode s prosto gladino (vodohrani, prečrpalne postaje,
razbremenilniki ...) morajo imeti obvezno vgrajene zračnike za
prezračevanje. Vodne celice morajo biti obdelane z zalikanim betonom in
premazane z ustreznimi vodonepropustnimi materiali, ki morajo
izpolnjevati higienske pogoje za pitno vodo. |
Tla
armaturnega dela jaška – objekta (armaturna celica) morajo biti obdelana
s ploščicami odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v
keramiki. V teh objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni
odvzem vzorcev in kontrolo kakovosti vode. |
Vgradnja
vodovodnih armatur, spojnih kosov in opreme
37. člen
|
V
vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojno kosi in
oprema, ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo
za to ustrezno dokazilo ter za katere proizvajalec zagotavlja 10 letno
garancijo. |
V
izjemnih primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi
standardnega elementa, se le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri
materiala in konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne
pogoje, zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter higiensko
neoporečnost. |
Vodovodne armature se vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča
stalno in hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno
zamenjavo. |
Pri
načrtovanju je potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja
cevi, armatur in opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter
omogočal najbolj ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez
vijačenja ...). |
38. člen
|
Vsi
prirobnični fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa,
morajo biti iz nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice.
Izjemoma se lahko uporabljajo LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo
po predhodnem soglasju upravljavca. |
39. člen
|
Za
zaporne armature se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim
tesnjenjem (EV) iz nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani.
Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja
z zatičem (bajonet ali navoj). |
Izjemoma
se za dimenzije DN 300 in več lahko uporabljajo prirobnične metuljaste
lopute z ekscentričnim polžnim odpiranjem – disk iz nerjavnega
materiala, samo po predhodnem soglasju upravljavca. Omogočati morajo
pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem
(bajonet ali navoj). |
Pri
vgradnji v zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura –
spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod
cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki
ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa-velika (ø135). Ohišje
kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še
dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je
konusno s podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje
hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno
prilagajati glede na teren s pripadajočimi distančnimi obroči. |
Pogon
regulacijskih armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne
regulacije, mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije.
Elektromotorni pogoni za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali
trifaznim izmeničnim elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z
agregatom. |
40. člen
|
Vsi lomi
in odcepi na cevovodih, >= DN 50, morajo biti izvedeni s sidrnimi spoji
in obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je
določena v projektu. Sidrna dolžina cevovoda ne sme biti manjša od 12
m. |
V stene
jaškov se smejo vgrajevati samo fazonski kosi iz nerjavnega materiala. |
41. člen
|
Na
mestih javnega vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je
treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri
polnjenju javnega vodovoda in pri sesanju ter praznjenju javnega
vodovoda. |
Praviloma se izvedejo kot podzemni zračniki DN 80 z vgradno garnituro iz
nerjavnega materiala s pripadajočo cestno kapo. |
42. člen
|
Cevovodi
morajo biti v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti. |
Izvedejo
se kot podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu
brez požarne funkcije. |
43. člen
|
Ograje,
vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti
izvedeni iz nerjavnega materiala. |
Načini vgradnje
armatur
44. člen
|
Praviloma se vse zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne
armature naj bodo na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu. |
Priporoča se vgradnja zračnika, naprave za sprostitev tlaka in izpust
med dvema armaturama v odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih
zadoščajo za ta namen hidranti. |
Kjer
obstaja večja nevarnost zaradi škode pri prelomu cevi, se vgrajuje
varovalna zaporna armatura, ki jo sprosti merilna naprava za pretok ali
sistem za daljinsko vodenje. |
Razdalja
med zapornimi armaturami ne sme biti večja od: |
– 1000 m
na transpornih vodih, |
– 500 m
na primarnih in sekundarnih vodih. |
Zaporne
armature morajo biti obvezno vgrajene: |
– na
odcepu vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh, |
– na
priključku za hidrant, |
– na
priključku za zračnik, |
– na
priključku blatnika oziroma izpusta, |
– pred
čistilnim kosom in za njim (po potrebi), |
–
neposredno na vodovod, s čimer je omogočeno zapiranje posameznih delov
omrežja pri posegih v vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove), |
–
neposredno na vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih
vodovodov ali delov vodovodnega sistema. |
Cestne
kape morajo biti podložene s podložnimi ploščami in obbetonirane. |
Hidranti
se morajo vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa
hidranta (drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot
varovanje proti zamrznitvi). |
Označevanje
vodovodnih armatur
45. člen
|
Vodovodne armature (zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri
prečkanju vodotokov) in podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem
omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami. |
Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni
bližini vgrajene armature praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen
samo za namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede
iz pocinkane cevi 2«, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in
betonskim temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se
tablica namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...). |
46. člen
|
Na
označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali
podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti
armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov
o napravi, ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v
vodovodnem sistemu. |
Za
označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo
označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in
izvedbo označevalne tablice. |
Označevanje
vodovodnih naprav in cevovodov
47. člen
|
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen
trak z napisom VODOVOD za označitev poteka cevovoda. |
48. člen
|
Vsi
obstoječi in novozgrajeni javni vodovodi, vključno z vodovodnimi
priključki, morajo biti tahimetrično posneti. |
Kataster
komunalnih vodov se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji. |
Predaja
geodetskega načrta (po topografskem ključu) upravljavcu vodovodnega
sistema mora biti izvedena v digitalni in pisni obliki. Investitor mora
zagotoviti prenos geodetskega načrta v okolje operativnega katastra
vodovoda, ki ga izvede upravljavec vodovoda. |
49. člen
|
Za
obstoječe javne vodovode, ki niso posneti in vneseni v kataster
komunalnih naprav, mora upravljavec izdelati program in izvesti posnetke
v obdobju pet (5) let po uveljavitvi tega pravilnika na stroške
lastnika. |
Označevanje
odjemnih mest
50. člen
|
Odjemno
mesto je označeno s tablico na vhodnem zapornem elementu pred vodomerom,
na kateri je črtna koda odjemnega mesta. |
Objekti in
naprave
Prečrpališča
51. člen
|
Prečrpališča morajo biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za
vgradnjo potrebne opreme. Prečrpališča na primarnih in transportnih
cevovodih morajo biti delno vkopane nadzemne izvedbe. Prečrpališča na
sekundarnih cevovodih so lahko tudi podzemne izvedbe. Objekt mora
zadostiti arhitektonsko - urbanističnim pogojem glede vklopa v prostor.
Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu črpalnih
postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški. Pri
podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno
vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je
treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in
naravno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni
možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno
črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku. |
Predvideni črpalni sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila
enakih frekvenčno krmiljenih črpalk. |
V
prečrpališčih na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj
tri, v prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki.
Črpalni agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na
betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji.
Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno
armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev
hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov
opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih
tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako
prečrpališče mora biti opremljeno z glavni vodomerom s pulznim izhodom
ustrezne dimenzije. Za zagotavljanje visoke stopnje zanesljivosti in
neprekinjenega obratovanja med vzdrževanjem in popravili, se mora
predvideti izvedba črpališč z dvojnimi črpalkami (delovno in rezervno
garnituro). Zahteva se uporaba kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi.
Prečrpališča se praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni
cevovod (booster). Ko to ni možno, se prečrpališča izvedejo z vezavo
preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je
odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3.
Črpalke morajo biti frekvenčno krmiljene na izhodni tlak v prečrpališču.
Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost hidravličnih udarov in
kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev. |
Armature
in cevi naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne,
omogočajo pa izločitev in demontažo črpalk. |
Za
potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za
odvzem vzorcev vode, ki je locirano za črpalnim agregatom. |
V
objektu se mora predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav,
razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in
brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko
posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na primerno
lokacijo. |
Dovod
električne energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z
razpoložljivimi možnostmi elektrodistributerja. Izbira zagona omrežja se
predvidi glede na dane možnosti elektroomrežja. Za primer izpada
električnega toka se morajo predvideti naprave z možnostjo priključitve
mobilnih agregatov. |
Priključna elektroomarica z merilno garnituro mora biti nameščena na
mestu dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji
zaščite glede na zasnovo objekta. |
Do
objekta je potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne
službe. |
Na
osnovi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno: |
–
hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo, |
–
hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, |
–
izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem
delovanju, |
–
določiti zaščitno opremo na osnovi maksimalnih parametrov, |
–
izdelati navodila za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni
pretoki, tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri
agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških). |
52. člen
|
Po
končanih montažnih delih je treba za instalacije v črpalni postaji
izvesti tlačni preizkus. Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno.
Definirati je potrebno čas trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij
uspešnosti. |
53. člen
|
Po
končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se
opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v
sistemu. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in
ekstremi (zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri tem
kontrolirajo projektirani parametri delovanja naprav z dejanskimi. |
Vodohrani
54. člen
|
Pri
vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
–
funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100%
nepropustnost vodnih celic, |
– način
dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi, |
– talni
vodohran mora imeti dve ločeni vodni celici, |
– dovod
električne energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za
vlažne in mokre prostore, |
–
prezračevanje vodohrana (naravno ali prisilno), |
–
toplotna in hidro izolacija, |
– način
osvetlitve notranjosti objekta, |
– način
obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine,
prenos podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta, |
– način
varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s
plovcem ipd.), |
–
preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in
armaturnih celic, |
–
zračniki morajo biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je
onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice, |
– vhodna
vrata iz nerjavnih materialov in toplotno izolirana, |
–
odpiranje vhodnih vrat navzven, |
– pred
vhodom predpražnik z urejenim odvodnjavanjem, |
– vse
odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla, |
– vodne
celice in armaturna celica morajo biti ločeni s PVC ali aluminijastimi
okni, |
–
vstopne lestve in ostali kovinski deli (rešetke, ograje ipd.) v
vodohranu morajo biti iz nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno
industrijo, |
– vodne
celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, |
– vodne
celice in predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki
izpolnjujejo sanitarno higienske pogoje za pitno vodo, |
– vtočni
in iztočni cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode
na dostopnem mestu, |
–
armaturne in regulacijske naprave naj bodo predvidene v ločenem prostoru
(armaturni celici), |
– če je
predvidena dezinfekcija s klorom, se mora predvideti poseben prostor z
ločenim vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in
vsemi varovalnimi ukrepi, |
–
protiležni vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem cevovodu opremljeni z
