Na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 21. redni seji, dne 3. 6. 2022, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA ZH07 – ZG. HAJDINA 1 – OBMOČJE DOMA STAROSTNIKOV

I.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2019, v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – območje Doma starostnikov (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d. o. o., Zelenikova ulica 1, Ptuj, s številko projekta 20-OPPN-05, datum junij 2022.

(2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 2320.

2. člen

(sestavni del podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta

B) KARTOGRAFSKI DEL

1.  Izsek iz kartografskega dela OPN  M 1:2000

2.  Pregledna karta  M 1:2000

3.  Parcelno stanje  M 1:500

4.  Ureditveno količbena situacija  M 1:500

5.  Situacija komunalne in energetske infrastrukture  M 1:500

6.  Situacija prometne ureditve  M 1:500

7.  Načrt parcelacije  M 1:500

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

·  Sklep o pričetku priprave OPPN

·  Izhodišča za pripravo OPPN

·  Strokovne podlage

·  Konkretne smernice

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba

·  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN

·  Mnenja k predlogu OPPN

·  Povzetek za javnost

II.  Opis meje območja

3. člen

(območje podrobnega načrta)

(1)  Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2)  V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 117/1-del in 117/2-del, obe k.o. 397 Hajdina.

(3)  Oznaka enote urejanja prostora je ZH 07.

(4)  Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 0,8 ha.

(5)  Ureditve, navedene v tem členu, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba območja)

Obstoječa podrobna namenska raba območja EUP ZH07 je SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin).

III.  Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

V območju OPPN se predvidi izgradnja naslednjih objektov in ureditev:

·  Objekt doma starejših občanov

Predvidena je gradnja objekta za bivanje starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja).

·  Zelene površine

Predvidena je ureditev k objektu pripadajočih zelenih površin, ki bodo v uporabi kot proste površine,  namenjene rekreaciji stanovalcev.

6. člen

(pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč za EUP ZH07: SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin. Dopustne so dejavnosti namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju ostarelih (dom starostnikov) in spremljajoče dejavnosti, ki služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti.

7. člen

(urbanistične omejitve)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se bruto višina etaže.

·  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro.

·  FZ – dopusten faktor zazidanosti, je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele.

·  FIZ – dopusten faktor izrabe zemljišča, je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno velikostjo gradbene parcele.

IV.  Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve

8. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1)  Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 32. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 97. členom OPN (dopustni posegi pred izdelavo OPPN).

(2)  Dejavnosti in namembnost objektov se v območju OPPN umeščajo skladno s podrobnejšo namensko rabo iz 42., 43. in 99. člena odloka OPN: SB (stanovanjske površine za posebne namene). Dopustne so dejavnosti namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju ostarelih (dom starostnikov) in spremljajoče dejavnosti, ki služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti.

V.  Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)  Na območju OPPN je dopustna gradnja objekta doma starejših občanov z osnovno klasifikacijo objekta 1130 – Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. Predvidena je gradnja objekta za bivanje starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja).

Pogoji za oblikovanje objekta:

·  maksimalni tlorisni gabariti objekta za bivanje starejših občanov so razvidni iz grafičnega dela OPPN, , objekt je omejen z gradbenimi mejami,

·  maksimalna etažnost objekta je K+P+1 in P+1,

·  višina objekta ne sme presegati 9 m, merjeno od generalne kote terena.

·  oblikovanje objekta je sodobno, z ravno streho in kvalitetnimi fasadnimi materiali. Streha mora biti v čim večji možni meri ozelenjena (izvedba sistema zelene strehe), dopustna je izvedba fotovoltaike. Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo – list 4 – Ureditveno količbena situacija.

(2)  Zelene površine

Predvidena je ureditev k objektu pripadajočih zelenih površin, ki bodo v uporabi kot proste površine,  namenjene rekreaciji stanovalcev. Okolica objekta se mora zasnovati kot odprte zelene bivalne površine z ustrezno urbano opremo. Območje naj se v čim večji možni meri ozeleni in zasadi z listopadnimi drevesnimi vrstami, ki v obdobju najvišjega dosega ne smejo biti višje od 7 m.

