Na osnovi 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (UL RS št. 7/1999, 110/2002 in 126/2003) je Občinski svet Občine Ruše na 23. redni seji dne, 22. decembra 2005, sprejel

O D L O K

o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju občine Ruše

1. člen

Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Ruše, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.

2. člen

Odlok v svojih določbah določa:

• Pod a - natančna lokacija spomenika

• Pod b - lastnosti, ki utemeljujejo njegovo razglasitev

• Pod c - režim njegovega varstva

3. člen

Za naselbinske spomenike se razglasijo:

1. RUŠE -TRŠKO JEDRO, EŠD 15743

a. parc. št. 580 del, 588, 589, 590/1, 590/2, 591, 592, 593, 594/1, 595, 596, 597 del, 601/1, 601/2, 602/1, 602/2, 602/3, 602/4, 602/5, 602/6, 602/7, 602/8, 602/9, 602/10,602/11, 602/12, 602/13, 603, 604/1, 604/2 del, 616 del, 619, 620, 621/1, 621/2, 621/3, 621/4, 622, 623/1, 623/2, 624, 625, 626/1, 626/2, 627, 628, 629, 630, 631/1, 631/2, 632, 633, 634, 635, 637, 638, 639, 640, 641, 642, 643, 644, 645, 646, 647 del, 648 del, 649, 650, 655, 656, 657, 659, 661, 663 del, 665, 666, 667, 674 del, 675/1, 675/2, 676, 677, 678, 679/1, 679/2, 680, 681, 682, 683, 685, 686/1 del, 686/2, 691, 692, 693, 694, 695, 743 del, 744, 745/1, 745/2, 745/3, 747/1 del, 747/2 del, 950/1, 950/2, 950/3, 951, 952/1, 952/3, 953, 954, 955, 956, 957, 958, 959/1, 959/2, 960, 1732, 1733, 1735/1, 1735/2, 1742, 1743, 1750, 1751, 1752, 1754/1, 1754/2, 1754/3, 1756, 1759/1, 1759/2, 1759/3, 1759/4, 1759/5, 1759/6, 1760/2, 1760, 1762, 1763, 1764, 1765/1, 1765/2, 1765/3, 1766, 1767, 1769, 1771, 1772, 1773, 1774, 1775 del, 1776, 1777, 1811 del, 1812-del, 1837/1, 1838/1, 1838/2, 1839/1, 1839/2, 1839/3, 1839/5, 1841/1 del, 1841/2, 1841/3, 1841/4, 1842 del, 1844 del, 1845 k.o.

Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Ruše, naselje vaško trškega značaja, so se razvile na višji dravski terasi pod Pohorjem, na temeljih prazgodovinske ter kasneje rimske naselbine. Prvič so se z imenom Rouste pojavile v darilni listini Engelberta Spanheimskega, ko je ta leta 1091 šentpavelskemu samostanu na Koroškem podaril ruško in lovrenško pokrajino. Po izgradnji Marijine cerkve leta 1387 so postale znano romarsko središče, leta 1453 pa jim je šentpavelski opat pridobil od cesarja pravico do letnega sejma na »ruško nedeljo», katerega tradicija se je ohranila prav do danes. Kljub prizadevanju vaščanov Ruše nikoli niso formalno postale trg. Leta 1684 je vikar Jurij Kozina v kraju ustanovil Latinsko šolo, ki je kot znamenita »ruška gimnazija» delovala 113 let, do preselitve v Maribor. Talna zasnova vaškega jedra Ruš izhaja še iz srednjeveške parcelacije, kot posledica načrtne kolonizacije. Tržni prostor lijakaste oblike se je razvil ob Ruškem potoku, medtem ko je nekoliko odmaknjen cerkveni stavbni kompleks ustvaril pred cerkvenim obzidjem, pravokotno na cestni tržni prostor, svoj lastni trg. Skozi dolgo zgodovino so bile Ruše tipične ruralna vas, od druge polovice 15. stoletja pa so se sem začeli naseljevati tudi obrtniki, in sicer ob današnji Cvetlični ulici. V obdobju stare Jugoslavije in zlasti po drugi svetovni vojni so Ruše doživele industrijski razcvet, kar je pustilo posledice tudi v lokalni arhitekturi, predvsem na obrobju naselja. Profano jedro naselja, ki je strnjeno ob cesti okoli vaškega trga, predstavlja v masi in v posameznih arhitekturnih detajlih ohranjene stavbe predvsem iz 18. in 19. stoletja, nekateri objekti so v svoji osnovi tudi starejši. Stanovanjske stavbe, ki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, dvorišči, vrtovi in sadovnjaki tvorijo zaključene celote, so izjemnega ambientalnega pomena. Najimenitnejša stavba v Rušah pa je gotovo barokizirana gotska arhitektura Marijine cerkve, z župniščem in drugimi stavbami ob obzidju.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje arheoloških, zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih, etnoloških in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

4. člen

Za arheološke spomenike se razglasijo:

1. RUŠE - RIMSKO GOMILNO GROBIŠČE, EŠD 6344 a. parc. št. 269/1, 269/2, 1174, 1175, 1176, 1177, 1178, 1179/1, 1179/2, 1179/3, 1180, 1181, 1182, 1183, 1184/1, 1184/2, 1185, 1190, 1186/1, 1816/2, 1816/3 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Po dosedanjem poznavanju rimskih pokopov predstavljajo gomile poslednjo kompleksno skupino gomilnih grobišč proti zahodu. Pred prvo svetovno vojno so bile že deloma prekopane, najdbe pa izgubljene.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Na območju gomilnega grobišča se ohranja gozd, odlagališče smeti se proti gomilam ne sme širiti.

