Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 14. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/11) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 7. redni seji, dne 1. 10. 2015, sprejel naslednji

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CERKVENJAK

I.           Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) Občina Cerkvenjak s tem odlokom sprejme občinski prostorski načrt Občine Cerkvenjak.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Cerkvenjak vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del določa:

·       izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;

·       zasnovo prostorskega razvoja občine;

·       zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena;

·       zasnovo poselitve z:

·       okvirnimi območji naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirnih območij razpršene poselitve;

·       usmeritve za prostorski razvoj občine:

·       usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

·       usmeritve za razvoj v krajini,

·       usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

·       usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:

·       območja namenske rabe prostora po posameznih enotah urejanja prostora;

·       prostorske izvedbene pogoje;

·       območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(4) OPN vsebuje grafični in tekstualni del. Tekstualni del vsebuje besedilo odloka s Prilogo 1 in Prilogo 2. OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.

(5) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega dela.

Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje:

   1.       zasnovo prostorskega razvoja občine (M 1 : 25.000),

   2.       zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (M 1 : 25.000),

   3.       okvirna območja naselij, in okvirnih območij razpršene poselitve (M1:25.000),

   4.       usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1 : 25.000),

   5.       usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 25.000),

   6.       usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 25.000).

Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje:

   1.       pregledno karto občine Cerkvenjak z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000),

   2.       pregledno karto občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000),

   3.       prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000),

   4.       prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000).

(6) Obvezne priloge vsebujejo:

   1.       izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov,

   2.       prikaz stanja prostora,

   3.       strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta in urbanistični načrt za naselje Cerkvenjak,

   4.       smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

   5.       obrazložitev in utemeljitev OPN,

   6.       povzetek za javnost,

   7.       okoljsko poročilo.

3. člen

(pomen kratic, uporabljenih v odloku)

(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       BTP         bruto tlorisna površina objekta,

·       CPVO      celovita presoja vplivov na okolje,

·       EO          enostavni objekt,

·       EPO        ekološko pomembno območje,

·       EUP        enota urejanja prostora,

·       FI           faktor izrabe gradbene parcele,

·       FZ           faktor zazidanosti gradbene parcele,

·       GJI         gospodarska javna infrastruktura,

·       K            klet,

·       KD          kulturna dediščina,

·       KS          kulturni spomenik - zavarovan s predpisom,

·       M            mansarda,

·       N            nadstropje,

·       NATURA  posebno varstveno območje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi,

·       NO          nezahtevni objekt,

·       NV          naravna vrednota,

·       ONRP      osnovna namenska raba prostora,

·       OPN        občinski prostorski načrt,

·       OPPN      občinski podrobni prostorski načrt,

·       OPPNp    občinski podrobni prostorski načrt - predviden,

·       P            pritličje,

·       p            neizkoriščeno podstrešje,

·       PIP         prostorski izvedbeni pogoji,

·       PM          parkirno mesto,

·       PNRP      podrobnejša namenska raba prostora,

·       PRS        Prostorski red Slovenije,

·       Q100      poplavno območje stoletnih voda – katastrofalne poplave,

·       RPE        register prostorskih enot,

·       SP          strokovna podlaga za celotno območje občine ali del območja občine oziroma za ureditve na tem območju,

·       SPRS      Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

·       UN          urbanistični načrt (strokovna podlaga po veljavnih predpisih, obvezna za občinsko središče),

·       VVO        vodovarstveno območje.

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

4. člen

(pomen izrazov, uporabljenih v odloku)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo za objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.

·       Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

·       Avtohton je prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja).

·       Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj 1,60 m.

·       Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

·       Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti ali na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja.

·       Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.

·       Dozidava objekta je povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 % BTP.

·       Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

·       Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

·       Družinska hiša je prosto stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami.

·       Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.

·       Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, vozlišča za javni potniški promet ali javni odprti prostori).

·       Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša.

·       Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

·       Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora. Na območju EUP je določena namenska raba prostora, dopustna izraba prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, za posamezne vrste posegov v prostor so določeni enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, se za območje EUP določijo usmeritve, pogoji in omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN.

·       Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploščama v stavbi. Imeti mora primerno višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M).

·       Faktor izrabe parcele za gradnjo (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

·       Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno.

·       Gospodarska cona je območje obrtnih, proizvodnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez bivanja.

·       Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo.

·       Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji.

·       Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali je načrtovan objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je načrtovana ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

·       Gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe).

·       Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

·       Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

·       Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru.

·       Grajeno območje kmetije je zemljišče, na katerem stojijo stanovanjska stavba in gospodarska poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov.

·       Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina.

·       Javno cestno omrežje je omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih) cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov.

·       Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe.

·       Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce.

·       Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Kletni del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren. Na ravnem terenu lahko klet sega največ 1,4 m nad okoliški teren. Na nagnjenem terenu, kjer ni mogoče doseči pogoja, da lahko klet sega največ 1,4 m nad okoliški teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti pa je v odvisnosti od strmine terena lahko v celoti nad terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja stena kleti delno vkopana (na položnejšem terenu).

·       Kolenčni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno konstrukcijo (zidno lego).

·       Legalizacija je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka.

·       Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

·       Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho.

·       Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega objekta v skladu z določbami tega odloka. Pred izvedbo nadomestne gradnje je potrebna odstranitev obstoječega objekta.

·       Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja tlorisa objekta.

·       Naravne sestavine prostora so reliefne oblike, tla, vode, vegetacija in ekosistemi.

·       Naselje po SPRS je območje, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi.

·       Naselje po RPE: statistično območje naselja, določeno v Registru prostorskih enot;

·       Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

·       Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

·       Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in stavba pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.

·       Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.

·       Nezadostno izkoriščena zemljišča so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v občinskem prostorskem načrtu za posamezno enoto urejanja prostora.

·       Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki je kot nezahtevni objekt določen v predpisih o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

·       Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami brez vmesne plošče med tlemi in stropom.

·       Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov.

·       Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

·       Območje naselja  je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

·       Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in sončna energija.

·       Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.

·       Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, v enem ali več nivojih, ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, pri čemer je potrebno upoštevati določila tega odloka glede urejanja odprtih bivalnih površin v posameznih enotah urejanja prostora.

·       Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

·       Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.

·       Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na zemljišče, z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt ali na njem ter drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim.

·       Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).

·       Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali pa se prostori pritličja pričnejo na vodoravni plošči nad kletjo ali na vodoravni plošči, katera je lahko največ toliko dvignjena nad okoliški teren kot določajo omejitve, zapisane glede vkopanosti kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet sega največ 1,4 m nad okoliški teren).

·       Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

·       Regulacijske črte so urbanistični elementi za urejanje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja.

·       Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam, oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.

·       Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu je najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik.

·       Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od določb, navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v upravnih postopkih.

·       Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.

·       Športni center obsega športne površine in objekte, namenjene športnim aktivnostim in športnim prireditvam.

·       Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je vsaj 51% BTP nad terenom namenjenih bivanju.

·       Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

·       Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

·       Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaščen strokovnjak ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov.

·       Strukturna urejenost prostora obsega značilne smeri, oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke, vedute, kvalitetne poglede in razmerja med rabami prostora.

·       Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu. Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta.

·       Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve.

·       Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.

·       Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

·       Vidna privlačnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno značilnostjo posameznega prizorišča.

·       Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami.

·       Vinogradniški objekt (tudi zidanica) je kmetijska stavba za spravilo in predelavo grozdja, sadja ter za shranjevanje vina, drugih kmetijskih pridelkov, strojev, orodja ter za izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava hrane, vzdrževanje higiene), in za občasno bivanje v času intenzivnih del v vinogradu.

·       Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.

·       Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom.

·       Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Vrsto vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.

·       Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike dimenzije, ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.

·       Zelene površine so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so del stavbnih zemljišč v naselju.

(2) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kot je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.

II.      Strateški del prostorskega načrta

5. člen

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.

II.1    Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine

6. člen

(splošna izhodišča)

(1) Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Cerkvenjak in njenega širšega območja.

(2) Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo:

·       naselje Cerkvenjak kot lokalno središče s funkcijami tega središča,

·       Slovenske Gorice kot območje z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo,

·       v občini so tudi območja kulturne dediščine in območja narave, ki jih občina želi vključevati v prostorski razvoj kot potencialna območja za dopolnjevanje turistične in rekreacijske ponudbe v sami občini in tudi v širši regiji.

(4) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo občino Cerkvenjak, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Osnutek strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Lokalni energetski koncept občine Cerkvenjak.

(5) Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v prikazu stanja prostora.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1) Občina svojo zgodovinsko, kulturno in gospodarsko povezanost z okolico uresničuje v kulturnem in gospodarskem smislu s sosednjimi občinami, v okviru širših Slovenskih goric in celotne podravske regije.

(2) Občina Cerkvenjak je povezana s sosednjimi občinami:

·       na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;

·       z občinami v Podravju na področju ravnanja z odpadki in oskrbe z vodo (regijsko vodovodno omrežje);

·       pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma;

·       z občinama Lenart in Gornja Radgona ter Mestno občino Maribor pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti.