dvosmernim merilcem pretoka, |
– način
izvedbe odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta, |
– v
vodohranu mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu
pri delu. |
55. člen
|
Prostornino vodohrana je treba določiti na osnovi: |
–
izračuna flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta (v primeru
pomanjkanja podatkov je možna ocenitev 2/3 dnevne porabe v kritičnem
dnevu), |
–
dodatka za motnje v obratovanju – 20% porabe kritične dnevne porabe, |
–
požarne rezerve. |
Kjer
požarna rezerva predstavlja več kot 60% potrebne prostornine, se mora
požarna voda zagotoviti na drugačen način. |
Zaščita
vodovodnega omrežja in naprav
56. člen
|
Vodooskrbni objekti (prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja,
ipd.) morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli
škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali. |
Vse
naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki ...) se
varujejo tehnično. |
Tehnično
se vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na
varovano območje. |
Zaščita
(varovanje) objektov se izvaja: |
– z
alarmnimi napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja, |
– z
zaščitno ograjo, |
– z
vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken, |
– z
ustrezno zaščito zračnikov proti vmetu itd. |
Zajem podtalnice
z vodnjaki
57. člen
|
Objekti
izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice: |
–
raziskovalne vrtine, |
–
piezometri, |
–
vodnjaki. |
Raziskovanje in vrtanje vrtin v globini nad 10 m se uvršča med rudarska
dela. Za izvajanje tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju
rudarskih del je potrebno poleg splošnih upoštevati tudi tehnične
predpise: |
– za
delo na površini, |
– pri
podzemnih delih, |
– pri
prevozu v podzemnih prostorih in na površini, |
– druge
tehnične in varstvene predpise. |
Kadar se
rudarska dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za
raziskovanje oziroma koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati
tudi vsi tehnični in ostali predpisi določeni z zakonom o graditvi
objektov. |
Pri
posegih v vode, ki niso namenjeni izvajanju javne službe oskrbe s pitno
vodo, se ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali
podzemnih voda ali naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo
ogroženo karkoli od navedenega: |
–
preskrba s pitno vodo, |
–
naravne danosti za obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in
z njimi povezanih zemljiščih, |
–
odtočne razmere, |
–
prostorska in časovna razporeditev voda, |
–
kakovost in količina podzemnih voda. |
Preizkušanje
cevovodov
58. člen
|
Tlačni
preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem
javnem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe
cevi, fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi
temeljenja. |
Po
opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem
preizkusu, ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik
upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca
gradnje vodovoda in je sestavni del investicijsko tehnične
dokumentacije. |
Tlačni
preizkus za sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno. |
Postopek
tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih
del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PGD) in v
skladu z navodili upravljavca. |
Dezinfekcija
59. člen
|
Po
zaključku gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov
cevovodov je treba javne vodovode in priključke dezinficirati. |
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji
se izvede vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v
primernem časovnem presledku. |
O
uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega
potrdila se javni vodovod sme vključiti v obratovanje. |
V
primeru, ko se pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del,
že z izpiranjem s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s
sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. |
Izpiranje s pitno vodo je uspešno, kadar: |
– se na
mestu vzorčenja pojavi sled rezidualnega klora, |
– pade
motnost vode pod 1, |
– izvidi
rednih preiskav pitne vode na obravnavanem območju so skladni s
pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. |
Daljinsko
upravljanje in nadzor vodovodnega sistema (SCADA)
60. člen
|
Pri
projektiranju cevovodov ter naprav je potrebno poleg klasičnega projekta
vključiti v investicijski program tudi projekt Telemetričnega sistema po
zahtevah in pogojih upravljavca. |
Pri
izvedbi, širitvi ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih
javnega vodovoda, je potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice,
ki se že uporabljajo v zgrajenem telemetričnem sistemu zaradi poenotenja
sistema in sinergijskih učinkov. Oprema daljinskega upravljanja in
nadzor vodovodnega sistema mora ustrezati internim standardom
upravljavca. |
61. člen
|
Nadzorni
sistem mora biti vzpostavljen kot skupek strojne in programske opreme,
zasnovane na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska
oprema nadzornega sistema mora omogočati komunikacijo z objekti na več
različnih načinov (žično, radijsko, GSM ...). Nadzorni sistem mora
omogočati dostop za pregled delovanja tudi z drugih lokacij na lokalni
poslovni mreži, kakor tudi zunanji internetni dostop z uporabo raznih
spletnih brskalnikov oziroma s prenosnimi računalniki (dlančnik,
notesnik ...). Zaradi boljše dostopnosti, preglednosti in zanesljivosti
sistema, racionalizacije stroškov vzdrževanja in skrajšanja odzivnih
časov v primeru okvare, mora biti omogočeno tudi obveščanje in
alarmiranje operaterjev s pomočjo SMS obvestil. |
Pri
nadgradnji nadzornega sistema, je potrebno upoštevati: |
– v
vsakem objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov
vodooskrbe po funkcionalni specifikaciji, |
– v
primeru izpada nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno odvisni
objekti vzpostaviti medsebojno komunikacijo, |
– ob
izpadu el. energije v objektu mora biti določen čas zagotovljeno
delovanje merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s
pomočjo naprav za neprekinjeno napajanje, |
–
programska oprema mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh
tehnoloških parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem
sistemu. |
Zaščita pred
požarom
62. člen
|
Kolikor
obstajajo tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki
služijo za gašenje požarov. Te naprave so hidranti in hidrantna omrežja. |
63. člen
|
Hidrante
vgrajujemo na sekundarnem omrežju oziroma izjemoma na primarnem omrežju
na način, ki ga določajo predpisi o požarni varnosti. Minimalni premer
cevovoda, na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 100. |
64. člen
|
Hidranti
so lahko podzemni ali nadzemni. Velikost in število hidrantov sta
določena glede na požarno obremenitev, na osnovi veljavnega pravilnika o
protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta, ne glede na
požarno obremenitev DN 80. |
65. člen
|
Vsak
hidrant mora imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode. Glava
podzemnega hidranta sme biti maksimalno 30 cm pod niveleto cestne kape. |
66. člen
|
Omrežja,
ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna ali interna. |
Javna so
sekundarni cevovodi z vgrajeni hidranti in potekajo po javnem zemljišču
ali zemljišču v zasebni lasti ter jih vzdržuje upravljavec z namenom
zaščite večje strnjene skupine hiš. |
Interno
hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, ki se mora
obvezno nahajati oziroma priključiti za obračunskim vodomerom in ga
vzdržuje uporabnik. |
67. člen
|
Na
območjih, kjer ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in
hidrantnih omrežij na javni vodovod, se mora požarna varnost
zagotavljati na druge načine. |
IV. TEHNIČNI
NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
Vodovodni
priključki
68. člen
|
Vsaka
stavba oziroma gradbeni inženirski objekt lahko ima praviloma le en
priključek na javni vodovod. |
Vodovodni priključek je spojna cev med javnim vodovodom in obračunskim
vodomerom, vključno s priključnim ventilom in je del objekta, ki je v
lasti uporabnika in je namenjen odvzemu vode iz vodovodnega sistema za
končno porabo. |
Meja med
vodovodnim priključkom in interno instalacijo je vodomer. |
Za vsak
nov vodovodni priključek ali spremembo obstoječega priključka se mora
izdelati projekt vodovodnega priključka, ki je sestavni del projektne
dokumentacije. |
Vodovodni priključek se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za
priključitev na javno vodovodno omrežje, ki mora vsebovati podatke o
mestu priključitve na javno vodovodno omrežje, vrsti in preseku cevovoda
in hidravlične razmere, ki jih sistem zagotavlja. |
Priklop
na javno vodovodno omrežje in vodovodni priključek lahko izvede samo
upravljavec javnega vodovoda. V javno vodovodno omrežje in priključek
lahko posega samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja. |
Za vsak
vodovodni priključek ali spremembo vodovodnega priključka se izvede
katasterski posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem
(GIS) upravljavca in tlačni preizkus z 1,5 kratnikom obratovalnega
tlaka. |
69. člen
|
Izvedba
priključka na primarni in transportni cevovod praviloma ni dovoljena.
Izjemoma se priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi upravljavec. |
Vodovodni
priključki po namenu
70. člen
|
Vodovodni priključki se po namenu delijo na: |
– stalne
priključke, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev in
industrije, |
–
začasne priključke, namenjene za začasne potrebe (sejmi, krajevne
prireditve, gradbiščni priključki ter pomožni in manj zahtevni objekti)
in javno porabo (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje
cistern) in so po posebni pogodbi časovno omejeni. Izvedejo se na osnovi
pogodbe sklenjene med upravljavcem javnega vodovoda in naročnikom in v
kateri so določeni tehnični pogoji izvedbe priključka in pogoji
priključitve, |
–
provizorični priključki, ki so namenjeni obstoječim odjemalcem vode v
času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
Sestavni deli
vodovodnega priključka
71. člen
|
Sestavni
deli vodovodnega priključka: |
+-----------------------------------+--------------------------+ |
| priključno mesto na javni vodovod | | |
| s pripadajočimi zapornimi in | | |
| spojnimi elementi, vgradno | | |
| garnituro in cestno kapo, | | |
+-----------------------------------+ | |
| dovodna cev z vsem pripadajočim | Vzdržuje | |
| materialom v dolžini največ 50 m, | upravljavec javnega | |
+-----------------------------------+ vodovoda | |
| zaporna armatura (ventil) pred | | |
| vodomerom, | | |
+-----------------------------------+ | |
| lovilec nesnage (čistilni kos) | | |
| in montažno-demontažni kos, | | |
+-----------------------------------+--------------------------+ |
| obračunski vodomer, | | |
+-----------------------------------+--------------------------+ |
| nepovratni ventil | Interna vodovodna | |
+-----------------------------------+ instalacija | |
| zaporna armatura z izpustom | | |
| za vodomerom | | |
+-----------------------------------+--------------------------+ |
Oprema
merilnega mesta mora biti iz trajno nerjavnega materiala. |
Tehnična izvedba
priključka
72. člen
|
Trasa
priključne cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po
funkcionalnem zemljišču priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi
preko drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka
pridobiti služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi
priključka v koridorju 3 m. |
Na
celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali
zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD. |
Priključna cev mora biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na
naslednjih mestih: |
– pod
urejenimi površinami, razen pod zelenicami, |
– pod
povoznimi površinami, |
– v
zemljiščih, ki niso last lastnika objekta, ki se priključuje, |
– ob
objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno
vodovodno cev, |
– v
primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen. |
Za
zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...). |
Velikost
zaščitne cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi. |
Zaščitna
cev mora biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi. |
Zaščitno
cev se vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in
horizontalnimi radiji. |
Prostor
med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora
biti elastično zatesnjen. |
Na javni
vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma
gradbenega inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo
hkrati iz javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne
oskrbe z vodo. |
73. člen
|
Večstanovanjski, prehrambeni (živilska industrija, gostilne ...) in
javni objekti (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, zdravstveni
domovi idr. ...) morajo imeti za obračunskim vodomerom na interni
instalaciji odcep za razkuževanje in sanitarno kontrolo vode (odvzemno
mesto). |
74. člen
|
Priključek se praviloma naveže na omrežje v ravni črti pravokotno na
ulično steno zgradbe. |
75. člen
|
Pred
vgradnjo vodomera mora biti opravljen katastrski posnetek in tlačni
preizkus priključka na obratovalni tlak v omrežju. |
Dimenzioniranje
priključkov in vodomerov
76. člen
|
Dimenzije priključnega vodovoda in vodomera se določi na osnovi
projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja vodovodne instalacije. Za
izdelavo projektne dokumentacije, kot za nove in obstoječe individualne
hišne priključke, se izračun izvrši na osnovi potrebnega pretoka vode. |
Ne glede
na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN/OD 32 in najmanjša
velikost vodomera DN 20. |
77. člen
|
Dimenzijo in vrsto materiala priključka določi upravljavec glede na
predvideno porabo vode po instalacijskem načrtu, ki mora biti sestavni
del projektne dokumentacije ali po oceni glede na število stanovanjskih
oziroma poslovnih enot. |
Vodovodni priključek se praviloma izvede iz PE cevi položene v zaščitni
cevi ustreznega profila. Za prehod skozi steno objekta se pri
priključnih cevovodih <=DN 50 zahteva vgradnja tipskega prehodnega
kosa. |
Število
merilnih mest za posamezne dele objekta je odvisno od vrste porabe v
objektu, ki se priključuje. Meritev porabe vode za stanovanjski in
poslovni del mora biti opravljena ločeno. Za stanovanjski del je možna
namestitev enega vodomera. Za vsak poslovni del je treba namestiti
samostojni vodomer. |
Tip
vodomera odobri in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške
uporabnika priključka. |
Na
omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in
umerjeni v skladu s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za
hladno vodo. |
Vsi
vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora
biti iz istega leta ali največ leto pred letom vgradnje. |
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe. |
Vodomeri
na enem priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem merilnem mestu,
ki je locirano v skupnih prostorih objekta ali na skupnem zemljišču
porabnikov (lastnikov objekta). |
V
primeru več obračunskih vodomerov vgrajenih na eni lokaciji, se
namembnost priključnega mesta ne spremeni. |
78. člen
|
Za že
obstoječe objekte se določi dimenzija obračunskega vodomera na osnovi
podatka o številu odjemnih mest, ki ga je dolžan uporabnik podati pred
izdajo soglasja. |
Kolikor
pride kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem
do manjše ali večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in
merilno mesto na stroške uporabnika. |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| Vodomer DN (mm) | Pretok Qn(m3/h) | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| 20 | 2,5 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| 25 | 6 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| 32 | 6 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| 40 | 10 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| Kombiniran 50/20 | 15 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| Kombiniran 80/20 | 40 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| Kombiniran 100/20 | 60 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
| Kombiniran 150/20 | 150 | |
+-------------------------------+------------------------------+ |
Vodomeri
DN 50 in več so lahko samo kot kombinirani vodomeri. |
Priključno mesto
na javni vodovod
79. člen
|
Priključno mesto na javni vodovod zajema pripadajoči zaporni in spojni
element, vgradno garnituro in cestno kapo. |
Za
priključke dimenzije <= DN/OD 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim
oklepom za cevi iz PE ali nodularne litine z integriranim zapornim
ventilom, za pitno vodo, bajonetni priključek zgoraj za vrtljivo koleno
(360º – brez vijačenja), spajanje z vgr. grt. brez dodatnega fiksiranja
z vtičem (bajonet ali navoj), vrtljivo koleno (360º), bajonetni
priključek za spajanje z navrtalnim oklepom (brez vijačenja), hitra
spojka za spajanje s PE cevjo, za pitno vodo, notranja in zunanja epoxi
zaščita – prašno barvano, pripadajoča teleskopska vgradna garnitura,
spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod
cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki
ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa-mala (ø95). Ohišje kape
in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še
dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je
konusno z podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje
hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno
prilagajati glede na teren z pripadajočimi distančnimi obroči. |
Za
priključke dimenzije > DN/OD 63 veljajo določila poglavja – Vgradnja
vodovodnih armatur, spojnih komadov in opreme. |
Merilna mesta
80. člen
|
Merilna
mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom.
Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene s projektom oziroma jih
določita pooblaščeni predstavnik upravljavca pred pridobitvijo soglasja
za priključitev na javno vodovodno omrežje. |
Na
merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s
pripadajočimi spojnimi komadi v smeri dotoka vode: |
–
zaporni element, |
–
čistilni kos (vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri
vodomerih > = DN 50), |
– ravni
del pred vodomerom (pri vodomerih > =DN 50), |
–
vodomer, |
– ravni
del za vodomerom (pri vodomerih > = DN 50), |
–
nepovratni ventil, |
–
zaporni element. |
81. člen
|
Praviloma se vodomer s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v
vodomerni jašek neposredno za parcelno mejo. Tipski jašek mora biti
termično zaščiten. |
82. člen
|
Uporaba
vodomernih jaškov je obvezna za vse objekte oziroma stalne priključke. |
83. člen
|
Izjemoma, ko uporaba vodomernega jaška ni možna, se dovoli vgradnja
vodomerov v kletnih prostorih takoj za vstopom priključne cevi v objekt.