2. RUŠE - NASELBINA OB ŽELEZNIŠKI PROGI, EŠD 6342

a. parc. št. 337, 338/1, 338/2, 339/1- del, 340- del, 709- del, 712, 713 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Naselbina je arheološko še neraziskana, po najdbah sodeč pripada grobišču v neposredni bližini. Pred drugo svetovno vojno so bili na različnih mestih odkriti sledovi stavb iz prazgodovinskega in rimskega obdobja. Tekom delnega orientacijskega arheološkega sondiranja terena je ZVKDS OE Maribor leta 2001 potrdil obstoj strnjene kulturne naselbinske plasti. Zgodovinska izpoved najdišča bo prav gotovo izjemnih kvalitet in znaten doprinos arheološki znanosti.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Z zemljiščem se naj gospodari na tradicionalni način. V primeru bodočih pozidav so potrebne sistematične raziskave celotnega kompleksa.

3. RUŠE - VILLA RUSTICA, EŠD 6346

a. parc. št. 1456, 1457, 1480 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Stavba v velikosti ca 15 x 15 m predstavlja kvaliteten stavbni kompleks ville rustice z dobro ohranjenim južnim temeljem z gretjem s pomočjo grelnega kanala .

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki, pred nujnimi zemeljskimi posegi so potrebne predhodne sistematične raziskave, katerih rezultati bodo usmerjali nadaljnjo izrabo območja spomenika.

4. BEZENA - GOMILNO GROBIŠČE, EŠD 6338

a. parc. št. 199, 201, 232, 233, 234, 294, 721/3 del k.o. Bistrica pri Rušah, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Grobišče je prvi opredelil W. Schmid (MPK 2/3. 1915, 230 sl. 1) in je poleg tistega v Rušah poslednja večja skupina antičnih gomil ob Dravi proti zahodu, kar zgovorno nakazuje antične tokove v rimski dobi. Izmerjenih je bilo 34 antičnih gomil, ki leže v treh gručah v izoliranem ravninskem gozdičku in se po velikosti precej razlikujejo. Polovica je že razkopanih od sredine 19. stoletja.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Na vsem območju gomilnega grobišča se ohranja gozd, s katerim se gospodari na tradicionalen način. Tudi arheološko raziskovanje se naj izogiba večjim izkopavanjem.

5. BISTRICA OB DRAVI - GRADIŠČE, EŠD 6339

a. parc. št. 49, 50, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 53/5 k.o. Bistrica ob Rušah, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Gradišče ima ohranjene vse potrebne sestavine in bi ga bilo priporočljivo sistematično raziskovati, da bi pridobili nove podatke o gradnjah takih naselbin. Verjetno je iz starejše železne dobe.

c.

Gradišče varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Prepovedani so kakršnikoli zemeljski posegi. V kolikor bi prišlo do arheoloških raziskav, je potrebno ohraniti vse spomeniške strukture.

6. RUŠE - ŽARNO GROBIŠČE OB ŽELEZNIŠKI PROGI, EŠD 6340

a. parc. št. 353, 354/1, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362/3, 367 – del k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Med vasjo in železniško progo je bilo leta 1875 odkrito žarno grobišče iz pozne bronaste dobe (Ha B skupine), ki sta ga raziskala Muellner in Wurmbrand.

Številne keramične najdbe in bronasti predmeti v 162 grobovih so prve opozorile na močnejšo naselitev ob Dravi in omogočile opredelitev ruške kulturne skupine. Najdbe so večinoma v Gradcu, na Dunaju, nekaj tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani in so citirane v številnem evropskem zgodovinopisju.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Zemljišče naj ostane deloma arheološki rezervat, deloma pa naj ima javno funkcijo s predvidenimi raziskavami pred zemeljskimi posegi.

7. RUŠE - ŽARNO GROBIŠČE OB GASILSKEM DOMU, EŠD 6341

a. parc. št. 829, 831/1, 831/2, 831/3, 832,833, 834/2, 837/1- del, 838/1, 839, 840, 841, 842, 843, 845-del, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Pri gradnji gasilskega doma leta 1952 so odkrili in deloma raziskali prazgodovinske žarne grobove iz časa kulture žarnih grobišč. Iz doslej znanih 33 grobov so najdbe v Pokrajinskem muzeju Maribor in so že opredeljene v literaturi. Leta 1993 je ZVNKD Maribor opravil zaščitne arheološke raziskave pred gradnjo prizidka gasilskega doma, kjer je bilo odkritih nadaljnjih 9 grobov iste kulturne skupine. Grobišče dopolnjuje obseg in vrednost t. i. ruške kulturne skupine in že po dosedanjih raziskavah nudi nazoren vpogled v to prazgodovinsko obdobje.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Grobišče leži na zazidalnem zemljišču. Pred vsakim zemeljskim posegom so potrebne sistematične arheološke raziskave.

8. RUŠE - MITREJ, EŠD 6343

a. parc. št. 36/1 del, 36/2, 40 del, 1788/1 del, 1788/2 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Mitrej datiramo v 3. stoletje in ni bil v celoti raziskan (leta 1845 sta ga delno preiskala Puff in Muellner). V manjšem svetišču je bil najden oltarni relief z dobro ohranjenimi liki in napisom in štiri manjše zaobljubne plošče. Druge najdbe so izgubljene.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki. Na zemljišču naj se ohranja gozd.

9. RUŠE - RIMSKI GOMILI, EŠD 6345

a. parc. št. 1458/1 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Gomili predstavljata značilnosti pokrajine in kot taki nazorno ponazarjata arheološki spomenik v prvotni legi.

c.

Teren varujemo v celoti v neokrnjeni obliki, prepovedani so kakršnikoli zemeljski posegi.