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja občine enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

·       skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

·       skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

·       optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

·       prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča;

·       dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

·       preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

·       prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

·       ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine;

·       doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot ter celostnem ohranjanju biotske raznovrstnosti;

·       zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so kot prednostni določeni naslednji cilji prostorskega razvoja:

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v občinskem središču in v delih ostalih naselij, v katere bo usmerjen razvoj poselitve ter zagotavljanje prostorskih pogojev za ohranjanje razpršene poselitve na celotnem območju občine, z možnostjo širitve, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev sekundarnih in terciarnih – proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti (širitev poslovno obrtne cone v Brengovi; v nadaljnjem besedilu: POC Cerkvenjak);

·       zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij - rekonstrukcija in izgradnja vodovodnega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega omrežja, vključno z zagotavljanjem površin za potrebe izvajanja gospodarskih javnih služb (režijski obrat v neposredni bližini POC Cerkvenjak);

·       zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja - gradnja kanalizacijskega omrežja in sistema manjših individualnih enot čiščenja ali možnost čiščenja odpadnih vod z odvozom na centralno čistilno napravo;

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti– območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo (zidanice oziroma vinske kleti, ribogojnice),

·       zagotovitev infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture na območjih, ki so primerna za sonaravni turizem ter rekreacijo, primerno zavarovanje in označevanje območij kulturne dediščine in drugih turističnih točk ter zagotovitev dostopa tudi posebnim družbenim skupinam (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi in avdiovizualnimi zmožnostmi);

·       zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev rekreacijskih območij in rekreacijskih poti (večji rekreacijski ribniki, kolesarska rekreacijska povezava);

·       zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje naselij;

·       zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·       spodbujanje energetske sanacije (prednostno) javnih stavb ter varčne gradnje vseh novih stavb.

II.2    Zasnova prostorskega razvoja občine

9. člen

(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja občine se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

·       prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

·       omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

·       temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji in

·       druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode ter

·       urbana središča, za katera je potrebna izdelava urbanističnega načrta.

(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 v grafičnem delu strateškega dela OPN Cerkvenjak.

10. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Kot prednostno območje, z intenzivnejšim razvojem poselitve za potrebe bivanja, je opredeljeno naselje Cerkvenjak z že razvito strnjeno gručasto zasnovo, v katerega se usmerja dejavnosti za zadovoljevanje funkcije občinskega središča.

(2) Zmerni razvoj poselitve v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb se usmerja v ostala naselja, na površine delne prenove, notranjega razvoja in funkcionalnega zaokroževanja.

(3) Zaradi ohranjanja poselitve na podeželju se na območju razpršene poselitve dovoljuje tudi vnos poslovnih oz. kmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kadar podpirajo sliko podeželja in nimajo negativnih vplivov na okolje (veduta, zemlja, voda, zrak, hrup...).

(4) Proizvodno, gradbeno in trgovsko dejavnost, prevozništvo ter večje obrtne in obrti podobne dejavnosti se usmerja v POC Cerkvenjak v dolini Brengova pod občinskim središčem.

(5) Poslovne dejavnosti se usmerja v osrednji del občinskega središča Cerkvenjak, kot mešanje poslovno stanovanjske dejavnosti pa v celotno območje naselja.

(6) Posebna prednostna območja, v katera se usmerja razvoj posebnih dejavnosti, namenjenih turizmu in spremljajoči rekreaciji v naravnem prostoru, so območje ribnikov v Smolincih, arheološki park v Brengovi, vzletišče v Čagoni in naselje Vanetina.

(7) V območja za razvoj poselitve se usmerja tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo (športno rekreacijski center pod naseljem Kadrenci; v nadaljnjem besedilu: ŠRC Cerkvenjak) ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih (širitev pokopališča). Ureditev manjših rekreacijskih površin se podpira tudi v območju ohranjanja poselitve izven strnjenih naselij.

(8) Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki, ribogojnice), v naseljih in v območju ohranjanj poselitve se podpira le v primerih, ko bodo za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

11. člen

(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti)

(1) Zaradi slabših reliefnih danosti, varovanja narave, prepletanja kmetijskih in gozdnih površin ter avtohtone poselitve in varovanja potencialnih vodnih virov se prednostno usmerja primarno dejavnost kmetijstva v okoljsko prijaznejše kmetovanje.

(2) Celotno območje občine je potencialno območje za razvoj sonaravnega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah in v kmetijsko manj intenzivni kulturni krajini, razvoj turizma vinskih cest v vinogradniških območjih ter razvoj vodnega in obvodnega turizma (ribolov, rekreacija, preživljanje prostega časa) ob umetnih vodnih površinah v občini.

12. člen

(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Pogoji za udejanjanje enakomernega razvoja poselitve v občini so vzpostavljeni z določitvijo sistema poselitve, medsebojnih razmerij med naselji, določitvijo okvirnih območij naselij ter njihovih podrobnejših namenskih rab, dopustnih dejavnosti v naseljih in opredelitvijo vlog naselij v sistemu.

(2) Naselje Cerkvenjak, kot osrednje in največje naselje v občini, občina skladno s SPRS opredeljuje kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča, v katerega se usmerja dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja in druženja ter zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Naselje Cerkvenjak vključuje tri medsebojno ločene dele: območje strnjene pozidave Cerkvenjak, POC Cerkvenjak in ŠRC Cerkvenjak. Ob priključku na avtocesto se nahaja POC Cerkvenjak z obstoječimi proizvodnimi površinami in načrtovanimi širitvami teh površin, v katero se usmerja poleg razvoja obstoječih dejavnosti tudi umeščanje in selitev večjih uslužno-storitvenih in manjših proizvodnih obrtnih in obrti podobnih dejavnosti.

(3) Naselje Smolinci (po RPE) se razvija kot manjše oskrbno središče, saj zaradi odmaknjenosti od občinskega središča zagotavlja nekatere funkcije vsakodnevne preskrbe (trgovina, bar, športne površine).

13. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Naselja v občini se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim omrežjem.

(2) Prometna navezava občine na sosednje občine in širše je zadovoljiva v vseh smereh. Od vzhoda proti zahodu vodi regionalna cesta R2-439 Sveti Jurij ob Ščavnici – Senarska (odsek 1305 Sv. Jurij ob Ščavnici-Cerkvenjak in odsek 1525 Cerkvenjak-Senarska), proti jugu R3-734 Cerkvenjak - Vitomarci - Gabrnik, lokalna cesta LC 203251 Cenkova - Cerkvenjak pa vodi proti severu in predstavlja povezavo s Sveto Trojico. V smeri zahod – vzhod vodi skozi občino avtocesta Spodnja Senarska – Cogetinci (del AC Maribor – Murska Sobota). Severno od avtoceste poteka v smeri vzhod zahod regionalna cesta R3-747 odsek 2805 Sv. Trojica-Cogetinci-Sp. Ivanjci.

(3) Najpomembnejšo cestno prometno os znotraj občine predstavlja regionalna cesta R2-439 Sveti Jurij ob Ščavnici – Senarska (odsek 1305 Sv. Jurij ob Ščavnici-Cerkvenjak in odsek 1525 Cerkvenjak-Senarska), ki prečka občino v smeri zahod – vzhod. Vsa naselja so preko državnih ali lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem.

(4) Preko občine vodi glavna kolesarska pot G15 Videm - Lenart. Kolesarski promet poteka po območju občine po državni prometnici (R2-439), namenjeni mešanemu prometu.

14. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Druga za občino pomembna območja so:

·       območja in objekti kulturne dediščine,

·       vinogradniška območja;

·       območja naravnih kvalitet prostora (ekološko pomembno območje Osrednje slovenske gorice; območje Natura 2000 – Osrednje Slovenske gorice (pSCI)) in naravna vrednota: 7480 Cogetinci – mokrotni travnik (habitat ogroženih živalskih vrst).

(2) V območja in objekte kulturne dediščine, se usmerjala dejavnosti za ohranjanje kulturne dediščine in njihovo vključevanje v turistično ponudbo (arheološki park v Brengovi).

(3) V vinogradniških območjih, s svojstveno mozaično kulturno krajino, v kateri so na prisojnih pobočjih nad gozdnim robom zasajeni vinogradi, ki se zaključujejo z značilno slemensko poselitvijo vinogradniških domačij in ostalih objektov potrebnih za obdelavo vinogradov in spravilo pridelkov, s to dodatno doživljajsko vrednostjo pa so potencialna območja za razvoj turizma vinskih cest in sonaravnega turizma kot dodatne vrednosti vinogradništva v Slovenskih goricah, se poleg ohranjanja primarnih dejavnosti usmerja tudi razvoj turizma.

(4) V območje naravnih kvalitet z ekološko pomembnim območjem in območjem Natura 2000 – Osrednje slovenske gorice,  se usmerja dejavnosti za ohranjanje naravno kvalitetnega prostora na zavarovanem območju.

15. člen

(urbanistični načrt)

Razvoj občinskega središča Cerkvenjak je podrobneje opredeljen v urbanističnem načrtu za to naselje.

II.3    Zasnova Gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena

16. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo avtocesta, tri regionalne državne ceste in kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste in javne poti). V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet.

(2) Prioriteta na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Cerkvenjak, medobčinskim središčem Lenart v Slovenskih goricah, središči sosednjih občin ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene ali podaljšane prometne navezave in dostopi zaradi naravnih nesreč ali slabih prometnih povezav, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih in gozdnih cest, in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest.

(3) Na območju občine ni javnih parkirišč v večjem obsegu. Ob objektih različnih dejavnosti se uredijo parkirna mesta glede na vrsto in obseg teh dejavnosti. V občinskem središču se zagotovi več parkirišč za posebne dogodke (redne in izredne prireditve).