Pri tem je vodomerno mesto lahko samo v skupnih prostorih v objektu
(hidroforne postaje, strojnice, kurilnice ...), ni pa ga dovoljeno
izvesti v zasebnih in bivalnih prostorih. V primeru spremembe
namembnosti teh prostorov v zasebne ali bivalne prostore, je potrebno
vodomerno mesto prestaviti v vodomerni jašek izven objekta oziroma na
ustrezno mesto v skladu s tem pravilnikom. Velikost in izvedba zunanjega
jaška, zidne in talne niše za vodomer so tipizirani. Sestav in zaporedje
tipiziranih elementov je prikazan v prilogah. |
84. člen
|
Vsa
merilna mesta, kolikor niso to tipski vodomerni jaški, morajo imeti
izveden odtok, ki omogoča zbiranje in odvajanje kondenzne vode ali vode,
iztekle zaradi popravil v merilnem mestu. |
85. člen
|
V
primeru, ko je vodomer v objektu, morajo biti izpolnjene naslednje
zahteve: |
–
vodomer mora biti pritrjen na ustrezen nosilec vodomera, |
– prehod
cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s tipskim fazonskim
kosom, |
–
cevovod od prehoda skozi steno do vodomera mora biti izvedena iz,
varjenega polipropilena PN16, PE ali nerjavnega materiala, |
–
vodomeri morajo biti vgrajeni na suhem, svetlem, čistem ter lahko in
vedno dostopnem mestu za potrebe upravljavskih (odčitavanje, popis,
izločitev, kontrola delovanja) in vzdrževalnih del (menjava in servis
vodomerov, ventilov pred vodomeri ...), |
–
temperatura na merilnem mestu ne sme biti nižja od + 4 °C in ne višja od
+ 30 °C (vodomer mora biti zavarovan pred zmrzovanjem). |
86. člen
|
V
primeru stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska
ali večstanovanjska stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za
glavnim vodomerom izvesti tako, da se vodomeri za vsakega posameznega
uporabnika locirajo v posebej za to namenjenem prostoru. Vodomeri morajo
biti opremljeni s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj
(odčitkov) ter prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca. |
87. člen
|
V
primeru gospodarskih kompleksov, na katerih se nahaja več uporabnikov
oziroma lastnikov objektov, se mora tak kompleks priključiti na javni
vodovod preko glavnega vodomera. Interno vodovodno instalacijo kompleksa
za glavnim vodomerom je potrebno izvesti tako, da ima vsak objekt lasten
interni priključek z vodomernim mestom. Vodomeri morajo biti opremljeni
s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj (odčitkov) ter
prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca. |
88. člen
|
Pred
glavnim vodomerom ni na priključku dovoljeno priključiti nobenega
odvzemnega mesta. Kolikor so na priključek vezani tudi interni hidranti,
morajo biti le-ti priključeni za njim. |
Vodomerni jašek
89. člen
|
Za
vodomere dimenzije DN 20 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji
karakteristik: |
– jašek
okrogle tlorisne oblike iz PE materiala Ø 500, |
–
termična odpornost / cona zmrzovanja >=80 cm, |
– pokrov
z napisom »Vodovod Murska Sobota« na zaklep, iz LTŽ ali ustreznega
umetnega materiala, |
–
natični ključ za odpiranje, |
– cevne
povezave in fazoni iz varjenega polipropilena PN16, |
–
ventili z možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del). |
Za
vodomere dimenzije DN 25 se uporabljajo vodomerni jaški naslednji
karakteristik: |
– jašek
okrogle tlorisne oblike iz PE materiala Ø 600, |
–
termična odpornost / cona zmrzovanja >=80 cm, |
– LTŽ
pokrov z napisom »Vodovod Murska Sobota« na zaklep, |
–
natični ključ za odpiranje, |
– cevne
povezave in fazoni iz varjenega polipropilena PN16, |
–
ventili z možnostjo popravila ventila (zamenljiv zgornji del). |
Za
vodomerne jaške, v katere se vgrajujejo vodomeri dimenzij DN 30 in več,
veljajo določila iz poglavja Vodovodni jaški. |
Naprave za
znižanje ali zvišanje tlaka, ki so del interne hišne instalacije
90. člen
|
Če je
tlak v omrežju višji od 5,5 bar, se pred obračunskim vodomerom vgradi
naprava za znižanje tlaka – reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del
priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni
hišni instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil. |
91. člen
|
V
primeru, da tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 2 bar na mestu
obračunskega vodomera pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni
zagotovljen tlak 0,5 bara na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno
le-tega zagotoviti z napravo za dvig tlakov preko proste gladine na delu
interne vodovodne instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni
del interne hišne instalacije. |
Naprava
za zviševanje tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena
v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi. |
V
primeru vgradnje naprave za dvig tlaka, le-ta ob zagonu, obratovanju in
ustavitvi ne sme povzročati hidravličnih motenj – sunkov v obstoječem
vodovodnem omrežju. Rešitev poda projektant interne vodovodne
instalacije v odvisnosti od potrebnih količin vode in obratovalnih
pogojev v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda. |
Vključitev naprav
uporabnika na interni vodovodni instalaciji
92. člen
|
Naprave
za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo
iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom kot je v
omrežju ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da
je onemogočen povratni tok vode iz interne instalacije v javno vodovodno
omrežje. |
93. člen
|
Interna
instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi,
katere lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena
tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz
instalacij v javni vodovod. |
Drugo
94. člen
|
Za vse
pogoje projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo
na vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov
in podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni v tem
poglavju, se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega
pravilnika. |
95. člen
|
Fizičnim
in pravnim osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi
javnega vodovoda se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati
materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile
poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje. |
Vzdrževanje
priključkov
96. člen
|
Vodovodni priključek se mora obnoviti: |
–
najkasneje, ko doseže starost 30 let, |
– če
njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in