5. člen

Za umetnostno zgodovinske spomenike se razglasijo:

1. FALA - GRAD FALA, EŠD 6350

a. parc. št. S 60, S 61, 375, 376, 378/1, 438 k. o. Činžat , parc. št. vplivnega območja :S23, S 60, S61, 368, 370, 371, 372, 373/1, 373/2, 373/3, 375, 376, 378/1, 378/2, 379/1, 379/2, 382 437/7, 438, 459/1 del, 459/2, 459/3 del, 459/4 del, 459/12 del, 461 del k.o.Činžat, 20/1, 20/2 k.o.Ruta, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Grad stoji nad desnim bregov reke Drave. Grad se prvič omenja leta 1245. Ime je dobil po brzicah v bližini - Wasserfall . Leta 1259 so prvo falsko postojanko uničili Madžari. Grad je bil od 13. stoletja dalje središče šentpavelske posesti na Štajerskem. Med leti 1405 in 1407 je bil ob vojaškem spopadu, ki sta ga proti gradu vodila bamberški upravnik Mute Wolf Spangsteiner in Oton Pergauer grad uničen. Zametek današnjega gradu je nastal verjetno kmalu po 1407. Grad je šentpavelski samostan utrdil leta 1550 zaradi turških vpadov. Prvoten dvorec, kakršen je stal v 16. ali morda v 15. stoletju je bil sorazmerno skromna stavba. Po letu 1638 je bila stavbna zasnova razširjena in barokizirana. Večje prezidave so bile v drugi polovici 19. stoletja.

Grad je sestavljen iz dveh arhitektonsko povezanih funkcionalno pa ločenih enot – bivalnega (gosposkega) in gospodarskega dela. Trakti gosposkega dela so razvrščeni okoli pravokotnega dvorišča, ki ga na zahodu zapira visok zid s portonom. V vzhodni trakt je vpeta baročna kapela. Trakti gospodarskega dela so prav tako razvrščeni okoli pravokotnega dvorišča. Kompleks pokriva opečna streha. Kompleks je enonadstropen, ponekod pritličen. Prostori so deloma obokani, deloma ravnostropani. Grad je pomemben kot središče nekdanje šentpavelske posesti in kot primer raščene grajske arhitekture z renesančnimi, baročnimi in klasicističnimi prvinami. Grad nima izrazito kvalitetnih arhitektonskih detajlov, ima pa zelo pomembno zgodovinsko vrednost in izpostavljeno lego nad desnim bregom reke Drave.

c.

Za spomenik velja režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih in krajinskih lastnosti v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Ohranja se izvirna tlorisna zasnova, gabariti, lega, velikost, oblika in sestava. Prepovedano je spreminjanje varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem, nadzidavo, prezidavo in prizidavo posameznih prvin. Vplivno območje spomenika obsega odprt prostor nad železniško progo na vzhodu in sega na zahodu do križišča cest. V vplivnem območju se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja. Prepovedano je spreminjati višinske gabarite objektov v vplivnem območju spomenika – zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti gradu.

2. RUŠE - ŽUPNIŠČE, GIMNAZIJSKA ULICA 5, EŠD 6362

a. parc. št. 693, 694 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Župnišče stoji severno od cerkve. Nastalo je leta 1689. Po požaru leta 1713 je bilo povečano. Po ponovnem požaru leta 1779 je bilo do leta 1783 v celoti obnovljeno in obokano. Podkleteno enonadstropno stavbo členi stopniščni prizidek na južni fasadi – na portalu je kronogram z letnico 1783. Župnišče pokriva opečna dvokapnica. Fasade členijo naslikani šivani robovi, okenske obrobe in mejni zidec. Okna v pritličju imajo kovane mreže. Notranjščina je obokana.

V župnišču je shranjena votivna slika družine Flucher iz leta 1680 s podobo Maribora in votivna slika župnika Luke Jamnika iz leta 1695 s podobo ruške cerkve. Ob župnišču je pritlično gospodarsko poslopje, ki je v zasnovi še iz 18. stoletja in vodnjak. Župnišče je del cerkvenega ambienta.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih, zgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

3. RUŠE – RUŠKA GIMNAZIJA, GIMNAZIJSKA ULICA 3, EŠD 6361

a. parc. št. 692 del, k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Današnja stavba nekdanje gimnazije, imenovana tudi stara šola, je nastala leta 1868. Stoji zahodno od cerkve. Začetki šolstva v Rušah segajo v sredo 17. stoletja, ko je takratni župnik Jurij Kozina osnoval latinsko šolo – ruško gimnazijo. Takrat sta na tem mestu stali leseni gospodarski poslopji, šola je bila v takratnem župnišču.

Enonadstropna sedemosna stavba ima osrednjo os poudarjeno z trikotno zaključenim rizalitom. V pritličju je enostaven pravokoten portal z dvema šilastoločnima oknoma, v nadstropju pa bifora s šilastima zaključkoma. Pokriva jo opečna kritina. Stavba združuje v sebi več historičnih slogov, značilnih za sredo 19. stoletja in je kvaliteten arhitekturni dosežek in je del cerkvenega ambienta.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih, zgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

4. RUŠE – VILA, DREVOREDNA UL. 27, EŠD 6360

a. parc. št. 1699 del 1700, 1701 del, 1706/1, 1707, 1708/1 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000

b.

Vila stoji pod obronki Pohorja, sredi parka, do katerega vodi še delno ohranjen hruškov drevored. Enonadstropno vilo pokriva mansardna streha. Fasade členi vogalni stolpič, pokrita veranda z balkonom z balustrsko ograjo v nadstropju, mansardna čela, vodoravni profilirani venci ter maltaste okenske obrobe. Portal s historičnimi vratnicami vodi v vežo z lesenim stopniščem. Neobaročno – secesijska vila je nastala okoli leta 1910; med leti 1924 – 28 je bila last grofice Ade Kulmer. Stavba je primer ambiciozne historične vile s parkom iz preloma 19. in 20. stoletja.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

5. RUŠE - HIŠA TRG VSTAJE 9, EŠD 8242

a. 621/3 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000

b.