(4) V povezavi z drugimi občinami se bo vzpodbujal razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – predvsem v območju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi), kakor tudi ureditev kolesarskih poti v drugih kolesarsko primernejših območjih občine. Na območju občine ni urejenih kolesarskih in rekreacijskih poti, čeprav vodi preko občine glavna kolesarska pot G15 Videm - Lenart. Kolesarski promet poteka po regionalni cesti, namenjeni mešanemu prometu. Zasnovati je potrebno lokalno kolesarsko mrežo in jo priključiti na državno kolesarsko omrežje. Rekreacijske poti se organizira v sozvočju z naravnimi danostmi. Za pešce se tudi v naseljih izven občinskega središča zgradi pločnike, kjer za to ni prostorskih pogojev, pa se pešcem in kolesarjem podredi prometni režim.

(5) Javni potniški promet se usmerja v racionalizacijo povezav in zagotavljanje fizičnega povezovanja javnih prometnih podsistemov (javni prevoz skupaj s šolskimi prevozi). Hkrati se javni potniški promet usmerja v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih sama občina na svojem območju ne izvaja.

17. člen

(telekomunikacije)

(1) Celotno območje občine je pokrito s telefonskim telekomunikacijskim omrežjem.

(2) Razvoj telekomunikacijskega sistema se usmerja v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbi za kakovosten pristop do širokopasovnih omrežij na celotnem območju občine.

18. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Na območju občine ni omrežij in naprav namenjenih prenosu plina.

(2) Na severnem delu občine poteka predviden visokonapetostni daljnovod DV 2 × 110 kV Lenart–Radenci, katerega koridor znaša 15 m na vsako stran od osi daljnovoda. Distribucijsko omrežje na elektroenergetskem področju predstavlja obstoječe srednjenapetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Lenart, RTP 110/20 kV Ptuj in iz RTP 110/20 kV Radenci. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(3) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja se usmerja v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem bo odvisna od povečanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.

(4) Na območju občine je predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav:

1.   20 kV daljnovodi za: TP Andrenci 2, TP Čagona 3, TP Komarnica;

2.   transformatorske postaje 20/0,4 kV: TP Andrenci 2, TP Čagona 3, TP Komarnica.

(5) Poraba energije se usmerja v zmanjšanje porabe energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje ter predvidenimi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta. Podpira se povečanje uporabe tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije, ki jih je mogoče ekonomično energetsko izkoriščati na območju občine. To so lesna biomasa, bioplin, sončna energija in geotermalna energija. V primerih gradnje strnjenih naselij, kjer gradnja poteka istočasno, se načrtuje nove skupne sisteme ogrevanja z lesno biomaso z eno kurilno napravo.

19. člen

(oskrba z vodo)

(1) Večji del naselij je priključen na javno vodovodno omrežje, na posameznih delih pa se oskrba s pitno vodo zagotavlja z zasebnimi vodovodi. Glavni vir za zasebne vodovode predstavljajo lastna zajetja.

(2) Oskrba iz lastnih vodnih virov pomeni na eni strani veliko bogastvo, sočasno pa tudi nevarnost za zdravje in življenje prebivalcev. Iz lastnih vodnih virov se oskrbujejo zlasti nekatera območja gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenega ureditvenega območja naselja.

(3) Vodovodno omrežje predstavlja hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so večja naselja v občini pokrita s požarno vodo.

(4) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo se usmerja v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo. Območja, kjer vodooskrba ni zadostno urejena, in območja predvidenega intenzivnejšega poselitvenega razvoja, bodo prednostno opremljena z novim vodovodnim omrežjem. Obstoječe vodooskrbne sisteme se obnavlja in posodablja ter jih povezuje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.

(5) Za območje občine se zagotovi sprejem Operativnega programa javne oskrbe s pitno vodo, iz katerega bo razvidno stanje in podani ukrepi za ureditev javne oskrbe s pitno vodo na območju celotne občine.

20. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Kot prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih vod se podpira pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih vod v strnjenih naseljih in predvidenih širitvah oziroma sanacijah in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. Predvidena je širitev izgradnje kanalizacije v naselju Cerkvenjak.

(2) Čiščenje odpadnih voda se izvaja na obstoječih čistilnih napravah: pod naseljem Kadrenci in v POC Cerkvenjak (v Brengovi).

(3) Gradnja malih čistilnih naprav se načrtuje na ostalih območjih strnjene poselitve.

(4) V območju pojava razpršene poselitve se vzpodbuja gradnja malih čistilnih naprav ter usmerja ravnanje z odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo.

(5) Za območje občine se zagotovi sprejem Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadne vode iz katerega bo razvidno natančno stanje in podani ukrepi za ustrezno ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode.

21. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje z odpadki se usmerja v organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov. Za odlaganje gospodinjskih odpadkov se uporabljajo različna odlagališča z dovoljenji po Sloveniji.

(2) V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključeno celotno območje občine.

(3) Nadaljuje se s spremljanjem in dopolnjevanjem evidence divjih odlagališč odpadkov, pripravi se ukrepe za sanacijo teh odlagališč.

(4) V primeru pojava nelegalno odloženih odpadkov in ugotovitvi da gre za nevarne odpadke, se ustno in pisno odloči o takojšnji sanaciji, v primeru, da gre za nenevarne gradbene odpadke, pa velja v pisni odločbi postavljen rok odstranitve do 60 dni, odvisno od količin.

22. člen

(vodno gospodarske ureditve)

Na področju vodnega gospodarstva ni načrtovanih večjih posegov v urejanje vodotokov.

II.4    Zasnova poselitve

II.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

23. člen

(območja naselij)

(1) Na območju občine je petnajst (15) statistično določenih naselij: Cerkvenjak, Brengova, Vanetina, Cenkova, Komarnica, Cogetinci, Ivanjski Vrh, Grabonoški Vrh, Kadrenci, Peščeni Vrh, Smolinci, Župetinci, Andrenci, Stanetinci in Čagona.

(2) Območja naselij (ON), kot jih opredeljuje ZPNačrt in jih določa OPN so naslednja: Cerkvenjak, Vanetina, Peščeni Vrh in Andrenci.

·       ON Cerkvenjak obsega staro naselbinsko jedro, pokopališče, površine podeželskega naselja ob glavni prometnici skozi naselje, POC Cerkvenjak – poslovno obrtna cona v Brengovi, ŠRC Cerkvenjak – športno rekreacijski center pod Kadrenci in površine, potrebne za dolgoročni razvoj urbanega naselja;

·       ON Vanetina obsega strnjeno slemensko poselitev ob lokalni cesti Brengova - Osek - Ločki Vrh - Negova in javni poti Brengova - Vodule – Vanetina;

·       ON Peščeni Vrh obsega območje strnjene slemenske poselitve ob javni poti Peščeni Vrh – Andrenška graba;

·       ON Andrenci obsega območje strnjene slemenske poselitve ob javni poti Stanetinci - Bratkovič - Vogrin (zahodni krak; del naselja Stanetinci po RPE) in javni poti Cerkvenjak - Andrenci (vzhodni krak; del naselja Andrenci po RPE).

24. člen

(območja naselij s sanacijo razpršene gradnje)

V občini ni opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo priključevala območja razpršene gradnje in ne naselij s katerimi bi se sanirala razpršena gradnja.

25. člen

(območja razpršene gradnje)

V občini ni območij s pojavi razpršene gradnje.

II.4.2 Okvirna območja razpršene poselitve

26člen

(območja razpršene poselitve)

(1) Celotno območje občine je opredeljeno kot območje odprtega prostora izven naselij, v katerem se pojavljata dva značilna tipa razpršene poselitve:

·       starejši avtohtoni vzorec dolinske razpršene poselitve, s pojavom samotnih kmetij, manjših zaselkov ter razdrobljenih in razpršenih naselij, z domačijami, umeščenimi ob vznožje reliefnega dviga položnejših prisojnih pobočij, ki ohranja prvotne lastninske celke in njihovo delitev na vse manjše kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje površin v dolinskem dnu in s tem omogočala pogoje za ohranjanje značilne kulturne krajine v demografsko ogroženih, obmejnih in hribovitih področjih,

·       časovno mlajši avtohtoni vzorec slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih, s pojavom samotnih kmetij na stranskih in nižjih slemenih ter razložene in razdrobljene slemenske poselitve pretežno na glavnih slemenih, v kateri se pojavljajo manjše slemenske kmetije, v območjih večjih nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi stanovanjske hiše kot nadomestni objekti nekdanjih viničarij, opuščene viničarije spremenjene v objekte za stalno ali občasno bivanje ter starejši in novejši vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in sodobnejši vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljišč v mozaični strukturi vinogradniških območij v demografsko ogroženih, obmejnih in hribovitih področjih svoje občine.

(2) Kot območje demografske ogroženosti je opredeljen večji del občine in obsega območja RPE naselij Andrenci in Vanetina ter območja RPE naselij Brengova, Cogetinci. Kot ogroženo obmejno območje je opredeljeno območje RPE naselja Ivanjski Vrh.

II.5    Usmeritve za prostorski razvoj občine

II.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

27. člen

(razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij se usmerja tako, da bo omogočal:

·       razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja,

·       razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja,

·       upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev,

·       ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij,

·       izboljšanje kakovosti bivanja,

·       izboljšanje pogojev za zdravje ljudi.

(2) Razvoj občinskega središča Cerkvenjak se prednostno usmerja v razvoj urbanega naselja:

·       z delno prenovo obstoječih objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov;

·       z notranjim razvojem in usmerjanjem pozidave na obstoječe nepozidane stavbne površine v naselju;

·       s širitvijo stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje;

·       s širitvijo pokopališča.