(3)  Za območje OPPN veljajo sledeči urbanistični parametri, ki se določijo na nivoju celotnega območja OPPN :

·  Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max 0,5;

·  Faktor izrabe zemljišča (FIZ); max 1,2;

·  Potrebno je zagotoviti minimalno 20 % zelenih površin.

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1)  Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

(2)  Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

·  ograj do višine 1,5 m, vendar ograjevanje celotnega območja ni zaželeno,

·  ograj do višine 2,2 m na območjih zunanjih površin varovanih oddelkov za osebe z demenco,

·  opornih zidov kot enostavnih objektov,

·  postavitev urbane opreme.

(3)  Na območju objekta za bivanje starejših občanov je dopustna postavitev paviljonov in nadstrešnic ter pomožnih objektov za shranjevanje urbane opreme ter orodja.

(4)  Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(5)  Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(6)  Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

·  rekonstrukcije objektov in naprav,

·  sprememba namembnosti.

(7)  Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.

VI.  Oblikovanje odprtega prostora

11. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1)  V okolici objekta je predvidena ureditev odprtih zelenih površin ter ostalih ureditev odprtega prostora v okolici predvidenih objektov.

(2)  Urbana oprema se uredi in izbere enotno za celotno območje. Klopi, koši, stojala za kolesa, informacijske table, drogovi za zastave, javna razsvetljava in ostalo, morajo biti za celotno območje oblikovalsko usklajeni in okolju primerni.

(3)  Območje se v čim večji možni meri ozeleni in zasadi z listopadnimi drevesi, ki v obdobju najvišjega dosega ne smejo biti višje od 7 m.

VII.  Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja

12. člen

(prometno urejanje)

(1)  Predvidena je nova interna prometna ureditev s priključevanjem na javno pot JP 829 531, ki se nato naveže na lokalno cesto LC 328 351.

(2)  Predvideni so naslednji sklopi prometnih ureditev:

·  Nova dostopna cesta za motorni promet z navezavo na javno pot, širine vozišča 5 m, ki je predvidena za dvosmerni promet, z enostranskim pločnikom širine 1,6 m.

·  Prometno območje med glavnim vhodom v kompleks in peš navezavo na severu območja je zasnovano kot skupno prometno območje za pešce, kolesarje in motorni promet, v katerem ima prednost pešec in ima režim območja znižane hitrosti. Omejitev hitrosti vozil na tem območju je 10 km/h.

·  Rekonstrukcija obstoječega dela javne poti JP 829 531 v enakem prometnem profilu kot nova prometna povezava

·  Peš povezava na severni strani območja OPPN na območje ob Župnijski cerkvi sv. Martina, ki omogoča povezavo z občinskim središčem.

(3)  Vse prometne površine morajo biti urejene ustrezno za dostop z intervencijskimi vozili.

13. člen

(parkiranje)

(1)  V neposredni bližini območja skupnih površina za promet pešcev, kolesarjev in avtomobilov, so predvidene površine za mirujoč promet, ki so namenjene uporabnikom objekta, zaposlenim in obiskovalcem.

(2)  Na vseh parkirnih površinah je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila.

(3)  Potrebno število parkirnih mest za posamezno namembnost objektov se določi v skladu s tabelo:

VIII.  Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture

14. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1)  Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2)  Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3)  Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4)  Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5)  Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati določila veljavnega Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina.

(6)  Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture.

15. člen

(vodovod)

(1)  Predvidena je priključitev na vodovodno omrežje.

(2)  Izvedel se bo priključek iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE 110, ki poteka v robu cestišča na parceli št. 1130/1 k.o. Hajdina. Na začetku investitorjeve parcele se izvede vodomerni jašek.

(3)  V sklopu predvidene gradnje vodovodnega omrežja je previdena izgradnja hidrantnega omrežja.

(4)  Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(5)  Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.

16. člen

(kanalizacija odpadnih vod)

(1)  Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod.

(2)  Predvidena je priključitev objekta na obstoječe kanalizacijsko omrežje, s točko priključitve na revizijski jašek v semaforiziranem križišču ceste Sp. Hajdina – Majšperk.