Stavba nekdanjega dijaškega doma je nastala med leti 1685/6 kot pritličen objekt, leta 1713 je bil dvignjen za nadstropje in leta 1740 predelan in barokiziran. Kasneje je dijaški dom služil kot kaplanija.

Enonadstropno hišo pokriva strma opečna streha. Fasade členi profilacija. Stavba je kvalitetna sestavina vaškega trga, ki ga zapira progi severu in je del cerkvenega ambienta.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

6. RUŠE – HIŠA TRG VSTAJE 10, EŠD 8243

a. parc. št. 692 del k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000 Stavba, ki stoji v središču naselja je nastala med leti 1926 in 1927 in je služila kot pošta.

Enonadstropno hišo s poudarjenim rizalitnim – vhodnim delom členita polkrožna portala z balustrado nad preklado in okenske obrobe. Nad osrednjim delom fasade je mansarda. Hišo pokriva opečna kritina. Hiša je tipična trška arhitektura in je pomemben del vzhodne trške kulise.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

7. RUŠE – CERKEV MATERE BOŽJE, EŠD 637 a. parc. št. 692 del k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Župnijska cerkev stoji v središču naselja, sredi nekdanjega obzidanega pokopališča, ki so ga opustili leta 1804. Ruško cerkev so leta 1389 zgradili koroški benediktinci. Prvotna stavba je imela v ladji raven lesen strop in obokan prezbiterij. Po turškem uničenju leta 1532 so cerkev obnovili. Ob koncu 17. stoletja so prizidali vse štiri kapele, v začetku 18. stoletja (1701/21) paso notranjščino povsem barokizirali. Takšna se je ohranila do danes.

Sestavljajo jo ladja, nižji in ožji prezbiterij s tristranim zaključkom,ob ladjo prizidani po dve kapeli na severni in južni strani, med prezbiterij in kapelo vrinjeni zvonik (1519) in stopniščni stolpič na severozahodnem vogalu ladje. Ladjo in prezbiterij podpirajo gotski oporniki. V zahodni steni je vzidan kamnit šilast portal, nad njim teče zidec, ki se nad portalom pravokotno dvigne in po stenah ladje nadaljuje do kapel. Okna so baročna, na podstrešju kapel so ohranjena gotska okna. V steni južne ladje je ohranjena spolija sklepnika, v prezbiteriju pa relief z upodobljenim angelom.

Notranjščina je barokizirana. Vsi oboki so pokriti z bogatim rastlinskim in figuralnim štukom in poslikanimi medaljoni. Štukatura je delo graškega mojstra Petra Zaara (1710/21), poslikava medaljonov pa graškega slikarja Janeza Krizostoma Vogla iz leta 1721 – Marijino življenje – eden najlepših ciklov v Sloveniji. Oltarji, prižnica in orgle so baročni. Glavni oltar je delo graškega kiparja Janeza Jakoba Schoya (1728). Stranska oltarja – sv. Jožefa in sv. Ane sta delo celovškega kiparja Krištofa Rudolfa (1735), oltarni sliki je naslikal slovenjegraški slikar Mihael Strauss (cca 1730). V oltarju sv. Križa (sreda 17. stoletja) stoji Križani, delo koroškega mojstra iz leta 1522.

Hrbtišči kornih klopi iz leta 1695 sta okrašeni z desetimi podobami apostolov (olje na les). Prižnica je delo konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika (1735). Orgle iz leta 1753 krasijo Straubovi kipi.

Ruška božjepotna cerkev predstavlja celostni spomenik slovenskega baroka.. Čeprav sega gradbena zgodovina v gotiko – ki je vidna na zunanjščini, je njena notranjščina povsem barokizirana in tvori z bogato baročno opremo celoto.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje vseh umetno zgodovinskih, zgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Vplivno območje spomenika je trško jedro.

8. RUŠE – CERKEV BIČANEGA ZVELIČARJA RUŠE, EŠD 3336

a. parc. št. 1601 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Konec 18. stoletja so preselili pokopališče, ki je bilo prej okoli župne cerkve na današnje mesto. Pokopališko cerkev so nato zgradili leta 1804. Leta 1828 je bila cerkev podaljšana, zgrajen je bil fasadni zvonik. Fasada cerkve in zvonik sta bila leta 1855 neogotsko predelana.

Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, polkrožna apsida in fasadni zvonik. Stene ladje členijo pilastri in profilirani podstrešni venec ter maltaste okenske obrobe. Zunanjščina je deloma poznobaročna, vhodna fasada pa je neogotsko oblikovana. Ob prezbiterij je prislonjena kapela. V cerkveno ostenje je vzidano več nagrobnikov iz 19. stoletja. V notranjščini pokriva ladjo banjast obok, prezbiterij pa sosvodne kape. Stene ladje in prezbiterija členijo pilastri. V klasicističnem oltarju z neogotsko predelanim nastavkom stoji kip Trpečega Zveličarja, v ladji pa visi slika Snemanje s križa (olje na platno) – oboje iz 18. stol.

Stavba ohranja baročne forme in jim dodaja klasicistične motive.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostno – zgodovinskih , arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

9. SMOLNIK – CERKEV SVETE MARIJE, EŠD 3335

a. parc. št. S71/2 k.o. Smolnik, parc. št. vplivnega območja: S71/2, 685/3, 685/5 k.o. Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Cerkev je bila zgrajena med letoma 1859/60. Zgraditi jo je dal bližnji kmet Luka Hleb na hribu na svojem posestvu – stavbenik naj bi bil Gregor Wellebil. Cerkev obdaja majhno pokopališče, z grobnico družine Hleb.