(3) Razvoj občinskega središča Cerkvenjak se usmerja v razvoj poslovnih in gospodarskih dejavnosti ter dejavnosti potrebnih za izvajanje GJI:

·       v proizvodne površine gospodarske cone Cerkvenjak (POC Cerkvenjak v dolini Brengove);

·       v vzpostavitev površin potrebnih za izvajanje GJI (režijski obrat) neposredno ob POC Cerkvenjak na južni strani.

(4) Razvoj naselij Vanetina, Peščeni Vrh in Andrenci, ki so po namenski rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, po velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot vasi, se usmerja:

·       v delno prenovo morebitnih opuščenih kmetij v naseljih z možnostjo spremembe namembnosti kmetij v objekte za stalno ali občasno bivanje;

·       v notranji razvoj s pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč v obcestni pozidavi ter boljšim izkoriščanjem praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij;

·       v manjše širitve teh naselij kot širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti in umestitve novih sprejemljivih spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve stavbnih zemljišč ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(5) V nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljišča se usmerja razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in gostitev, degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča zajeta v območja naselij.

28. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

(1) V občinsko središče, ki se usmerja v razvoj urbanega naselja, se usmerja:

·       dejavnosti, ki jih mora po funkciji zagotavljati občinsko središče za svoje prebivalstvo,

·       bivanje z dopolnilnimi dejavnostmi,

Razvoj obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti se usmerja v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja ali širitve posameznih enot urejanja. Obstoječe kmetije se usmerja v dolgoročno selitev izven območja naselja.

(2) V POC Cerkvenjak se usmerja razvoj poslovnih in gospodarskih dejavnosti.

(3) V naselja podeželskega tipa se usmerja bivanje s kmetijami za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter del oskrbnih in storitvenih spremljajočih dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju kmetijske dejavnosti in opuščanju kmetovanja, se na proste površine v naseljih usmerja stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne ustvarja prostorskih navzkrižij.

29. člen

(sanacije razpršene gradnje)

Občina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje.

30. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Na območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana:

·       območja slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi, zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije), starimi viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov obstoječih spremljajočih dejavnosti,

·       dolinska razpršena poselitev s kmetijami in bivanjem z dopolnilnimi dejavnostmi po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih kot ostanek nekdanjih celkov, razvitih v manjše zaselke ali samotnih kmetij z delnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,

se usmerja razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve, kot pojava s katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju videza kulturne krajine. Načrtovanje novih posegov se omogoča le v primeru, da se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(3) Preprečuje se stihijska gradnja stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš izven stavbnih zemljišč. Na vinogradniških območjih se omogoča gradnja zidanic kot gospodarskih objektov, kot delno bivalnih objektov ali za turistične namene v smislu ponudbe in trženja pridelkov ter zagotavljanja nočitvenih turističnih kapacitet.

31. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Razvoj naselij se usmerja v nadaljevanje dosedanje prostorske zasnove naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te zasnove.

(2) Zasnova posameznih naselij se usmerja v razvoj:

·       urbanega strnjenega naselja Cerkvenjak z razvito gručasto zasnovo, ki je opredeljena z obstoječim naselbinskim jedrom ob glavnih prometnicah skozi naselje in pozidavami, ki so se razvile ob regionalni in krajevnih cestah;

·       razvoj eno ali dvostranskega obcestnega slemenskega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med obstoječimi stavbami in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za obstoječo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja.

(3) Pri postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih arhitektonskih in urbanističnih elementih prostora se izhaja iz značilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko nadgrajuje.

(4) Pri urbanističnem oblikovanju večjih širitev naselij se uveljavljala enake usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(5) Manjše ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in poseganja v zeleno strukturo naselij se usmerja v obnovo ali kakovostno nadomeščanje.

(6) Prostorski razvoj se usmerja v ohranjanje zelenih cenzur med naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij.

(7) Širitev naselij se usmerja v prostorsko in funkcijsko zaključeno celoto, vključno z opremljenostjo z GJI.

(8) Naselje Cerkvenjak, ki je lokalno središče in po funkciji naselij občinsko središče, se usmerja v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami:

·       v zgodovinskem središču naselja ob cerkvi, ki je tudi območje kulturne dediščine in na površinah severno vzdolž regionalne ceste, se ohranja in razvija centralne dejavnosti;

·       zelene površine za potrebe športa in rekreacije in njihov razvoj so umeščene na območju južno od naselja Kadrenci (po RPE) ter površine za šport ob šoli in otroškem vrtcu;

·       pokopališče se dolgoročno širi na površine južneje od obstoječega pokopališča;

·       proizvodne površine so locirane ob priključku na avtocesto v poslovno obrtni coni Cerkvenjak v Brengovi, kjer se načrtuje tudi njihova dolgoročna širitev;

·       dolgoročno širitev občinskega središča se načrtuje na površinah ob vzhodnem in zahodnem kraku naselja, južno proti Čagoni.

II.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini

32. člen

(razvojna območja za dejavnosti v krajini)

(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki so vezane na izrabo naravnih virov. V občini Cerkvenjak so to kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi z razpršeno poselitvijo, ki je v gričevnatem svetu usmerjena v vinogradništvo, s kmetijami in vinogradniškimi gospodarstvi, v funkciji obdelave kmetijskih zemljišč in vzdrževanja kmetijske krajine, gozdarstvo, dejavnosti na vodnih površinah ter bivanjem. Razvojne pobude zajemajo tudi turizem in rekreacijo v naravnem okolju.

(2) V območja krajine bo poleg dejavnosti, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, usmerjen tudi razvoj dejavnosti, ki so vezane na obstoječe naravne ali grajene danosti prostora in niso del avtohtone razpršene poselitve, njihova umestitev pa je v skladu s prostorskimi predpisi, kot so:

·       posebne dejavnosti turizma povezane z rekreacijo v naravnem okolju v območju Smolincev (ob ribnikih), v naselju Vanetina in v območju arheološkega parka v Brengovi;

·       dejavnosti gospodarskih javnih služb (črpališča, manjše deponije nasipnega materiala za potrebe vzdrževanja občinskih cest, trafo postaje in podobne objekte),

·       površine namenjene splošni rabi, kot so ureditve cest, ločenih kolesarskih poti, sprehajalnih poti, jahalne poti za potrebe turizma;

·       za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanje narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti kulturne krajine, pri ravnanju z odpadnimi vodami v večjih zaselkih in gručastih ureditvah z gradnjo male ČN,

·       površine za šport in rekreacijo izven naselij z vzletiščem Čagona, manjša igrišča za potrebe lokalnega prebivalstva ali za spremljajoče dejavnosti ob turističnih območjih v RPE naseljih Smolinci, Brengova in Vanetina, vključno z manjšimi vodnimi ureditvami (ribniki), namenjenih rekreaciji in preživljanju prostega časa,

·       gradnja kmetijskih proizvodnih objektov, kadar so prostorsko in okoljsko nesprejemljivi na površinah dosedanje dejavnosti (premestitev kmetije iz območja naselja, ureditev ribogojnice na naravnih vodah, postavitev objektov za intenzivno vzgojo rastlin ali vzrejo živali), če so s tem zagotovljeni izboljšani pogoji za obratovanje (dostopnost, izraba energije, osončenost, prostorska omejitev v obstoječi poselitvi ali okoljska nesprejemljivost).

(3) V območja slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih se usmerja tudi postavitev objektov za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti (vinogradniški in podobni manj zahtevni objekti) v kolikor so izpolnjeni predhodni pogoji, umeščanje pa se usmerja v strjevanje zaselkov razpršene poselitve v vinogradniških območjih zaradi boljšega izkoriščanja obstoječe GJI, ob upoštevanju naravnih danosti in lastninske strukture vinogradniških območij, če je to prepoznavni vzorec razpršene poselitve.

(4) Zaradi omejenih možnosti za kmetovanje (razgibanost terena, majhnost površin, razdrobljenost kmetij, opuščanje kmetovanja) in ohranjanja prepoznavnih kakovosti in vrednost prostora, se usmerja kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na večjih vinogradniških površinah se usmerja kmetijsko proizvodnjo v zmanjšanje navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v odprtem prostoru.

(5) Na območju agromelioracije Andrenci se izboljšujejo pogoji za kmetijsko pridelavo. Z izboljšavo fizikalnih in ostalih lastnosti tal se vzpostavi kmetijska pridelava na manj primernem terenu, na zaraščenih kmetijskih zemljiščih in na novih kmetijsko-pridelovalnih površinah.

(6) Na področju gozdarstva se usmerja dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov, zavarovanih z veljavnimi predpisi, s katerimi so razglašeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom.

(7) Na vseh primernih vodnih površinah se spodbuja gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijski namen.

(8) Razvoj vodnega in obvodnega turizma se usmerja na manjše vodne površine, ki so namensko grajene kot ribolovne ali rekreacijske vodne površine in niso namenjene kopanju. Razvoj turizma vinskih cest in turističnih kmetij pa se prednostno usmerja na območje, v katerem je prisotno vinogradništvo.

(9) V območje krajine se usmerja tudi urejanje športno rekreacijskih površin, če te niso urejene v območju naselij ter razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij in razpršene poselitve.