zaradi tega vodne izgube, |
– če
njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
– če se
obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura. |
Vsa dela
pri izgradnji in obnovitvi priključka stavbe izvede upravljavec na
stroške uporabnika. |
97. člen
|
Interna
vodovodna instalacija stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov
(gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti: |
–
najkasneje, ko doseže starost 30 let, |
– če
njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in
zaradi tega vodne izgube, |
– če
njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo, |
– če je
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov. |
98. člen
|
Priključki oziroma interna vodovodna instalacija, ki ni izvedena v
skladu s tem pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi
najkasneje v roku pet (5) let od pričetka veljavnosti tega tehničnega
pravilnika. Stroške za ureditev priključka v skladu s tem tehničnim
pravilnikom krijejo uporabniki (lastniki priključka). |
V. NAČIN
ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA
Prevzem
vodovodnih objektov in naprav v upravljanje
99. člen
|
Javni
vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno
pogodbo. |
Prevzem
novozgrajenih objektov
100. člen
|
Pri
prevzemu novozgrajenih objektih so sestavni deli pogodbe: |
–
upravna in projektna dokumentacija (lokacijska dokumentacija in
lokacijsko dovoljenje, soglasja in dovoljenja za posege v prostor,
projekti PGD, PZI, PID, dokumentacija izvedenih del, katastrski
posnetek, gradbeno in uporabno dovoljenje), |
–
investicijska vrednost objekta po končnem obračunu, |
–
amortizacijska stopnja vodovodnih objektov in naprav. |
Prevzem
obstoječih objektov
101. člen
|
Pri
obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski
program, ki mora vsebovati: |
–
zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja, |
–
program sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s
predračunom stroškov sanacije, |
–
terminski plan izvedbe programa sanacijskih del, |
–
inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija,
katasterski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove
vrednosti), |
–
določitev virov financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za
izvedbo sanacijskega programa. |
Pogoj za
začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev
sanacijskega programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih
mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov. |
Pogoj za
končni prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in
dokončanje celotnega sanacijskega programa. |
Vzdrževanje
javnega vodovoda
102. člen
|
Na
objektih javnega vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec
odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javnega vodovoda
zajema izvedbo del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost,
uporabnost in vrednost javnega vodovoda, s čimer se ne posega v
namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz. |
Pred
začetkom obnove mora biti izdelana minimalna tehnična dokumentacija,
katere sestavni del je: |
–
analiza obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih
poškodb na cevovodu ali napravah, vpliv na nemoteno oskrbo s pitno vodo,
evidenco že opravljenih popravil na obravnavanem odseku ali napravi,
območje oskrbe, vpliv obnove na oskrbo ...), |
–
analiza vzrokov za ugotovljene poškodbe, |
–
situacija obstoječega voda ali objekta v katerem se nahaja naprava, |
–
situacija obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju, |
–
predlog rešitve – obnove ali zamenjave, |
–
hidravlični izračun predlagane obnove, |
–
montažna shema, |
– popis
materiala s predračunom, |
–
omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do
objektov). |
103. člen
|
Rekonstrukcija javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in
naprav s katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji
videz objekta. |
Rekonstrukcija dela javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi
predpisi o gradnji javne infrastrukture. |
Pregled projektov
104. člen
|
Vsi
predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe
ali predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno
obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim
pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega
sistema predloženi v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico
nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev skladno z
določbami tega tehničnega pravilnika. |
Nadzor
105. člen
|
Katerikoli investitor, ki gradi ali rekonstruira vodovodne naprave,
katere bo po dokončanju del prevzel v upravljanje upravljavec javne
vodooskrbe, mora pridobiti ustrezno soglasje upravljavca. Bodoči
upravljavec izvaja nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri
vseh delih, ki se izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem
vodovodu. Za vse posege v naprave javnega vodovoda vrši upravljavec
nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno z izdanimi pogoji in
soglasji, določili tega tehničnega pravilnika in ostalimi predpisi in
standardi, ki veljajo za področje vodooskrbe. |
VI. IZDAJA
SOGLASIJ ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
Izdaja projektnih
pogojev in soglasij
106. člen
|
Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec določa: |
–
pogoje, ki jih projektant in investitor morata upoštevati pri
načrtovanju predvidenega inženirskega objekta, |
–
pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih
vodovodnih objektov in naprav, |
– pogoje
za priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje. |
Postopek
za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za
izdajo projektnih pogojev. |
Brez
izpolnitve projektnih pogojev ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca
vodovoda. Postopek za izdajo soglasja se prične z oddajo izpolnjene
vloge za izdajo soglasja. |
Soglasje za
pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo
107. člen
|
Soglasje
za pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za graditev je
soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred izdajo
soglasja se mora opraviti pregled načrta priključka in načrta interne
instalacije oziroma pregled projekta objektov in naprav vodovodne mreže,
če gre za soglasje za gradnjo javnega vodovodnega omrežja in naprav.