Cerkev sestavljajo osemkotna ladja s pravokotnih vhodnih delom in enakim prezbiterijem. Nad pročeljem se dviga osmerokoten zvonik s strmo skodlasto piramidasto streho. Tudi streha nad ladjo je piramidasta, pločevinasta, nad prezbiterijem trikapna, opečna. Vhod v cerkev je polkrožen, poudarjen z dvema paroma plitvih pilastrov in profilirano preklado. Nad njim je biforno okno in nad profiliranim podstrešnim vencem baročno oblikovano fasadno čelo.

Notranjščino členijo pilastri, ki nosijo kupolo oz. baldahinast svod. Južna stena prezbiterija je iluzionistično poslikana. Cerkev je bila zgrajena v baročni oz. klasicistični stavbni tradiciji.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostno zgodovinskih, arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Vplivno območje spomenika sega od ceste do gozdnega roba.  V vplivnem območju cerkve se ohranja nepozidanost odprtega prostora, prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja.

10. BEZENA –VAŠKA KAPELICA, EŠD 6363

a. parc. št. 733/1 del k.o. Bistrica pri Rušah , meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Kapelica, obdana z dvema lipama stoji v središču vasi v križišču cest. Baročna kapelica je zaprtega tipa z zvonikom oziroma strešnim stolpičem. Nastala je v drugi polovici 18. stoletja. Njene fasade so baročno členjene z lizenami in baročnimi okvirji. Glavno fasado členita slopa z nišama, v katerih sta nekoč stala kipa sv. Roka in sv. Sebastjana. Polkrožen vhod zapirajo kovana poznobaročna mrežasta vrata. Na škrilasti strehi je zvonik s štirimi polkrožno zaključenimi zvonastimi linami in škrilasto piramidasto streho.

Notranjščina je obokana. V njej je baročen lesen oltar – v njegovo ostenje je vdelana zastekljena neorenesančna omara s kipom Lurške matere Božje. Kipi v kapelici so iz 18. in 19. stoletja. Kapelica ima značilno lego v križišču z lipama. Po obliki ni v dravski dolini nobene sorodne arhitekture.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

11. LOBNICA – KAPELICA ČUDEŽNI STUDENEC, EŠD 6366

a. parc. št. 542/8 del, k.o. Lobnica, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Kapelica stoji ob cesti, zahodno od cerkve sv. Areha. Kapelica je nastala konec 18. stoletja. Pod kapelico je nekoč izviral t.i. »čudežni studenec«, ki je danes zasut. Fasade kapelice kvadratnega tlorisa so členjene s polkrožnim vhodom, stranskima nišama in okroglo nišo v prisekanem trikotnem zaključku. Kritina je avtohtona – skriljasta. Arhitektura kapelice ne predstavlja višje kvalitete, vendar v sklopu cerkve sv. Areha in znamenja ob cesti predstavlja del spomeniškega ambienta.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

12. RUŠE – GLAZERJEVA GROBNICA, EŠD 6370

a. parc. št. 692 del k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Pred južno steno cerkve stoji na nekdanjem pokopališču kamnita figuralna skupina Križanja, ki jo sestavljajo Marija, Janez Evangelist in sv. Magdalena. Križani se ni ohranil. Plastike iz peščenca so skoraj v naravni velikosti. V Rušah so postavili Kalvarijo leta 1719 – na t.i. Ruškem griču nad Cvetlično ulico. Kalvarija z lesenimi kipi je propadla že v 18. stoletju – takrat so jih zamenjali s kamnitimi kipi.

Skupina, ki je spadala k Kalvariji je domnevno delo graškega kiparja Janeza Jakoba Schoya. Na današnje mesto je bila prenesena leta 1812 in postavljena na pokopališče nad grobnico Marije Glaser, žene lastnika kovačije na Smolniku, Mihaela Glaserja – o čemer govori nemški napis na podstavku. Na podstavku je letnica nastanka – 1731. Letnica obnove spomenika 1856 ni več ohranjena.

Kipi so povprečno baročno delo.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih in zgodovinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

13. LOBNICA – ZNAMENJE, EŠD 6367

a. parc. št. 542/8 del, k.o. Lobnica, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880. Znamenje je nastalo v 18. stoletju in stoji ob cesti, zahodno od cerkve sv. Areha.

Nadstropno zidano slopno znamenje ima v obeh nadstropjih polkrožno zaključene niše in konkavni podstrešni venec. Streha je skrilasta, piramidasta, z dvojnim križem na vrhu. Znamenje ob cesti je lep primer zidanega znamenja iz 18. stoletja. V sklopu cerkve sv. Areha in kapelice »čudežni studenec« ob cesti predstavlja del spomeniškega ambienta.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti.

6. člen

Za tehniške spomenike se razglasijo:

1. RUŠE – VODNI STOLP, EŠD 15076

a. parc. št. 61, k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Vodni stolp v Tovarni dušika Ruše zgrajen leta 1918, je visok 43 m in predstavlja dominantno vlogo v prostoru. Gre za betonski objekt, ki ima na vrhu dva rezervoarja s kapaciteto 220 m3 in 130 m3. Zbiralniki vode so del vezane posode vodovoda in omogočajo vzdrževanje pritiska v ceveh in zadoščajo zadostno količino vode za celotno tovarno. Vodni stolp, ki je zgrajen skupaj s hidrocentralo na Fali, pomeni za tiste čase, gradbeni dosežek, tako po izbiri materialov, kot tudi iz arhitekturnega vidika.

c.