(10) Težišče turističnega prometa predstavlja območje starega jedra občinskega središča in razvoj kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji (obstoječi: npr. Firbas, Breznik, Šipek, Kozar, Pučko in novi ponudniki). Kot izključno turistično območje je opredeljeno načrtovano turistično rekreacijsko območje ribnikov v Smolincih ter območje načrtovane turistične infrastrukture v Vanetini, kot turistično območje izključno kulturnega pomena pa je opredeljen arheološki park Rimsko gomilno grobišče v Brengovi.

(11) Turistično in rekreacijsko funkcijo ima tudi Vzletišče Cerkvenjak, letališče za ultralahka letala v dolini Drvanje. Vzletišče že ima svojo vlogo v hierarhiji slovenskega letalskega prostora in se ga še nadalje razvija.

(12) Dodatno rekreativno vlogo imajo posamezne točke, razpršene po celotni občini. Med najpomembnejše sodita izvir Lüba vodica ob Andrenskem potoku in Župetinski hrast. Poleg omenjenih je še nekaj vodnih zajetij, ki se lahko uporabljajo tako za kmetijske (namakanje) kot rekreacijske namene (ribogojništvo).

(13) Zagotavlja se programsko povezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe znotraj celotne občine in med sosednjimi občinami ter optimalno koriščenje turistične infrastrukture. Turistična ponudba gradi na regionalnih posebnostih in agrarni dejavnosti. Prostorske ureditve se načrtuje tako, da njihova ureditev ne povzroča okoljskih degradacij, da so uporabne skozi celo leto in za različne namene.

(14) V občini ni predvidenih območij izkoriščanja mineralnih surovin.

33. člen

(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja za obrambo)

(1) Poplavna območja so na zahodnem robu občine v obvodnem prostoru Drvanje, v katera občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja.

(2) Ozemlje občine je skoraj v celoti izpostavljeno erozijskemu delovanju. Gričevnata reliefno strmejša območja so opredeljena kot območja z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi.

(3) Na območju občine so opredeljena območja z različnimi verjetnostmi pojavljanja plazov.

(4) Požarno ogroženi so redki gozdovi na strmih bregovih v jugovzhodnem delu občine, v katera se ne usmerja dejavnosti, ki bi lahko pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo

(5) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, se v primeru izrednih razmer zagotavlja izključno rabo površin za namene zaščite in reševanja.

(6) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Cerkvenjaku. Ob množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za sprejem mednarodne pomoči se uporabijo športne površine v Cerkvenjaku. V primeru naravnih in drugih nesreč se uredi odvoz ruševin na centralno odlagališče odpadkov.

(7) V občini ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe.

II.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

34. člen

(stavbna zemljišča)

(1) Kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora se opredeli vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje.

(3) Spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških in podobnih objektov se opredeli kot sprejemljivo v primerih, ko predlagatelj za gradnjo vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada vinograda, sadovnjaka, ipd., na območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) na območju drugih kmetijskih zemljišč.

35. člen

(kmetijska zemljišča)

(1) Kot kmetijska zemljišča se opredeli površine na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, se zemljišča opredeli kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Kot najboljša kmetijska zemljišča se opredeli površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial.

(4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom se opredeli kot druga kmetijska zemljišča. Sem uvršča površine na reliefno dvignjenih območjih in mokrotna dolinska dna.

(5) Kot kmetijska zemljišča v odprtem prostoru se opredeli tudi ostale rabe zemljišč, ki so opredeljena linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so:

·       manjše gozdne zaplate, ki niso opredeljene kot gozd in so zajete v pretežno rabo območja,

·       vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja,

·       površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja,

·       druga zemljišča v območju kmetijske krajine, ki niso opredeljena v podrobnejšo rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi spomeniki).

(6) Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta in dolgoročnih širitev območij naselij predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

36. člen

(gozdna zemljišča)

(1) Kot gozdna zemljišča se opredeli obstoječe gozdove.

(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se opredeli tudi ostale rabe zemljišč, ki so opredeljena le linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so:

·       vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

·       površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območjih krajine, zajete v pretežno rabo območja,

·       druga zemljišča v gozdnih območjih krajine, ki niso opredeljena v podrobnejšo rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi spomeniki ipd.).

37. člen

(vodna zemljišča)

Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda se opredeli zemljišča, na katerih je voda trajno prisotna in odparcelirana v zemljiščem katastru (vodotok Drvanja in štiri stoječe vode). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

II.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

38. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor se usmerja tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki bodo opredeljene na osnovi osnovne ali podrobnejše namenske rabe ter ostalih značilnosti prostora, nedvoumno določena:

·       namembnost in vrsta posegov v prostor,

·       lega objektov in ureditev v prostoru,

·       velikost objektov in ureditev v prostoru,

·       oblikovanje objektov in ureditev v prostoru,

·       parcelacija objektov in ureditev v prostoru,

·       priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo,

·       upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru,

·       upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditvah v prostoru,

·       posebnosti in drugi pogoji v vsaki EUP.

(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor se upošteva izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

(3) V izvedbenem delu OPN se opredeli območja oz prostore za občasno izvajanje prireditev na prostem, kjer bodo dovoljene začasne čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

II.6    Konceptualni del urbanističnega načrta

39. člen

(urbanistični načrt)

(1) Izhodišča za urejanje in prostorski razvoj naselja opredeljuje urbanistični načrt (UN), ki je izdelan za Cerkvenjak kot glavno naselje v občini.

a) Za naselje je značilno sožitje urbanih in ruralnih elementov. Zaradi razgibane morfologije zemljišč in programske celovitosti, območje UN zajema tudi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so umeščena med poselitvene krake. V UN sta vključeni tudi dve, za občino in širši prostor pomembni območji: na zahodu Poslovno obrtna cona in na JV Športno - rekreacijski center.

b) Meje UN Cerkvenjak zajemajo primarno poselitvene površine, ki se kot pretežno obcestna in gručasta pozidava raztezajo po slemenih: znotraj naselja Cerkvenjak in (po RPE) deloma zajemajo tudi površine, ki sodijo v sosednja naselja: Brengova, Cenkova, Cogetinci, Kadrenci in Stanetinci. Dominantna smer območja urejanja je Z-V, ob regionalni cesti (R2 - 439), ki povezuje priključek na AC A5 in jedro naselja Cerkvenjak ter teče naprej proti Sv. Juriju ob Ščavnici. S te glavne smeri iz naselja na jug tečeta kraka: ob regionalni cesti za Vitomarce in LC za Čagono ter na sever kraka: LC Cenkova in ob LC za Cogetince.

(2) Urbanistični načrt naselje ureja s strukturiranjem zatečenih in novih razvojnih območij. Ta so:

·      jedra z dejavnostmi skupnega pomena za naselje in sosednja območja s centralnimi dejavnostmi: v območju osrednjega dela naselja Cerkvenjak (površine ob cerkvi Sv. Antona, šole, vrtca, kulturnega in gasilskega doma) ter ob križiščih prometnic in programsko pomembnih vozliščih (točke kulturne dediščine;

·      območja stanovanj so opredeljena v krakih naselja in njihovih razširitvah v smislu gostitve in sanacije razpršene pozidave in razvoja za potrebe stanovanj, kmetij ter spremljajočih in dopolnilnih dejavnosti (gostinstvo, obrt,...);

·      območje proizvodnih dejavnosti, je opredeljeno s poslovno obrtno cono Cerkvenjak, ki na JZ zaključuje rob naselja;

·      razvojno in oblikovno so za naselje pomembne ureditve in medsebojne povezave zelenih in odprtih površin, predvsem športno - rekreacijski center in pokopališče ter neposredni stik centralnih in stanovanjskih programov s sosednjimi gozdnimi in kmetijskimi površinami;

(3) Cestno omrežje se bo razvijalo in urejalo izhajajoč iz zatečene strukture v kateri kot os dominira regionalna cesta s križišči iz katerih tečejo cestni kraki. Paralelno z urejanjem prometnic za motorni promet se načrtuje tudi peš in kolesarske povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti in rabe javnega potniškega prometa. Ob urejanju uličnega sistema se posebno skrb posveča ustreznemu oblikovanju križišč, dostopov in zunanjim površinam skladnim s specifiko programov posameznega območja.

(4) Za doseganje višje kvalitete bivalnega okolja se v javne odprte prostore vključuje urbano opremo, drevorede in parkovne ureditve. S tem se povezuje zelene površine v sistem, celostno oblikuje naselje, izboljšuje mikroklimatske razmere in počutje, opredeljuje pomembnost prostorov ter izboljšuje orientacijo in izbor poti.

(5) Prostorske ureditve, objekte in programe se načrtuje in izvaja ob upoštevanju javnega interesa in trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del celostne podobe in kvalitete naselja.

III.    Izvedbeni del prostorskega načrta

III.1 Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora

40. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Območje občine je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojev v posamezni enoti.

(2) Naselja in druga, za občino pomembna območja poselitve, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

1.       Cerkvenjak

2.       Vanetina

3.       Andrenci

4.       Peščeni vrh

(3) Območja izven naselij v občini Cerkvenjak so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

1.       Odprti prostor

2.       Območje DPA

4) Območja EUP so prikazana v Karti II.3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.

41. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1) Za celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela OPN.

(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote.

(4) Oznaka in opis podrobne namenske rabe:

SK    površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,

CU   osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre

pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja,

IG    gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim,

BT    območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,

ZS    površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,

ZK    pokopališča – površine za pokop in spomin na umrle,

PC    površine cest,

O     območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,

A     površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja); površine razpršene poselitve so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,

Av    površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov,

K1    območja najboljših kmetijskih zemljišč,

K2    območja drugih kmetijskih zemljišč,

G     gozdna zemljišča,

VC    območja celinskih vod.

