|
Na podlagi 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah
na 5. redni seji dne 6. 5. 1999 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Šmarje pri
Jelšah |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Šmarje pri Jelšah je samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Babna Brda, Babna
Gora, Babna Reka, Beli Potok pri Lembergu, Belo, Bezgovica, Bobovo pri
Šmarju, Bodrež, Bodrišna vas, Brecljevo, Brezje pri Lekmarju, Bukovje v
Babni Gori, Cerovec pri Šmarju, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju,
Dragomilo, Dvor, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gornja Vas, Grliče,
Grobelno-Del, Grobelce, Hajnsko, Jazbina, Jerovska vas, Ješovec pri
Šmarju, Kamenik, Konuško, Koretno, Korpule, Kristan Vrh, Krtince, Laše,
Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Močle,
Nova vas pri Šmarju, Orehovec, Pečica, Pijovci, Platinovec, Polžanska
Gorca, Polžanska vas, Predel, Predenca, Preloge pri Šmarju, Pustike,
Rakovec, Senovica, Sladka Gora, Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica,
Spodnje Mestinje, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Stranje, Strtenica,
Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem, Šerovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah,
Topolovec, Vinski Vrh pri Šmarju, Vodenovo, Vrh, Vršna vas, Zadrže,
Zastranje, Završe pri Grobelnem, Zgornje Tinsko, Zibika, Zibiška vas. |
|
|
Sedež občine je v Šmarju pri Jelšah, Aškerčev trg 12. |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom
po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju Občine Šmarje pri Jelšah so ustanovljeni ožji
deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih
delov Občine Šmarje pri Jelšah so določeni s tem statutom in odlokom
občine. |
|
|
Imena in območja ožjih delov občine so: |
|
|
Krajevna skupnost Dol-Spodnje Mestinje, ki obsega naselja:
Dol pri Pristavi, Spodnje Mestinje. |
|
|
Krajevna skupnost Kristan Vrh, ki obsega naselja: Kristan
Vrh, Hajnsko, Grliče, Laše. |
|
|
Krajevna skupnost Mestinje obsega naselja: Krtince,
Lemberg pri Šmarju, Mestinje, del Pijovc, Stranje, Topolovec. |
|
|
Krajevna skupnost Sladka Gora obsega naselja: Beli potok
pri Lembergu, Jerovska vas, Nova vas pri Šmarju, del Pijovc, Polžanska
vas, Polžanska Gorca, Pečica, Sladka Gora. |
|
|
Krajevna skupnost Sveti Štefan obsega naselja: Brezje pri
Lekmarju, Babna Reka, Babna Gora, Babna Brda, Bukovje v Babni gori,
Grobelce, Lekmarje, Sveti Štefan. |
|
|
Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah obsega naselja: Bobovo
pri Šmarju, Belo, Brecljevo, Cerovec pri Šmarju, Dvor, Dragomilo, Dol
pri Šmarju, Globoko pri Šmarju, Gaj, Jazbina, Ješovec pri Šmarju,
Kamenik, Koretno, Konuško, Korpule, Močle, Mala Pristava, Predel,
Preloge pri Šmarju, Predenca, Sotensko pri Šmarju, Senovica, Šmarje pri
Jelšah, Šerovo, Vodenovo, Vrh, Vinski Vrh pri Šmarju, Zastranje, Zadrže. |
|
|
Krajevna skupnost Šentvid pri Grobelnem obsega naselja:
Bodrišna vas, Bodrež, Gornja vas, Grobelno-Del, Lipovec, Platinovec,
Rakovec, Spodnja Ponkvica, Spodnje Selce, Šentvid pri Grobelnem, Završe
pri Grobelnem. |
|
|
Krajevna skupnost Tinsko obsega naselja: Spodnje Tinsko,
Zgornje Tinsko. |
|
|
Krajevna skupnost Zibika obsega naselja: Bezgovica,
Oregovec, Pustike, Vršna vas, Strtenica, Škofija, Zibika, Zibiška vas. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: občina) v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve
lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z
zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev
tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Šmarje pri Jelšah ima svoj grb, zastavo in praznik,
katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Šmarje pri Jelšah, v
notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni
odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini pečata je
grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s
svojim aktom. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu
s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
|
|
– izdeluje obrambne dokumente. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in
zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in
evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in
evidenčnih podatkov. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina
od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druga delovna telesa, katerih ustanovitev
in naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski
funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu
z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz
občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske
enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi
občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo
glasuje večina navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda
v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine, o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje devetnajst članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo
občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
|
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha
tudi članstvo v vseh občinskih organih. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v
skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge
splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana ter
odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen
župan, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače
ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje
občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov in delovnih teles občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejema obrambne dokumente, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in
imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta
statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi nastarejši član
občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanoma, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora
občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
|
|
Župan, tajnik občine oziroma pristojni delavec občinske
uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročajo občinskemu
svetu na sejah občinskega sveta. |
|
|
22. člen |
|
|
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz
prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto
alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Odbori in komisije
občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa odlok. S
sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov
določi občinski svet tudi njegove naloge. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– zbira predloge za kandidate za člane delovnih teles
občinskega sveta, določa liste kandidatov za člane delovnih teles ter
jih predlaga v sprejem občinskemu svetu, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– daje predloge za imenovanje vodstvenih delavcev v
skladih, zavodih in javnih podjetjih, če jih v skladu z akti o
ustanovitvi imenuje občinski svet oziroma daje predloge o mnenjih in
soglasjih za njihovo imenovanje, |
|
|
– pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in
priznanj, |
|
|
– izvaja izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja
predloge sklepov za občinski svet, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kadrovske
zadeve in so v pristojnosti občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarstvo, |
|
|
– odbor za kmetijstvo, |
|
|
– odbor za komunalno dejavnost, urejanje prostora in
varstvo okolja, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti in finance, |
|
|
– odbor za šport, |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– komisija za vloge in pritožbe, |
|
|
– statutarnopravna komisija. |
|
|
Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno
področje ter naloge se določi z odlokom. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov, imenuje člane
in predsednika. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče imenovani predsednik