(3)  Za potrebe izvedbe objekta, predvidenega v OPPN, se izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih  področnih predpisov.

(4)  Komunalne vode iz kuhinje se morajo pred izpustom v kanalizacijski priključek očistiti v lovilcu maščob, ki mora biti dostopen tovornim vozilom za potrebe vzdrževanja.

(5)  Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.

(6)  Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel. V kleteh se namesti naprava ali izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka nazaj v kletno etažo.

(7)  Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.

17. člen

(padavinska kanalizacija)

(1)  Padavinske vode z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice, ki je ocenjena na višino 223,80 m n.v., kar je okoli 8 m pod nivojem terena. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.

(2)  Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilcu olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo nepropustne, zato je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo nepropustni material.

(3)  Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4)  Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki, zbiralnik deževnice…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda.

18. člen

(elektroenergetski vodi)

(1)  Predvidena je priključitev objekta na elektroenergetsko omrežje. Izvedel se bo NN priključek iz obstoječe transformatorske postaje TP ZH: HAJDINA-PINTARIČ (t-491), v kateri se mora zamenjati obstoječi energetski transformator 20/0,4 kV moči 100 kVA z novim energetskim transformatorjem 20/04 kV minimalne moči 250 kVA. Montirati je treba dodatno NN razdelilno omaro ob TP za povečanje števila NN izvodov

(2)  Med projektiranjem predvidenega objekta se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.

(3)  Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(4)  Električne inštalacije v novem objektu morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekt morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(5)  Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor.

(6)  Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(7)  Za ureditev območja  je predvidena izvedba javne razsvetljave. Lokacija razsvetljave je predvidena enostransko, na straneh cest in poti v zelenicah vsaj 80 cm od roba asfaltiranega vozišča. Svetilke se bodo napajale iz  tokokrogov v priključni merilno varovalni omarici. Iz priključne merilno varovalne omarice se preko ustrezne zaščite izvede izvod z kablom NAYY-J 4x16mm2, ki bo  uvlečen v PVC zaščitno cev, ki bo povezovala kandelabre javne razsvetljave na področju obdelave.

19. člen

(elektronske komunikacije)

(1)  Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja. Kabelska kanalizacij iz zaščitnih cevi in kabelskimi jaški znotraj območja OPPN se bo dogradila ločeno, za vsakega operaterja posebej (Telekom Slovenije/Telemach).

(2)  Izvedla se bo priključitev na telekomunikacijsko omrežje. Za izgradnjo telekomunikacijskega priključka se upošteva, da se do upravne stavbe po zemljišču, ki bo dovozna cesta zgradi TK kabelska kanalizacija iz PEHD cevi fi50mm, in KJ iz BC fi 80cm. Prenosni medij bo optika. Priključna točka Teleokomovega omrežja za predvideno zazidavo je v bližini hiše z naslovom Zg.Hajdina 12b. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve  možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.

(3)  Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.

20. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1)  Ogrevanje objekta bo urejeno individualno (ne bo vezano na daljinski sistem ogrevanja) in mora upoštevati pogoje energetsko varčne gradnje. Objekt mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije. Dopustni energenti, so obnovljivi viri energije ter ostali viri v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.  Prezračevanje bo naravno in prisilno.

(2)  V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.

IX.  Merila in pogoji za parcelacijo

21. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X.  Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave

22. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1)  Na obravnavanem območju OPPN se nahajajo naslednja območja varovanja kulturne dediščine:

·  arheološko najdišče Zgornja Hajdina (EŠD 6484)

·  arheološko najdišče Hajdina (EŠD 581),

·  ob robu območja poteka vplivno območje Cerkve sv. Martina (EŠD 174).

