|
Na podlagi 7., 58., 61. in 66. člena
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS,
št. 18/84, 32/85 in 33/89), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS
št. 72/93, 6/94) ter
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 14/95) je Občinski svet
občine Šentilj na svoji 11. redni seji dne 28. decembra 1995 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šentilj |
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
|
1.
člen |
|
|
Na območju občine Šentilj se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih,
ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča (v nadaljevanju besedila: nadomestilo). |
|
|
2.
člen |
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in
nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega
stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine
stavbe. |
|
|
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem
izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oz. za katerega je pristojni organ
izdal lokacijsko dovoljenje. |
|
|
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
|
3. člen |
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje: |
|
|
1. na območjih naselij (Šentilj, Sladki Vrh, Ceršak in Zg. Velka) |
|
|
2. na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt |
|
|
3. na drugih območjih |
|
|
Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine Pesnica za obdobje
1986-2000 - dopolnjen leta 1987. |
|
|
Na območjih iz 1. in 2. točke tega člena se nadomestilo ne plačuje, če
stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodom in električnim
omrežjem. |
|
|
Na drugih območjih se plačuje nadomestilo, če so stavbna zemljišča
opremljena najmanj z vodovodnim in električnim
omrežjem. |
|
|
4.
člen |
|
|
Območja stavbnega zemljišča, kjer se plačuje nadomestilo v naslednjih
mejah: |
|
|
- meja 1. območja zajema območje mejnega prehoda Šentilj in Trate, |
|
|
- meja 2. območja zajema ureditveno območje naselja Šentilj |
|
|
- meja 3. območja zajema ureditvena območja naselij Ceršak, Sladki Vrh
in Zg. Velka, |
|
|
- meja 4. območja zajema vsa stavbna zemljišča v občini, ki niso zajeta
v 1., 2. in 3. območju. |
|
|
5.
člen |
|
|
Meje območij iz prejšnjega člena so vrisane v kartah v merilu 1:5000.
Karte hrani Geodetski zavod Maribor, kjer so občanom tudi na vpogled. |
|
|
III. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA |
|
|
6. člen |
|
|
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila: |
|
|
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave; |
|
|
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča; |
|
|
3. vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča; |
|
|
4. izjemne ugodnosti v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča; |
|
|
5. večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. |
|
|
7.
člen |
|
|
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami individualne in skupne rabe in možnost priključka na te
objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
|
1. cesta v protiprašni izvedbi |
15 točk |
2. javna kanalizacija |
15 točk |
3. javni vodovod |
15 točk |
4. plinovod |
15 točk |
5. elektrika |
15 točk |
6. PTT (telefon) |
15 točk |
7. javni mestni in primestni promet |
15 točk |
8. kolektivno centralno ogrevanje |
15 točk |
|
|
|
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno
kanalizacijo, javni vodovod, plinovod, elektriko in kolektivno centralno
ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno
priključiti, oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja
tudi dejanska možnost priključitve na omrežje in uporabe teh komunalnih
objektov in naprav. |
|
|
Pri PTT (telefon) se ne upošteva možnost priključka, ampak le dejanska
priključitev objekta na PTT omrežje. |
|
|
Pri kolektivnem centralnem ogrevanju se za individualne stanovanjske
objekte ne upošteva možnost priključka, temveč le dejanska priključitev. |
|
|
Vodovod se točkuje samo tam, kjer z njim upravlja komunalno podjetje. Po
7. točki prvega odstavka tega člena se ovrednoti le stavbno zemljišče,
ki je v zračni razdalji do 500 m od avtobusnega postajališča. |
|
|
8. člen |
|
|
Glede vrste dejavnosti oz. namena uporabe so stavbna zemljišča po tem
odloku razvrščena: |
|
|
1. na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte; |
|
|
2. na stavbna zemljišča za počitniške objekte; |
|
|
3. na stavbna zemljišča za objekte namenjene osnovni oskrbi in oskrbnim
storitvam; |
|
|