odbora ali komisije. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s področnim odlokom in poslovnikom
občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
Za odstop člana delovnega telesa se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta in poslovnika občinskega sveta, ki opredeljuje
odstop člana občinskega sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok,
v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, |
|
|
– odloča o prodaji nepremičnega premoženja, ki ne presega
vrednosti 500.000 SIT in o tem informira občinski svet na prvi naslednji
seji, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča tajnika občine za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike
organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta
statut. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva
podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
župana izmed svojih članov. |
|
|
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice
glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. |
|
|
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da
bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupana odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko
tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot
strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. |
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na
predlog župana razreši. |
|
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, sta
razrešena tudi podžupana. Mandat župana preneha z dnem razrešitve,
mandat podžupanov pa z dnem potrditve mandata novega župana. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev
pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne
volitve. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do
vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat
člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne
izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem
odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti),
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
V okviru nalog iz prejšnjih odstavkov nadzorni odbor: |
|
|
– preverja skladnost proračuna občine z zakoni, drugimi
predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi
občinskega sveta; |
|
|
– preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in
odločitvami občinskega sveta; |
|
|
– preverja skladnost finančnih načrtov ožjih delov občine
ter uporabnikov proračunskih sredstev; |
|
|
– periodično preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja
nalog izvrševanja občinskega proračuna; |
|
|
– redno preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z
občinskim premoženjem. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih,
vaških ali četrtnih skupnosti), tajnik občine, delavci občinske uprave
ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika
nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov navzočih članov. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno
vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov
finančnih načrtov ožjih delov občine krajevnih skupnosti javnih zavodov
in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in
finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim
nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor
vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski
svet in župana. Program nadzora nadzorni odbor sprejme do konca
koledarskega leta za naslednje leto. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor
obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali
župan. |
|
|
42. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora (v nadaljnjem
besedilu: poročevalec), ki ga je na predlog predsednika, za posamezno
zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora
zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
|
|
O svojem delu piše poročevalec zapisnik, ki ga po
opravljenem pregledu vroči odgovorni osebi organa ali drugega
nadzorovanega subjekta in predsedniku nadzornega odbora, ki ga je dolžan
o svojem delu sproti obveščati. |
|
|
Organ oziroma drug subjekt, katerega delo se nadzira ima
pravico podati pripombe na zapisnik v roku 8 dni. |
|
|
Poročevalec poroča o svojih ugotovitvah iz zapisnika na
seji nadzornega odbora, na kateri mora predstaviti tudi pripombe na
zapisnik, hkrati pa predlaga tudi predlog poročila s priporočili in
predlogi o nadzorovani zadevi. |
|
|
Nadzorni odbor sprejme poročilo iz prejšnjega člena na
seji nadzornega odbora. |
|
|
Poročilo pošlje nadzorovanemu organu oziroma osebi, ki
lahko v roku 15 dni vloži nanj pritožbo, glede kršitve postopka nadzora,
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe
materialnega prava. |
|
|
O pritožbi odloča nadzorni svet, ki lahko zavrne pritožbo
kot neutemeljeno ali spremeni prvotno poročilo. O pritožbenem postopku
sestavi nadzorni odbor poročilo v katerem navede razloge o svoji
odločitvi glede pritožbe. |
|
|
Po preteku pritožbenega roka oziroma po obravnavi pritožbe
pošlje nadzorni odbor poročila skupaj s poročilom o pritožbi v obravnavo
občinskemu svetu in nadzorovanemu organu oziroma subjektu, ki je dolžan
poročilo obravnavati ter upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora v skladu s svojimi pristojnostmi. |
|
|
Na seji občinskega sveta, na kateri se obravnava poročilo
iz prejšnjega člena mora biti navzoč predsednik nadzornega odbora ali po
njegovem pooblastilu član nadzornega odbora, ki je bil v zadevi
poročevalec. |
|
|
43. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali
kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
Občinski organi in drugi subjekti, ki so v skladu s tem
statutom podvrženi nadzoru nadzornega odbora se dolžni spoštovati
mnenja, priporočila in predloge nadzorneg odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi storiti vse za zagotovitev spoštovanja ugotovitev
nadzornega odbora. |
|
|
Če subjekti iz prejšnjega odstavka tega člena ne
spoštujejo priporočil nadzornega odbora, lahko nadzorni odbor predlaga
občinskemu svetu oziroma drugemu pristojnemu organu, da zoper odgovorne
osebe sproži postopek razrešitve, disciplinske postopke za odgovorne
delavce, računskega sodišča ali drugega pristojnega organa, razen kadar
je bil nadzorni odbor dolžan te organe obvestiti o svojih ugotovitvah že
na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
|
44. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni
odbor. |
|
|
45. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
46. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
47. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor
s poslovnikom. |
|
|
Nadzorni odbor mora pri svojem delu upoštevati določila
poslovnika. |
|
|
48. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora ali od predsednika pooblaščen
član nadzornega odbora mora biti povabljen na sejo občinskega sveta na
kateri se obravnava zaključni račun proračuna občine ali katero od
poročil nadzornega odbora. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
49. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. |
|
|
50. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo
občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne
občinske uprave. |
|
|
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se
določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
51. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
52. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
53. člen |
|
|
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o spološnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s
predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
54. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
55. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
56. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
|
57. člen |
|
|
Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči
in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele
občine. |
|
|
V primeru ustanovitve občinskega pravobranilstva se z