(2)  V postopku priprave OPPN so bile izdelane predhodne arheološke raziskave (Poročilo o opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah na parc. št. 117/1, k.o. Hajdina, na območju spomenika lokalnega pomena Zgornja Hajdina – arheološko najdišče Zgornja Hajdina in na vplivnem območju spomenika državnega pomena Spodnja Hajdina – arheološko najdišče Hajdina (EŠD 581), izdelala dr. Vesna Merc). Predhodna arheološka raziskava s strojnimi testnimi jarki je potrdila prisotnost prazgodovinskih, rimskodobnih, srednjeveških in novoveških ostalin. Arheološke plasti in/ali strukture niso bile dokumentirane. ZVKDS bo podal nadaljnje kulturnovarstvene zahteve in elemente za izvedbo arheološke raziskave v postopku pridobivanja projektnih pogojev, na podlagi pripravljene projektne dokumentacije. Izdelava konservatorskega programa ni potrebna.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1)  Območje OPPN se ne nahaja znotraj zavarovanih območij narave.

(2)  Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt/e na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.

XI.  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

24. člen

(splošne zahteve)

(1)  Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev erozivnosti in plazovitost terena. Dopustna je gradnja kleti.

(2)  Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3)  Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

25. člen

(požarno varstvo)

(1)  Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2)  Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(3)  Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.

(4)  Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni ustrezni odmiki med stavbami posameznih sklopov. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5)  Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(6)  Za dostop gasilskih vozil je predvidena izvedba krožne utrjene poti intervencijskih vozil širine najmanj 3,5 m, ki se priključuje na interno cesto in v nadaljevanju na javno cesto v skladu s Smernico SZPV 206. Tam kjer bo dovozna pot za gasilska vozila potekala po kmetijskih zemljiščih (zahodno in južno od območja OPPN) bo investitor uredil traso, potek, širino in nosilnost poti za gasilska vozila in delovne površine v skladu v skladu s SZPV 206.

XII.  Varovanje okolja

26. člen

(varstvo tal)

(1)  Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2)  V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3)  Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)  Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se bodo načrtovale v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.

(2)  Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij hrupa v okolje.

28. člen

(varstvo zraka)

(1)  Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·  vlaženje materiala nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·  preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

·  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(2)  Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak.

29. člen

(varovanje voda)

(1)  Območje je v skladu z določbami Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15 - v nadaljevanju: Uredba o vodovarstvenem območju) del vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja. Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju OPPN, so skladni s 7. členom  Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3, Tabela 1.1).

(2)  Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.

·  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

·  Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

·  Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v ponikanje.

·  Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(3)  Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni.

(4)  Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)  Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2)  Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. V sklopu projektiranja infrastrukture in objektov je treba določiti ustrezne prostore oz. površine za ločeno zbiranje odpadkov.

30. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1)  Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2)  Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(3)  Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti iz priloge 1 Uredbe.

31. člen

(osončenje)

Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v vsaj enem bivalnem prostoru zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

·  dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter

·  dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure.

XIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

32. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

(1)  Objekt se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.

(2)  Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili.

XIV.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

33. člen

(organizacija gradbišč)

(1)  Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2)  Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3)  Med gradnjo se zagotovi:

·  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);

·  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;

·  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4)  Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;

·  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;

·  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.

34. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1)  Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)  Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV.  Obveznosti investitorjev in izvajalcev

35. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1)  Investitor je dolžan:

·  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

·  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;

·  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);

·  sprotno rekultivirati območja posegov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;

·  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

·  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

·  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2)  Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3)  Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4)  Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo v skladu z dogovorom z Občino Hajdina in upravljalci gospodarske javne infrastrukture. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.

(5)  Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVI.  Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav

36. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1)  Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov.

(2)  Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, elektronski komunikacijski objekti…), ki pa ne smejo biti v nasprotju s režimi varovanja kulturne dediščine.

(3)  Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(4)  Dopustna so odstopanja od v OPPN predvidenih rešitev s področja zagotavljanja požarne varnosti, v kolikor so posledica natančnejšega projektiranja oz. uporabe drugih predpisov s področja požarne varnosti, kot so bili uporabljeni pri izdelavi OPPN.

(5)  Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(6)  V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(7)  Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

(8)  Dopustna je etapna gradnja, vsaka etapa mora obsegati funkcionalno zaključeno celoto.

XVII.  Končne določbe

37. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Hajdina ter na spletnem naslovu Občine Hajdina.

38. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

39. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-6/2020-9

Identifikacijska številka v PIS: 2320

Datum: 3. 6. 2022