Za spomenik in njegovo vplivno območje velja varstveni režim, ki določa varovanje vseh spomeniških lastnosti. 2. SMOLNIK - ŽELEZNIŠKI VIADUKT, EŠD 6400 a. parc. št. 1830/1 del, 1813 del k.o. Ruše, parc. št. 808/17. 808/1 k.o. Smolnik del , meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Železniški viadukt v Smolniku je eden od treh ohranjenih tovrstnih objektov na trasi koroške železnice. Zgradili so ga leta 1862 z istočasno gradnjo železniške proge Maribor – Celovec- Beljak.

c.

Zaradi značilne tehnike gradnje mostov v 19. stoletju in zaradi naravnega materiala, iz katerega je železniški viadukt v Smolniku, ga uvrščamo med tehniške spomenike ter ga varujemo zaradi njegove praktične uporabnosti in spomeniških kvalitet.

3. BISTRICA OB DRAVI – STAVBA ŽELEZNIŠKE POSTAJE, UL. 27. DECEMBRA, EŠD 6397

a. parc. št. 334/10 k.o. Bistrica pri Limbušu, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Železniška postaja Bistrica je bila zgrajena leta 1863 v nizu postaj na koroški železnici. Ohranila je vse značilnosti tedanje arhitekture tovrstnih objektov v Avstro-ogrski tako v zunanjem izgledu kot tudi v notranji opremi in ureditvi prostorov. Železniška postaja ima tudi zgodovinski pomen. 26.12.1944 je Pohorska četa tukaj napadla in razorožila nemško vojaško posadko. Pritlična stavba je grajena iz rezanega kamna. Desno od vhoda je zidana spominska plošča.

c.

Zgodovinski in tehniški spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti tako v njegovih prostorskih kot arhitektonskih kvalitetah.

4. FALA - HIDROELEKTRARNA FALA, EŠD 131

a. parc. št. 458/2, 458/3, 562/1, 465/2, 470/1, 572/3 del, 574/1 k.o. Ruta, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Hidroelektrarna na Fali, zgrajena 1916 leta, je vrhunski gradbeni dosežek za tiste čase. Načrt za elektrarno sta pripravila arhitekta Roshandler in Faesch iz Basla, gradbena dela pa je izvajalo dunajsko podjetje Albert and com. Obsega klasično strojnico, jezovno zgradbo s petimi pretočnimi polji, splavnico in ribjo stezo.

Elektrarna na Fali je prav gotovo predstavljala poglavitni pogoj za industrializacijo Maribora in elektrifikacijo bližnje tovarne dušika v Rušah.

c.

Potrebno je ohraniti zunanji arhitektonski videz objekta in značilno opremo v strojnici, ki je muzejsko prezentirana. V primeru vgradnje dodatnih agregatov je potrebno upoštevati izhodišča spomeniško – varstvene službe.

5. SMOLNIK - TURŠKI ZID, EŠD 6391

a. parc. št. 808/1 del, k.o. Lobnica, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Med Rušami in Falo, nedaleč od falskega gradu, potekajo pravokotno na smer železnice in Drave ostanki turškega zidu iz lomljenega kamna. Dravska kljuža (obrambni zid) se omenja v zgodovinskih virih leta 1147. V času turških vpadov so se domačini zatekali za ostanke zidu.

c.

Spomenik in njegovo neposredno okolico varujemo v njuni avtentičnosti in pričevalnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev spomenika in njegovo prezentacijo. Z ostankov turškega zidu je treba odstraniti vegetacijo, opraviti arheološki nadzor zid pa konservirati in prezentirati ter zagotoviti redno vzdrževanje.

6. SMOLNIK - OSNOVNA GEODETSKA MERILNA TOČKA, EŠD 6399

a. parc. št. 808/7, k.o.Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Ob železniški progi Ruše – Fala, pri kilometrskem kamnu 15,3 je v stabilni gnajsovi steni fundamentalni reper z latinskim napisom. Reper so zgradili v času Avstro – Ogrske za določitev nadmorskih višin posameznih višinskih točk (reperjev). Še danes služi za ugotavljanje premikov tal v večjem časovnem obdobju (nad 100 let) in določitev natančne nadmorske višine. Od 28 reperjev v nekdanji Avstro-Ogrski se je ohranil le-ta.

c.

Reper je treba varovati v njegovi avtentični obliki in pričevalnosti. Poleg praktične uporabnosti ima nenadomestljivo zgodovinsko vrednost, zato ga uvrščamo med tehniške spomenike. Reper je znanstveno tehniški objekt, ki ima trudi spomeniško funkcijo.

7. člen

Za etnološke spomenike se razglasijo:

1. SMOLNIK - SPODNJA GLAŽUTA , EŠD 6381 a. parc. št. S83, 277/3, 278/1, 278/2, 278/3, 369/1 del, 369/2, 369/6, 369/7, 369/8, 763/1 del k.o. Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Od nekdanje steklarne Benedikta Vivata na Smolniku ob potoku Lobnica, t.i. Spodnje glažute, ki je začela obratovati leta 1838 so še ohranjeni trije zidani nadstropni objekti: hiša št. 60, hiša št. 74 in hiša št. 75. Na mestu, kjer je stala tovarna, je v zemlji verjetno ohranjena tovarniška klet. Vse tri stavbe so bile že v času delovanja steklarne predvsem stanovanjskega in upravnega značaja, medtem ko se delavnice in drugi obrati niso ohranili.

Steklarna je prenehala delovati leta 1892. Ohranjene stavbe nekoč mogočnega steklarskega kompleksa so materialna priča zelo razvitega glažutarstva na Pohorju v 19. stoletju.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

2. SMOLNIK – DOMAČIJA MAROLT, SMOLNIK 57, EŠD 6380

a. parc. št. S 40/1, 491-del, 541, 542, 543/1, 543/2, 543/3, 545 k.o. Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Domačijo sestavljata večja zidana objekta – stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje ter manjši zidan svinjak. Stanovanjska hiša je podkletena stavba podložnega tlorisa, krita s strmo opečno dvokapnico. Zaradi lege v breg je z zadnje strani nadstropna. Portal je profiliran in opremljen z lesenimi ornamentiranimi vratnicami. Fasada je bogato členjena in dekorativno poslikana. Okna so pokončna in dvokrilna.