(5) Območja namenske rabe prostora so prikazana v Karti II.3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.

III.2 Prostorski izvedbeni pogoji

42. člen

(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov v prostor so določeni za celotno območje občine.

(2) Za vsako EUP veljajo:

·       PIP določeni s tem odlokom ali

·       PIP določeni v veljavnih prostorskih izvedbenih aktih.

(3) Določila v PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je zaradi posebnosti območja za posamezno EUP določeno drugače.

III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

43. člen

(PIP o namembnosti in vrstah dopustnih dejavnosti)

(1) Namembnost in dopustne dejavnosti v območju EUP so določene s podrobno namensko rabo prostora.

(2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celotnem objektu za dejavnosti, ki so skladne z določeno podrobno namensko rabo prostora. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar posegi v prostor ali spremembe namembnosti posameznih objektov ali delov objektov ne smejo poslabšati funkcionalnosti in stanja varstva okolja v EUP. Objekti, ki bi imeli z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje delavnice, so dopustni v delih EUP pod pogojem, da načrtovani in izvedeni omilitveni ukrepi znižujejo količino emisij pod zakonsko dovoljeno vrednost.

(3) V območjih površin podeželskih naselij (EUP CE04, CE06, CE07, VA01, AN01 in PV01) je dopustno prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve.

44. člen

(PIP o vrstah gradenj)

(1) Na celotnem območju občine so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ali z drugimi predpisi ni določeno drugače:

1.   redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov in naprav, adaptacije in rekonstrukcije;

2.   urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih površin (ureditev trgov, drevoredov, otroških igrišč, površin za pešce, postavitev urbane opreme ipd.);

3.   urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve;

4.   gradnja, razširitve (dograditve), rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne infrastrukture.

(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na stavbnih zemljiščih, opredeljenih za gradnjo, dopustna naslednja vrsta gradenj:

1.   gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje,;

2.   dozidava in nadzidava zakonito zgrajenih obstoječih objektov;

3.   postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov;

4.   sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti;

5.   rušitev objektov in

6.   dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

(3) Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo oz. poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi predpisov, je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(4) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostnih arhitekturnih in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(5) Na obstoječih objektih, zgrajenih na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu prikazani le kot fundus objekta skladno z evidenco katastra stavb, je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava, rušitev objekta ali dela objekta ter ponovna gradnja na istem mestu, vendar le v območju gradbene parcele (funkcionalno zemljišče) opredeljene v izdanih dovoljenjih oziroma v 1,5 kratniku obstoječega fundusa objekta. Na funkcionalnem zemljišču je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili v splošnih PIP za enostavne in nezahtevne objekte.

(6) Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vse objekte zgrajene pred letom 1967 in druge zakonito zgrajene objekte, ki niso zajeti v katastru stavb.

(7) Na nezakonito zgrajenih objektih so do odstranitve ali legalizacije objektov (na stavbnih zemljiščih) dopustna samo redna vzdrževalna dela na objektu, ki omogočajo gospodarno uporabo objektov oz. preprečujejo propadanje objektov, dokler pristojni upravni organ za prostor v postopku ne odloči drugače.

45. člen

(PIP o vrstah objektov po namenu)

Dopustne vrste objektov po namenu so določene v Prilogi 1 k temu odloku skladno s predpisi o klasifikaciji objektov in podrobno namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo.

46. člen

(PIP za nezahtevne in enostavne objekte)

(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 2 k temu odloku skladno s podrobno namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo.

(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih površin potrebnih za parkiranje. Ravno tako s postavitvijo ne sme biti presežen faktor zazidanosti.

(3) Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne potrebe in kmetijski namen, ki je bil postavljen oz. zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni dopustna.

(4) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Objekti naj bodo praviloma pokriti z dvokapno streho v naklonu 30-45° ter pokriti s kritino, ki je glede videza usklajena s kritino objektov katerim pripadajo oz. bližnjim objektom. Strehe drugih oblik ali nižjega naklona (enokapne, ravne, polkrožne) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, garaž, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna oz. če je tako oblikovanje skladno z osnovnim objektom. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni« arhitekturni elementi iz drugih okolij.

(5) Postavitev čebelnjakov je dopustna na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve. Postavitev znotraj naselij in površin razpršene poselitve, ali na lokacijah, na katerih bi čebele ogrožale prebivalce, pešce ali ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi predhodnih omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve gostih dreves ali visoke žive meje pred čebelnjak, ali postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati na izletu iz čebelnjaka in vračanju v čebelnjak.

(6) Začasni objekti za sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso postavljeni v nasprotju s posebnimi varstvenimi režimi. Po prenehanju dovoljenja je potrebno začasni objekt odstraniti, na zemljišču pa vzpostaviti prvotno stanje.

(7) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Postavitev in trženje reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik mora biti v skladu z veljavnimi predpisi.

(8) Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m² tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 2 m. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu, kot za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča (overjena pisna izjava).

(9) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

47. člen

(PIP za ostale ureditve, ki niso gradnja)

(1) Pri vseh ostalih ureditvah, ki niso gradnja, ampak v skladu z veljavnimi predpisi pomenijo drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, ureditev sezonskih parkirišč, prostori za skladiščenje lesa, izkoriščanje mineralnih surovin, je potrebno upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, v kolikor so na zavarovanih, varstvenih in ogroženih območjih, pa je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen spremembe namenske rabe je potrebno najprej izvesti postopek spremembe OPN, nato pa je za namen izkoriščanja mineralnih surovin potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(3) Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi za področje rudarstva.

(4) Ureditev rekreacijskih površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji objektov, je dopustna s soglasjem službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja (v primeru varstvenih režimov), uskladitvijo interesov v prostoru, lastnikom zemljišč in Občino Cerkvenjak.

(5) Ob upoštevanju varstvenih režimov so dopustna raziskovalna vrtanja za raziskavo zalog nafte, plina, geotermalne vode in rudnih bogastev, pod pogojem, da trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah vrnejo v prvotno stanje. Na celotnem območju občine, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spremenijo obstoječega stanja na površini in podtalju.

48. člen

(PIP glede lege objektov)

(1) Pri umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati odmike obstoječih objektov oz. slediti vzorcu postavitve obstoječih stavb v območju, pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih okoliških objektov ne smejo biti generator nadaljnjih neustreznih postavitev v prostor. V kolikor obstoječi odmiki niso jasno izraženi, je potrebno upoštevati vse tehnične, požarnovarstvene in sanitarno-tehnične predpise. Kot odmik oz. oddaljenost objekta se šteje najkrajša razdalja med točko objekta, ki se najbolj približa parcelni meji, in parcelno mejo. Pri določanju razdalje se upošteva pravokotnica med vertikalno projekcijo na parcelno mejo med zemljiščema in projekcijo najbolj izpostavljenega dela objekta na teren.

(2) Na neravnem terenu se objekte umesti v prostor tako, da je daljša stran objekta postavljena v smeri plastnic.

(3) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 2 m. Odmik je lahko manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje parcele in se s tem ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča. Odmiki morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja sosednje posesti ter so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in sanitarno-tehnični pogoji obratovanja objektov.

(4) Odmik načrtovanih objektov od ceste je 4 m, manjši odmik je dopusten le ob soglasju občine. V kolikor regulacijske črte dopuščajo manjši odmik od 4 m (kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oz. v naseljih, za katera veljajo posebni pogoji varstva kulturne dediščine), je potrebno zagotoviti parkirno odstavno mesto ob stranici objekta ne glede na možnost parkiranja v garaži. Regulacijske črte se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

(5) Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice.

(6) Posege in ureditve na stavbnih in ostalih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

1.   stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m od gozdnega roba;

2.   ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozdnega roba vsaj 1 m;

3.   če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(7) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene gradnji.

(8) Upoštevati je potrebno tudi odmike od priobalnih zemljišč, ki so določeni v 72. členu tega odloka.

49. člen

(PIP glede velikosti objektov)

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na funkcijo objekta, velikost parcele, pogoje glede lege objektov in zahtevane odmike.

(2) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov, odstranitev objektov ter spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo novih parkirnih površin. Dopustna je gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. Pri rušitvi objekta ali dela objekta na parceli je dovoljena ponovna pozidava površine v isti ali manjši površini.

(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave v EUP, prav tako ne smejo presegati tega gabarita dozidave in nadzidave objektov. Etažnost objektov mora biti podrejena dominantam naselja.

(4) Skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost objektov znašati največ (K)+P+M (klet, pritličje in mansarda) ali (K)+P+1 (klet, pritličje in nadstropje). Pri večstanovanjski gradnji v EUP CE03 je dovoljena etažnost objektov do (K)+P+1+M ali do (K)+P+2, vendar je pri tem potrebno zaščititi poglede na cerkveni zvonik tako, da jih višine novih objektov ne presegajo in se ne poruši silhueta naselja. V EUP CE03 je dovoljeno odstopanje v višini objektov kadar to zahtevajo funkcije objektov ali pa prilagajanje istovrstnim obstoječim objektom.

(5) Kleti se dopuščajo le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Pri gradnji v terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki objekta, vkopani pa morata biti vsaj 2/3 višine kleti na ostalih stranicah objekta. Če podkletitev ni mogoča (na primer zaradi nivoja podtalnice ali sestave tal), se zvišanje objektov ne dovoljuje. Možna je izgradnja ene ali več kletnih etaž, kjer to geomehanske lastnosti tal dopuščajo. Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit.