4. na stavbna zemljišča za druge poslovne namene; |
|
|
5. na stavbna zemljišča, ki so v uporabi družbenih dejavnosti, društev,
državnih organov in družbenih organizacij |
|
|
9. člen |
|
|
Vrste dejavnosti oz. namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se
ovrednoti s točkami glede na območja iz 5. člena po naslednji tabeli: |
|
|
|
vrsta dejavnosti |
območje |
|
|
1. |
2. |
3. |
4. |
1. |
stanovanjski objekti |
100 |
30 |
20 |
10 |
2. |
počitniški objekti |
200 |
60 |
40 |
20 |
3. |
osnovna oskrba in oskrbne storitve |
1000 |
400 |
200 |
100 |
4. |
ostale poslovne storitve |
1500 |
500 |
200 |
200 |
5. |
družbene dejavnosti in državni objekti |
50 |
50 |
50 |
50 |
6. |
druge gospodarske
dejavnosti |
120 |
120 |
120 |
120 |
|
|
|
»Med druge gospodarske dejavnosti spadajo objekti za proizvodnjo in
transformacijo električne energije, spremljajoči objekti plinskega
razvodnega omrežja in objekti MOBITEL in GSM telefonskega omrežja«. |
|
|
10. člen |
|
|
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in garaže
so po tem odloku poslovne površine. |
|
|
11. člen |
|
|
Število točk na kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se
glede na vrsto dejavnosti oz. namen uporabe ter lego določi po naslednji
tabeli: |
|
|
|
vrsta dejavnosti |
območje |
|
|
1. |
2. |
3. |
4. |
1. |
stanovanjski objekti |
40 |
30 |
20 |
10 |
2. |
počitniški objekti |
80 |
60 |
40 |
20 |
3. |
osnovna oskrba in oskrbne storitve |
800 |
200 |
100 |
50 |
4. |
ostala poslovna dejavnost |
1000 |
300 |
200 |
100 |
5. |
objekti družbenih dejavnosti |
40 |
40 |
40 |
40 |
6. |
druge gospodarske dejavnosti |
100 |
100 |
100 |
100 |
Pri nezazidanem stavbnem zemljišču se ne točkuje komunalna opremljenost
po 7. členu tega odloka. |
|
|
»Med nezazidana stavbna zemljišča drugih gospodarskih dejavnosti spadajo
zemljišča preko ali v katerih potekajo daljnovodi, magistralni ali
lokalni plinovodi in optični mednarodni ali krajevni podzemni telefonski
kabli. |
|
|
Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi
stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 100 m2
za vsak posamezni daljnovodni steber, ostale površine preko katerih
potekajo magistralni in lokalni plinovodi, ter optični podzemni kabli,
pa se obračunavajo po dolžinskem metru omrežja«. |
|
|
Površine iz prejšnjega odstavka tega člena omejujejo rabo prostora, zato
se za vrednotenje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za vsa
območja doda 400 dodatnih točk. |
|
|
12. člen |
|
|
V posameznih dejavnostih se pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča
upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v
gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izjemno ugodne lokacije
stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih
znotraj I. območja. |
|
|
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se
obračunajo za naslednje vrste dejavnosti: |
|
|
Vrsta dejavnosti na I. območju |
Število točk |
1. brezcarinska prodajalna |
10.000 |
2. trgovina naftnih derivatov na drobno |
5.000 |
3. druge poslovne dejavnosti |
2.500 |
|
|
|
13. člen |
|
|
Za večje motnje pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča za
stanovanjske namene se po tem odloku šteje prekomerno onesnaževanje
zraka na območjih, ki so po katastru onesnaženosti zraka na 4. stopnji,
na teh območjih se po kriterijih iz 9. člena odbije 20 točk. |
|
|
IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
14. člen |
|
|
Poleg primerov navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena zakona o
stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki
prejemajo stalno socialno pomoč in varstveni dodatek (stalna družbena
materialna pomoč, polni invalidski dodatek, varstveni dodatek). |
|
|
Delno so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki izpolnjujejo
merila o uresničevanju socialno varstvenih pravic določenih za
nadomestilo stanarine in sicer v enakem odstotku kot za subvencioniranje
stanarine. |
|
|
Občinski svet lahko tudi v drugih primerih, kot so elementarne in druge
nezgode, oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi
plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca oz. njegove
družine. |
|
|
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za dejavnost
osnovnih šol, otroških vrtcev in društev. |
|
|
»Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki so v lasti občine in jih
občina uporablja za svojo dejavnost, ter za zemljišča, ki se uporabljajo