Izjemna je tudi notranjščina, mogočna obokana klet ter stanovanjska razporeditev v pritličju s poslikano lovsko sobo in ohranjeno letnico 1863 v rozeti.

Veliko tradicionalno zasnovano gospodarsko poslopje ima kapasto obokan hlevski del ter delno leseno, delno zidano nadstropje s skednjem.

Domačija je primer bogate in ambiciozno zasnovane pohorske kmečke arhitekture iz 19. stoletja.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

3. SMOLNIK - DOMAČIJA CEBE, SMOLNIK 25, EŠD 6379

a. parc. št. S58, 648/2, 649/1, 649/3, 652, 811 del k.o.Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Kmečko domačijo sestavljajo zidana stanovanjska hiša in dvoje gospodarskih poslopij. Stanovanjska hiša je oblikovana razmeroma ambiciozno kot pritlična podkletena stavba podolžnega tlorisa s strmo opečno dvokapnico. Fasada je močno členjena in poudarjena s podstrešnim vencem in okensko dekoracijo – profilirane maltaste obrobe in glinene angelske glave s cvetnim motivom v poljih nad okni. Portal, ki je izdelan v ometu je profiliran, potlačeno polkrožno zaključen. Kletna okna imajo kamnite okenske okvirje. V hiši se je delno ohranila in restavrirala stenska šablonska poslikava v nekdanji lovski sobi.

Tudi zidani gospodarski poslopji sta ambiciozno zasnovani, predvsem skedenj, ki ima v pritličju obokane hleve, v nadstropju dvoriščne fasade pa lesene arhitekturne poudarke. Objekti so iz druge polovice 19. stoletja. Domačijo, ki zavzema dominantno lego ob cesti, varujemo zaradi njenih izjemnih arhitekturnih, etnoloških in krajinskih vrednot.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

4. SMOLNIK – DOMAČIJA HARIČ, SMOLNIK 24, EŠD 6378

a. parc. št. S57/1 del, 576 k.o. Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša, pripadajoča gospodarska poslopja ter manjša kapelica. Hiša je večja, zidana stavba podolžnega tlorisa. Postavljena je v hrib vzdolž plastnic. Pokriva jo opečna strma dvokapnica. Nadstropji loči ornamentiran venčni zidec. Podstrešni zidec je konkavni. Proti retrofasadi prehaja stavba počasi v pritličje. Okna so pokončna, dvokrilna s poudarjenimi okenskimi obrobami. Portal je lesen, pravokotno oblikovan. Hiša je bila zgrajena leta 1900.

Ob hiši stoji manjša obnovljena kapelica, prav tako so obnovljena in nekatera tudi na novo zgrajena gospodarska poslopja. Domačija je pomembna predvsem zaradi ambiciozno oblikovane stanovanjske hiše, ki dopolnjuje sliko bogate kmečke arhitekture tega dela Pohorja.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje etnoloških in arhitekturnih vrednot stanovanjske hiše v celoti, v njeni izvirnosti in neokrnjenosti

Varujemo tudi vplivno območje, kamor prištevamo dvorišče s kapelico in gospodarskimi poslopji.

5. SMOLNIK – DOMAČIJA GLOBOKAR, SMOLNIK 21, EŠD 6377

a. parc. št. 62/3 del, 62/5, 63/1 del, 67 del, 71/1, 71/3, 76 del, 780/1 del k.o. Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Samotna kmečka domačija je locirana na pobočju v izjemnem okolju. Gre za skupino objektov, med katerimi dominirata predvsem stanovanjska hiša in večje gospodarsko poslopje. Ob cesti nad domačijo je zidana kapelica, ki jo je leta 1995 na novo poslikal akademski slikar Stojan Grauf. Stanovanjska hiša je pritlično, delno nadstropno zidano poslopje, postavljeno vzdolž plastnic v hrib. Pokriva jo dvokapna opečna streha z enostranskim širokim napuščem nad gankom, ki teče po celi dolžini objekta. Ograja na ganku je dekorativno oblikovana iz litega železa.

V hiši ima ena od sob bogato poslikan strop z motivom cvetličnega vzorca in letnico 1875.

Gospodarsko poslopje je grajeno na tradicionalen način z zidanim pritličnim delom in delno zidanim, delno lesenim nadstropjem. Streha je mogočna čopasta dvokapnica, nekoč krita s šintli, danes s salonitom. Stavbe domačije so bile zgrajene v drugi polovici 19. stoletja. Domačija je pomembna zaradi njenih arhitekturnih, etnoloških in krajinskih vrednot.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

6. SMOLNIK – KOČA NA ŠUMIKU, SMOLNIK 42, EŠD 19754

a. parc. št. S 96 k.o. Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b.

Kompleks, ki ga sestavljata poslovno stanovanjska stavba in pripadajoče gospodarsko poslopje, se nahaja na pohorski planji,jugozahodno od slapa Šumik. Zgraditi ga je dal zadnji lastnik falske graščine Pavel Glančnik, zet falskega grofa Zabea, v letih 1936 do 1941, kot svojo lovsko oziroma počitniško postojanko. Prvotno so nov kompleks poimenovali »Glančnikova vila«, po vojni pa se je ime glede na novega upravljavca spremenilo v »Gozdarska koča Šumik ».

Pri obeh stavbah je poudarjena izrazita kombinacija lesene in kamnite gradnje. Sama koča, ki je dominanta prostora, ima ohranjeni večino kvalitetnih detajlov zunanjščine in notranjščine: oblikovanje fasad, stavbno pohištvo, reprezentančni prostor z iz jemno dekorirano lončeno pečjo, notranje stopnišče,… Vhodna fasada koče pa je nekoliko okrnjena z novim prizidkom ter frčado na strehi.