(6) Pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže.

(7) Pri dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti in širitvi obstoječih spremljajočih dejavnosti, je največja dovoljena neto zazidana površina objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m².

(8) Najvišja etažnost vinogradniških objektov je K+P, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je nad kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten do višine 40 cm. V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških objektov upoštevati določbe za oblikovanje objektov, določene v 50. členu odloka.

(9) Dopustna tlorisna površina vinogradniških objektov je največ 80 m², od tega bruto tlorisna površina za občasno bivanje največ 50 m², kletni del vinogradniškega objekta pa je za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.) nad 30 arov, dopustno povečati za 1 m², in sicer do največ 100 m² kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi oz. do največ 200 m², če je klet namenjena tržni pridelavi s spremljajočo pokušnjo in prodajo, pogoj pri povečanju kleti pa je, da je povečanje kleti vkopano v teren – viden je lahko le morebitni dodatni vstop v povečano klet.

50. člen

(PIP glede oblikovanja objektov)

(1) Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih kakovostno nadgrajevati. Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oz. kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(2) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti prostorsko ločeni ali ločeni s požarnim zidom.

(3) Tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja značilna za arhitekturno krajino:

1.   podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:5,

2.   na osnovni podolgovati tloris je dopustno dodajanje in odvzemanje volumnov (tloris objekta je lahko na L),

3.   tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov k osnovnemu tlorisu,

4.   lega vhoda: obvezno na daljši stranici.

(4) V okviru strnjenih naselij se tlorisni gabarit podreja obstoječi pozidavi v EUP, na območjih naselbinske dediščine pa določbam pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(5) Površina dozidave objekta ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer naj se ohrani razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je opredeljeno v tretjem odstavku tega člena. Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.

(6) Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oz. kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bodo temnih barv od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem. Svetli in trajno sijoči barvni odtenki kritin niso dovoljeni.

(7) Naklon streh objektov mora biti med 30-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez. Dovoljena je tudi drugačna izvedba strehe, v kolikor to ustreza oblikovnim in drugim pogojem gradnje, kar je treba ustrezno izkazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in kar mora projektant v PGD opisno tudi utemeljiti. Enokapne ali ravne strehe so dopustne v primeru gradnje stavb grajenih po načelu nizko energetskih ali pasivnih hiš ali v primeru, da gre za nov niz objektov z istim tipom strehe v liniji (več novih objektov).

(8) Smer slemena mora biti vzporedna s plastnicami terena oz. mora biti usklajena z obstoječo zasnovo naselja, zaselka ali gruče hiš. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.

(9) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe, pri čemer je strešne odprtine dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka zvezni napušč (nižje od strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od strešnih odprtin ne sme biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin pa ne sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni okenski hišici s simetrično dvokapnico mora biti nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe.

(10) Za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, ki morajo biti nameščeni tako, da ne presegajo višine slemena strehe. V primeru, da se objekt nahaja v območju kulturne dediščine ali je zavarovan kot kulturna dediščina, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (iz katerih bo razvidno ali je poseg sprejemljiv) in soglasje pristojne enote ZVKDS.

(11) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve.

(12) Barve fasad naj bodo v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine.

(13) Pri prenovi večstanovanjskih objektov je potrebno stavbno pohištvo, balkonske ograje, morebitne zasteklitve balkonov barvno in oblikovno poenotiti. Klimatske naprave naj se praviloma namestijo na vidno neizpostavljene dele objektov.

(14) Ob javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se praviloma ne urejajo ob javnih površinah, kot so trgi, igrišča, pomembnejše ulice.

(15) Pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega člena, če je v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec legalno zgrajenih objektov, ki so skladni s prostorskimi predpisi, in bo nov objekt oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni dokumentaciji.

(16) Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter upošteva tehnične zahteve pri izvajanju posameznih dejavnostih.

51. člen

(PIP glede urejanja okolice, odprtih površin in zasaditev)

(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe:

1.   ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP, usklajenim z naravnimi danostmi terena (brez pretiranih izravnavanj terena – brez pretiranih nasipavanj terena ali brez pretiranih usekov v nagnjen teren),

2.   da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev,

3.   pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela pooblaščeni krajinski arhitekt.

(2) Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potreben za gradnjo objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi, preostali del površine pa mora v nagibu (tudi različnih nagibih) zvezno prehajati na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni dopustno posegati ali motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem zemljišču.

(3) Višja višina podpornih zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp kot nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in praviloma obsajeni s plezalkami, škarpe pa zasajene z ustreznimi rastlinami z globokim koreninskim sistemom, ki izboljšujejo stabilnost brežine.

(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih naj se uporabljajo kakovostni materiali, ki morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano upremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvo agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna.

(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je potrebno v čim večji meri tlakovati s prepustnimi materiali. V primeru večje površine je potrebno načrtovati prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(6) Ograjevanje parcel v naseljih naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo grmovnic, na območju razpršene poselitve v okviru domačij pa je ograjevanje dovoljeno le v primerih, ko je zemljišče potrebno zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Ograje ne smejo biti višje od 1,2 m, razen pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, pri katerih je potrebno upoštevati višino in izvedbo ograje določeno z drugimi predpisi.

(7) Ograje in oporni zidovi morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje sosednjih zemljišč ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ob javni cesti višina in/ali lega ograje ne sme zmanjševati preglednosti oziroma cestne varnosti. Pred postavitvijo oziroma gradnjo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(8) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave naj se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.

(9) Površine v javni rabi, dostope do javnih objektov ter parkirne površine je potrebno načrtovati tako, da bo omogočen neoviran dostop gibalno oviranim osebam.

(10) V območjih večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti otroško igrišče za skupino otrok do 6 let starosti.

52. člen

(PIP glede velikosti in oblike parcele)

(1) Velikost parcele, namenjene gradnji mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen na območjih, kjer zaradi posebne tipologije strnjene gradnje temu ni mogoče povsem zadostiti in je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(2) Parcelacija stavbnih zemljišč za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati:

1.   tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno),

2.   velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih objektov,

3.   krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela,

4.   naravne razmere in značilnosti grajene strukture,

5.   omejitve uporabe zemljišča,

6.   možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,

7.   možnost zagotavljanja dostopa do parcele,

8.   omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč.

(3) Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati:

1.   možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v EUP,

2.   kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti, morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v EUP,

3.   ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti,

4.   predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in posredovanje intervencijskih vozil,

5.   potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve objektov na sosednje objekte.

(4) Minimalne in maksimalne velikosti parcel za posamezno vrsto gradnje so določene v spodnji tabeli. Gradbena parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

(5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju ostalih določb tega člena. Dopustna je postavitev tistih objektov za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v prilogi 1 in prilogi 2 in izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP.

(6) Za prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje:

1.   ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta,

2.   neposredno navezanost na prometno infrastrukturo,

3.   vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje.

(7) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka.

(8) Parcelacija mora upoštevati izdane upravne akte in ostale predpise, ki določajo velikost in obliko funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom.

(9) Stavbam zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, ki nimajo prostorsko opredeljenega funkcionalnega zemljišča, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki nimajo določene gradbene parcele, se gradbena parcela določi tako, da poleg stavbišča obsega zemljišča, ki so nujna za uporabo stavbe, skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena v okviru gradbene parcele (določene v gradbenem dovoljenju) oziroma v 1,5 kratniku obstoječega fundusa objekta.

III.2.2   Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na GJI

53. člen

(splošni PIP za gradnjo in vzdrževanje GJI)

(1) GJI je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le v skladu s projektnimi pogoji in s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen in se potek uredi z drugim pravnim poslom, ki pomeni pravico gradnje na zemljišču.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oz. biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni.

(8) Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine, je potrebno praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

(9) Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

(10) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah praviloma umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil, po izvedeni gradnji komunalnih vodov pa je potrebno cestišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(11) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka v skladu z zakonom, ki ureja vode.

54. člen

(PIP za gradnjo in urejanje prometne infrastrukture)

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi, ki urejajo področje prometa.

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno graditi in prenavljati na celotnem območju občine v skladu z veljavnimi predpisi in določili tega odloka.

(3) Gradnja cestnih priključkov, parkirišč, površin za pešce in kolesarje, zasaditev in ureditev obcestnega prostora ter gradnja bencinskih servisov je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven območij, ki so po podrobni namenski rabi prostora opredeljene kot površine cest (PC). V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.

(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste in veljavnimi predpisi. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti in gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti.

(5) Nove prometnice morajo biti načrtovane povezovalno s priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku zgraditi obračališče.

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.

(7) V naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer to dovoljujejo prostorske možnosti, predvideti ločen hodnik za pešce.

(8) Javnim cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce.

(9) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer:

1.   za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti,

2.   je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev,

3.   ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),

4.   je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.

(10) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča.

(11) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) se navezujejo na javne zelene površine, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:

1.   z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami nosilcev urejanja prostora),

2.   z drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice,

3.   z razširitvami javnega prostora s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali tlakovane površine opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),

4.   z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).

(12) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:

1.   posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega roba,

2.   prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki),

3.   oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),

4.   zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove značilnosti,

5.   obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov).

(13) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se ureja in gradi tudi postajališča javnega potniškega prometa.