odlokom določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. |
|
|
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
7. Drugi organi občine |
|
|
58. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov in
delovnih teles, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki
urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa ali delovnega telesa. |
|
|
59. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje
delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
60. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine z podporo najmanj 10 odstotkov volilcev s tega območja po
postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo
območje občinski svet s statutom po poprej izpeljanem postopku določenim
s posebnim odlokom. |
|
|
61. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev
v občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih
programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter
sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno
razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, |
|
|
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in
zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov
zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih
odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri
tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– predlagajo programe javnih del, |
|
|
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje
njihove skupnosti, |
|
|
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva
okolja, |
|
|
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in
drugih prireditev, |
|
|
– skupaj z občino skrbijo za požarno varnost na svojem
območju, |
|
|
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem
obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja. |
|
|
62. člen |
|
|
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne
skupnosti Občine Šmarje pri Jelšah praviloma samostojno: |
|
|
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
|
|
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
– skrbijo za vaške vodovode, |
|
|
– skrbijo za čiščenje javnih površin na svojem območju, |
|
|
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem
občine, ki jim je dano v uporabo, |
|
|
– sodelujejo pri projektih v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
|
|
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
|
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
|
63. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru
nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. |
|
|
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu
v svojem imenu in za svoj račun. |
|
|
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja
za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
64. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta določa zakon. |
|
|
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s
katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča
istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v
nadzornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo
predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
|
Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
65. člen |
|
|
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji
predsednik krajevne skupnosti najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov
sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati
več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja
krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja
druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki
jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta,
katerih vrednost presega 1/4 letnih sredstev dodeljenih krajevni
skupnosti za izvedbo njenega programa, so veljavni le ob pisnem soglasju
župana. |
|
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
|
|
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve
na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih
članov |
|
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj
štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan
ali najmanj polovica članov sveta. |
|
|
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
66. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
|
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se
nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
|
|
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih
splošnih aktov občine, |
|
|
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
|
|
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne
skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni
občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če
ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
|
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo
zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi
je urejen zbor občanov. |
|
|
Odločitve sveta krajevne skupnosti o gospodarjenju z
nepremičnim premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje
občinski svet. |
|
|
67. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
68. člen |
|
|
Krajevne skupnosti imajo premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti
kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
|
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha
pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na
občino. |
|
|
69. člen |
|
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega
proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s
plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega
dela občine. |
|
|
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
|
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti
v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot
sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog
župana občinski svet. |
|
|
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih
skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
|
|
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je
odgovoren predsednik sveta. |
|
|
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro račune. |
|
|
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
|
|
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor občine |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora
občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov
krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne
volitve: |
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine. |
|
|
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi
občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega
proračuna uporabljajo nenamensko. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
71. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
72. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
73. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti
pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
74. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
75. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj
zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
76. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali četrtino članov občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj deset odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
77. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
četrtina članov občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po
sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
78. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
79. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj deset odstotkov
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
80. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
81. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
82. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
83. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
84. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
85. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo
glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katega