Kompleks je pomemben tako iz arhitekturnega kot iz etnološkega in socialnozgodovinskega vidika.

c.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

8. člen

Za zgodovinske spomenike se razglasijo:

1. SMOLNIK – SPOMENIK PADLIM BORCEM XIV. DIVIZIJE NA ŠUMIKU, EŠD 6392

a. parc. št. 754/33 in 754/1, k.o.Smolnik, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1 :2880.

b.

Na šest borcev XIV. Divizije, ki so padli v spopadu z Nemci, spominja šest osmerokotnih granitnih blokov z imeni padlih. Enote XIV. Divizije so se na tem kraju 29. junija 1944 spopadle z Nemci. V boju je padel tudi narodni heroj Remih Dušan – Duško.

c.

Spomenik varujemo v celoti v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za okolje spomenika, v katerem so potekali boji med Nemci in XIV. Divizijo.

9. RUŠE - SPOMENIK Z GROBNICO, EŠD 6388

a. parc. št. 1845 k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000

b.

Ruški osrednji spomenik, ki stoji sredi trga, sestavljajo tri obeležja: granitna kocka, kamniti steber in nagrobna plošča nad grobnico fašističnega nasilja.

Spominsko obeležje je posvečeno 119 padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja. V grobnico so pokopani tudi padli borci Pohorskega bataljona, ki so jih sem prenesli iz graškega pokopališča. Spomenik je bil odkrit 7. septembra 1952.

c.

Varujemo celotno obeležje v njegovi pričevalnosti, kot tudi posamezne sestavine spomenika, osrednji spomenik z reliefi, obelisk in grobnico.

2. LOBNICA – ŠARHOVA HIŠA, LOBNICA 49, EŠD 6389

a. parc. št. 367/2 del, k.o. Lobnica, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880

b.

Prvotno leseno cimprano hišo so imetniki povsem spremenili, tako da je obstoječa hiša zidana, pritlična, krita z opečno dvokapnico. Levo od vhodnih vrat je spominska plošča.

Hiša je dom Šarhove družine. Oče Šarh Alfonz–Iztok in trije sinovi so padli 8. 1. 1943 kot borci 1. Pohorskega bataljona na Osankarici. Mater Elizabeto so umorili v taborišču AUSCHWITZ.

c.

Hiša je ohranjena v stavbni masi iz časa bivanja Šarhove družine, vendar je bila kasneje predelana. Ohraniti je treba zunanjo stavbno maso in spominsko ploščo. V notranjščini je možno urediti spominsko sobo.

3. RUŠE – LETNO GLEDALIŠČE, EŠD 6395

a. parc. št. 1727, k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane v kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Ruško letno gledališče je bilo zgrajeno leta 1932 ob vznožju Pohorja s prostovoljnim delom. Letno ruško gledališče, imenovano Pod goroj, je ves čas svojega delovanja vršilo kulturno in narodnobuditeljsko poslanstvo med Rušani oz. vsemi zavednimi Slovenci na tem območju.

c.

Celoten ambient je treba varovati v celoti in njegovi prvotni obliki.

Objekt je primeren za gledališko dejavnost.

4. RUŠE - SPOMINSKA PLOŠČA NA KNIFIČEVI DOMAČIJI, KNIFIČEVA UL. 43, EŠD 6393

a. parc. št. 1511 del k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b.

Knifičeva domačija je bila žarišče naprednega revolucionarnega gibanja, ki se je začelo v začetku Avstro-Ogrske in doseglo višek v NOB. Že 26. maja 1941 so tu ustanovili odbor OF za območje Ruš. Iz nje so pošiljali prve partizane na Pohorje, vzpostavili stalno zvezo s Pohorsko četo. Pri Knifičevih je bil skrivni bunker, kjer so razmnoževali letake in radijska sporočila. Bunker se ni ohranil. Na čelni fasadi hiše je vgrajena spominska plošča posvečena zavedni družini.

c.

Hiša z izrazitim zgodovinskim pomenom ni ohranila svoje prvotne podobe, zato varujemo spominsko ploščo na čelni fasadi.

5. RUŠE – ROJSTNA HIŠA JANKA GLAZERJA , GLAZERJEVA ULICA 37, EŠD 6396

a. parc. št. 1442 del, k.o. Ruše, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000

b.

Pritlična stavba izvira iz 19. stoletja. Desno od vzhodnih vrat je vzidana spominska plošča posvečena Janku Glazerju. Janko Glazer je bil pesnik, literarni zgodovinar, književni kritik, bibliograf in urednik. V letih 1941—1945 je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju.

c.

Rojstna hiša Janka Glazerja ni ohranila svoje avtentičnosti, zato je treba ohraniti njeno zunanjo maso s spominsko ploščo .V notranjščini hiše je možno urediti spominsko sobo, sicer pa se uporablja kot stanovanjski objekt.

9. člen

Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

10. člen

Pristojni organ lokalne skupnosti izda na podlagi akta o razglasitvi spomenika lastniku odločbo o varstvu za spomenik lokalnega pomena v 3 mesecih od sprejema odloka.

Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.

V odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi:

• dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov, javni službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti, vendar največ za en mesec v letu do šestih mesecev v petih letih,

• prepoved premeščanja oziroma prenašanja spomenika. Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.

11. člen

Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Ruše.

12. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za kulturo – Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine, Slovenska 27, 1000 Ljubljana.

13. člen

S tem odlokom preneha veljati prejšnji odlok, ki je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV št. 1/87 in MUV 11/94).

14. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 051-03-007/05

Datum: 22. december 2005

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.