za dejavnost osnovnih šol, otroških vrtcev, športnih in ostalih
društev«. |
|
|
15. člen |
|
|
Občanu, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih
objektov in naprav, se pri točkovanju za dobo 5-tih let odštejejo točke
za komunalne objekte in naprave iz 7. člena, za katere je združeval
sredstva. |
|
|
O oprostitvi odloča Občinski svet. Zavezanec je dolžan zahtevku za
oprostitev priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev. |
|
|
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
|
16. člen |
|
|
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., 11. in 12. člena
tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s
stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino
zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za
izračun nadomestila. |
|
|
17. člen |
|
|
Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke ugotovi
obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča. |
|
|
Obveznost se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznosti
poravnati po tromesečjih. Uprava za javne prihodke z odločbo določi
število točk za določitev obveznosti pravnih oseb, ki so zavezanci
plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. |
|
|
Pravne osebe poravnajo svoje obveznosti po dvanajstinah. |
|
|
Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke, in
sicer: |
|
|
- pravne osebe mesečno, do 15. v mesecu za tekoči mesec, |
|
|
- občani v trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. v trimesečju,
plačani pa morajo biti v 45-tih dneh po zapadlosti. Na neplačane ali
nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti v skladu
z zakonom o davkih občanov. |
|
|
18. člen |
|
|
Letno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča določi do konca leta za naslednje leto Občinski svet občine
Šentilj. Sklep Občinskega sveta o določitvi letne vrednosti točke se
objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in se posreduje Upravi za javne
prihodke - Izpostava Maribor, Pesnica, Ruše. V primeru, da rast cen na
drobno med letom preseže planirano, lahko Občinski svet v skladu s tem
sprejme valorizacijo vrednosti točke. Sklep o valorizaciji se prav tako
objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
19. člen |
|
|
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence.
Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo
poslovne in stanovanjske površine. Podatke zagotavljajo Ministrstvu za
finance - Republiški upravi za javne prihodke Izpostava Maribor -
Pesnica - Ruše oz. organu, ki ga za to zadolži občinski svet občine
Šentilj. |
|
|
Na zahtevo republiške uprave za javne prihodke oz. drugega
pooblaščenega organa so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane
podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
|
|
VI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
20.
člen |
|
|
Z denarno kaznijo do 500.000,00 SIT se kaznuje za prekršek družbena
pravna oseba, ki: |
|
|
- ne pošilja pristojnemu upravnemu organu za družbene prihodke podatkov,
ki so potrebni za izračun, |
|
|
- ne prijavi vsake spremembe v petnajstih dneh od dneva nastanka. |
|
|
Odgovorna oseba pravne osebe oz. fizična oseba se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 100.000,00 SIT. |
|
|
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
21.
člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica za območje Šentilj
(Medobčinski uradni vestnik št. 16/90 in 5/91). |
|
|
22.
člen |
|
|
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku
Štajerske in Koroške regije, uporablja pa se od 1. januarja 1996 naprej. |
|
|
|
|
|
Številka: skl/95 |
Predsednik Občinskega sveta Občine Šentilj |
|
|
Datum: 29. december 1995 |
Stanislav Lesjak, dipl. oec, s.r. |
|
|
|
|
|
Odlok
o spremembah in
dopolnitvah odloka o nadomestilu za
uporabo
stavbnega zemljišča v občini Šentilj (Medobčinski uradni vestnik
Štajerske in Koroške regije, št. 2/1996) vsebuje naslednjo predhodno in
končno določbo: |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku
Štajerske in Koroške regije, uporablja pa se od 1. januarja 1996 naprej. |
|
|
|
|
|
Odlok
o spremembah in
dopolnitvah odloka o nadomestilu za
uporabo
stavbnega zemljišča v občini Šentilj (Medobčinski uradni vestnik
Štajerske in Koroške regije, št. 31/1997) vsebuje naslednjo predhodno in
končno določbo: |
|
|
|
|
|
5. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku
Štajerske in Koroške regije, uporablja pa se od 1. januarja 1998 naprej. |
|