se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
86. člen |
|
|
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
87. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
6. Občinske javne
službe |
|
|
88. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
89. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini in |
|
|
– knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
91. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi
javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
93. člen |
|
|
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
94. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
95. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
96. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VI. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
97. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. |
|
|
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega
premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena
finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. |
|
|
98. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
99. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki
ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtovani odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi
vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
|
|
100. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
101. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
|
102. člen |
|
|
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni
prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno
leto. |
|
|
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
|
|
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
organ in ožji deli občine. |
|
|
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad,
javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se
financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
|
103. člen |
|
|
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z
odlokom. |
|
|
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
|
|
104. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
|
|
– prihodki od dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek od prometa nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– finančne izravnave, |
|
|
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne turistične takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave in |
|
|
– prihodki določeni z drugimi predpisi. |
|
|
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni
z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
|
105. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti
prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite, |
|
|
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
|
|
– prodaje nepremičnega premoženja, |
|
|
– prodaje premičnega premoženja, |
|
|
– drugega premoženja, |
|
|
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, |
|
|
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
|
|
– komunalnih prispevkov, |
|
|
– samoprispevka, |
|
|
– prispevkov občanov za sofinanciranje določenih nalog in
obveznosti na lokalni ravni, |
|
|
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v
režiji, |
|
|
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine, |
|
|
– ožjih delov občine, |
|
|
– dotacije, darila in pomoči, |
|
|
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in |
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
106. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
107. člen |
|
|
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
|
|
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje
lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s
sklepom. |
|
|
108. člen |
|
|
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da
proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje
posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih
zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
|
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski
svet. |
|
|
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati
rebalans proračuna. |
|
|
109. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
110. člen |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
|
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in
njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva
prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
|
111. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5
odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca
proračunskega leta. |
|
|
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega
člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
112. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako
leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. |
|
|
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar
najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve
občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in
odhodkov za zadnje leto. |
|
|
113. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri
odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres,
požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z
zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
|
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno; |
|
|
– za kriterije proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega
odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge
točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega
člena odloča župan. |
|
|
114. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni
račun. |
|
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu
svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
|
|
115. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
116. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. |
|
|
O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča tudi
o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa
zakon. |
|
|
117. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v
ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani
organizaciji. |
|
|
118. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
119. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
|
|
121. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
122. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
123. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
124. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
125. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
126. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
127. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
128. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
VIII. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
129. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine
brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
130. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
131. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
132. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
133. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
IX. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
134. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
135. člen |
|
|
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine
do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim
aktom. |
|
|
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski
svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. |
|
|
136. člen |
|
|
Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini še
naprej smiselno uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi
bivše Občine Šmarje pri Jelšah pred letom 1995. |
|
|
137. člen |
|
|
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Občine
Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96 in 48/98). |
|
|
138. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 06202-47/99 |
|
|
Šmarje pri Jelšah, dne 6. maja 1999. |
|
|
Župan
Občine Šmarje pri Jelšah
Jožef Čakš l. r. |
|
|
|