Soglasje se izda, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena
skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
K vlogi
za izdajo soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD in
PZI) ter potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in
sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč,
preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka. |
Soglasje za
priključitev obstoječega objekta
108. člen
|
K vlogi
za izdajo soglasja za priključitev obstoječega objekta je potrebno
priložiti: projekt izvedbe priključka, dokazilo o lastništvu, gradbeno
dovoljenje (za objekte zgrajene po letu 1967) ter potrdila o plačilu
obveznosti v skladu z občinskim predpisom in sklenjene pogodbe o
ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka
trasa vodovodnega priključka. |
Soglasje za
začasni vodovodni priključek
109. člen
|
Soglasje
za začasni vodovodni priključek se izda samo v izrednih primerih (za
potrebe gradbišč, kratkotrajnih prireditev in podobno). Vlogi za izdajo
soglasja za začasni priključek je potrebno priložiti veljavno gradbeno
dovoljenje ali potrdilo upravnih organov o dovoljenju prireditve,
situacijski načrt z vrisanim objektom in razločno vidnimi parcelnimi
številkami, soglasje za prekop oziroma koriščenje cestišč in zemljišč
ter prečkanj obstoječih komunalnih vodov, preko katerih poteka
priključek. |
Soglasje k
posegom v prostor
110. člen
|
Soglasje
k posegom v prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na
obstoječem javnem vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh. |
Ostala soglasja
111. člen
|
Soglasje
k rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih
vodov (kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS
in drugo), k rušitvam obstoječih objektov, določa pogoje izvedbe
potrebnih del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in
napravah, ki se morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za
zaščito le-teh, odmike, predpisana križanja. |
Izdaja smernic in
mnenj k prostorskim izvedbenim aktom
Smernice k
prostorskim izvedbenim aktom
112. člen
|
Smernice
k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom
vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam
komunalnih vodov, odmike od obstoječih vodovodnih objektov in naprav za
oskrbo z vodo, izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na
vrsto vodovarstvenega pasu, potrebne in razpoložljive kapacitete vode,
tlačne razmere, potrebno zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno
varstvo, ki ga zagotavlja javni vodovod ter drugo. |
V
slučaju novih potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih
objektov in naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh. |
Brez
izpolnitve oziroma upoštevanja smernic ni mogoče pridobiti pozitivnega
mnenja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo mnenja se prične z
oddajo izpolnjene vloge za izdajo mnenja. |
Mnenja k
prostorskim izvedbenim aktom
113. člen
|
Pozitivno mnenje se izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice
in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
K vlogi
za izdajo mnenja je potrebno priložiti dokumentacijo (celotni izvedbeni
akt) vključno z predhodno izdanimi smernicami. |
Priključitev
objektov na javni vodovod in ukinitev priključka
114. člen
|
Po
izdanem ustreznem soglasju za priključitev naročnik poda zahtevek za
izvedbo vodovodnega priključka. |
115. člen
|
K vlogi
za izvedbo vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo
dokumentacijo: |
–
gradbeno dovoljenje, |
– mapno
kopijo zemljiškega katastra, staro največ 30 dni, |
–
soglasje upravljavca za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma
enotnega gradbenega dovoljenja ali soglasje za priključitev obstoječega
objekta, |
–
podpisane in pri notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne
služnosti lastnikov zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka
vodovodni priključek. |
Pred
pričetkom del mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi
vode. |
116. člen
|
Praviloma se mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto
posebej. Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) ni
mogoče priključiti dodatnih uporabnikov. |
117. člen
|
Vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec vodovoda. |
118. člen
|
Začasni
priključek za nezgrajeni objekt se izvede kot stalni vodovodni
priključek. Voda iz začasnega priključka se uporablja samo za potrebe
gradnje. Po izgradnji interne vodovodne inštalacije v objektu je
uporabnik dolžan prijaviti spremembo začasnega v stalni priključek. |
119. člen
|
Ukinitev
vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja
priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. |
Priključek se ukine tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na
vodovodno omrežje (napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec
vodovoda. |
Prekinitev priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka
uporabnika na njegove stroške. |
VII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
120. člen
|
Do dneva
uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana
soglasja. Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih,
navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika,
upoštevati ta tehnični pravilnik. |
121. člen
|
Z dnem
uveljavitve tega tehničnega pravilnika preneha veljati Tehnični
pravilnik vodovoda mesta Murska Sobota z dne 28. 7. 1978. |
122. člen
|
Ta
tehnični pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
AK-103/08-HE |
Murska
Sobota, dne 6. junija 2008 |
|
Predsednik nadzornega sveta |
javnega podjetja |
Vodovod Murska Sobota d.o.o. |
Anton Štihec l.r. |
|