55. člen

(PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. na območjih strnjene gradnje) na gradbeni parceli ni možno zagotavljati zadostnega števila parkirnih mest, se le ta zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(2) Parkirna mesta se zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in/ali preostalih etažah. Parkirna mesta morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je v največji možni meri potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot petimi parkirnimi mesti je potrebno zasaditi drevesa.

(3) Nivojske parkirne in manipulativne površine morajo biti površinsko utrjene z nepropustnimi materiali, omejene z dvignjeno obrobo in izvedenim odvodnjavanjem padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi.

(4) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, mora biti površina nad zgornjo ploščo na terenu ustrezno urejena (javna površina, otroško igrišče, nadzemno parkirišče ipd.).

(5) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti.

(6) Če posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena objektov ali dejavnosti pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

56. člen

(PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo ali jih po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.

(3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.

(4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako:

1.   da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter

2.   da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Transformatorske postaje so praviloma samostojni objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Potrebno je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o elektromagnetnem sevanju in hrupu. Samostojne transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vidna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje ipd.

(6) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.

(7) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.

(8) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izdelati raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.

57. člen

(PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost, tehnološke potrebe ter javno rabo na območjih, kjer ni predvidena samooskrba s pitno vodo.

(2) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja in občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(3) Dopustna je izgradnja javnih ali zasebnih vodovodnih sistemov za požarne namene. Za zagotavljanje požarne varnosti je dovoljeno na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestiti nadtalni ali podtalni hidrant. V odprtem prostoru morajo biti hidranti umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

(4) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(5) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

(6) Na območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi predpisi.

(7) Na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture zaradi širitve poselitve, je potrebno predvideti dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda.

58. člen

(PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z zakonom o vodah, predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(2) Kanalizacijsko omrežje v strnjenih naseljih mora biti ločeno za meteorno in za odpadno vodo, kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo pa mora biti v vodotesni izvedbi. Kanalizacija za meteorno vodo mora vključevati zbiralnike oziroma zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti za zalivanje, za potrebe požarne varnosti ipd.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.

(4) Zajete padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin brez soglasja upravljavca teh naprav.

(5) Zajete padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.

(6) Padavinske vode na utrjenih površinah je pred iztokom v kanalizacijsko omrežje potrebno očistiti preko lovilcev olj.

(7) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in lokacija omogoča morebitno razširitev oz. nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.

(8) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu javne službe in redno vzdrževani.

(9) Pri urejanju gnojišč in gnojiščnih jam na kmetijah je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje.

(10) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje očiščene do predpisane stopnje.

(11) Padavinske vode se prioritetno ponika. V kolikor to ni možno, se jih spelje v vodotok na način, da je odtok čim manjši (pred iztokom padavinske vode v vodotok se predvidi zadrževanje, s čemer se zagotavlja nebistven vpliv na vodni režim ali stanje voda).

59. člen

(PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke, ki morajo biti v objektu ali na gradbeni parceli objekta. Če zaradi prostorskih omejitev takšna postavitev ni mogoča, je dovoljeno s soglasjem s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določiti mesto zabojnika na drugem ustreznem zemljišču.

(2) Mesto odvzema (praznjenja zabojnika) mora biti prometno dostopno.

(3) V skladu s predpisi se ločeno zbiranje odpadkov v naselju lahko uredi z ekološkimi otoki na vidno nemotečih površinah, ki morajo biti utrjene (tlakovane), dobro dostopne, priporočljiva je ograditev in nadkritje. Postavitev otokov mora biti usklajena s preostalimi ureditvami na javnih odprtih površinah.

(4) Izvajanje zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov mora biti skladno s predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(5) Občina bo izdelala popis nelegalnih odlagališč odpadkov in njihovo ustrezno sanacijo.

60. člen

(PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.

(3) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.

(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

1.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na nestanovanjske objekte tako, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih;

2.   objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;

3.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

4.   objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oz. njihova proizvodna funkcija;

5.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije;

6.   objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti;

7.   posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oz. arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči,

8.   objekti in naprave mobilne telefonije se lahko gradijo oz. uredijo kot razgledni stolpi.

(5) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti.

(6) Za predvidene nove zazidave (stanovanjske, proizvodne dejavnosti) se izdela projektna dokumentacija, za izgradnjo kabelske kanalizacije po javnih površinah, do mej parcel. Izvedba TK omrežja mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.

61. člen

(PIP za poseganje v prostor na varovanih območjih GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

(2) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca GJI.

(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(4) V varovalnem pasu državne ceste je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.

(7) Preko območja občine Cerkvenjak potekajo zračne poti, zato je pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati določila povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire za zračni promet sodijo:

1.   objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,

2.   vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,

3.   za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd.

(8) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

62. člen

(PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz. nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov.

(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjskih stavb mora zagotavljati:

1.   oskrbo s pitno vodo - razen v območjih brez javnega omrežja, kjer je dovoljena oskrba iz lastnih virov,

2.   električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu,

3.   odvajanje odpadnih voda v območjih s predvidenim omrežjem zajemanja in čiščenja odpadnih vod - razen v območjih brez urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer je dovoljena individualna ureditev v skladu s predpisi,

4.   priključek na javno cestno omrežje, v izjemnih primerih je dostop do javne ceste lahko zagotovljen s služnostjo.

(4) Če nestanovanjska stavba za normalno obratovanje predvidene dejavnosti ne potrebuje vse v prejšnjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

(5) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m², in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.

(7) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev posamezne GJI od upravljavca posameznega omrežja GJI in izpolniti z njim predpisane pogoje.

(8) Če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti omrežja ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

III.2.3   Varstvo kulturne dediščine

63. člen

(splošni PIP za poseganje v območja varstva kulturne dediščine)

(1) Za kakršnekoli posege v kulturne spomenike, kulturno dediščino in njihova vplivna območja, vključno z vzdrževalnimi deli in drugimi posegi, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ki bi lahko povzročili spremembo videza ali materialne substance dediščine, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS.

(2) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na območjih varstva kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.

(3) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(5) Območja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (akti o razglasitvi kulturnih spomenikov).

(6) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(7) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

64. člen

(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov in njihova vplivna območja)

(1) Kulturni spomeniki in njihova vplivna območja se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi.

(2) Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne enote ZVKDS upošteva pogoje slednjega.

65. člen

(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne dediščine)

(1) Na objektih ali v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni posegi ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi poslabšali ali razvrednotili njen pomen. Dovoljeni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti.

(2) Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi določena okolica varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine in na ta način zagotavlja funkcionalno integriteto varovane dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

66. člen

(PIP za poseganje v območja registriranih arheoloških najdišč)

(1) Za območja registriranih arheoloških najdišč velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

1.   odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, osuševati in agromeliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

2.   poglabljati dna vodotokov in jezer,

3.   gospodarsko izkoriščati rudnine oz. kamnine in

4.   postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

1.     če ni možno najti drugih rešitev in

2.     če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(3) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je potrebno predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(4) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred tem je potrebno pri pristojni območni enoti ZVKDS pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

67. člen

(PIP za poseganje v območja stavbne dediščine)

(1) Pri objektih stavbne dediščine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.   tlorisna in višinska zasnova (gabariti) ter konstrukcijska zasnova in gradiva (substanca);

2.   oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva fasade in drugi detajli);

3.   funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;

4.   sestavine in pritikline;

5.   stavbno pohištvo in notranja oprema;

6.   komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb);

7.   prostorski kontekst, pojavnost in vedute (pri prostorsko izpostavljenih objektih);

8.   zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;

9.   varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

68. člen

(PIP za poseganje v območja memorialne dediščine)

(1) Pri memorialni dediščini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so:

1.   avtentičnost lokacije;

2.   materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin;

3.   vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

69. člen

(PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine)

(1) Posegi v vplivnem območju kulturne dediščine morajo biti podrejeni ohranjanju vloge kulturne dediščine v širšem prostoru in upoštevati naslednji pravni režim varstva:

1.   ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno;

2.   prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine;

3.   posebno pozornost je potrebno posvetiti legi, gabaritom, materialom, vegetaciji ter splošnemu oblikovanju fasad in strešin.

(2) Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

III.2.4   Ohranjanje narave

70. člen

(PIP za ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varovanje narave.

(2) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(3) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

1.   ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;

2.   ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

3.   ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

4.   ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

(4) Na območju občine je pričakovana naravna vrednota Slovenske gorice – nahajališče fosilov (školjke, polži, morski ježki, septarijske konkrecije). V primeru najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo, krajo. Pri posegih se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.

(5) Posebni PIP na območjih ohranjanja narave:

a)   EUP OP07, CE02, CE11, SM01 in CE01:

·       izven ožjega območja gradnje naj se ne utrjuje dodatnih površin in naj se ne dograjuje dodatne infrastrukture,

·       ohranja naj se obstoječa drevesna zarast,

·       v primeru mejitve na gozd naj se v gozdni rob ne posega na nepozidanih površinah naj se zagotavlja ekstenzivna raba (ekstenzivni travnik),

·       morebitna osvetlitev naj se uredi s svetili na avtomatičen vklop/izklop;

b)   EUP VA02:

·       izven ožjega območja gradnje naj se ne utrjuje dodatnih površin in naj se ne dograjuje dodatne infrastrukture

·       v največji možni meri naj se ohrani obstoječa drevesa in naj se jo smiselno vključi v ureditev,

·       morebitna osvetlitev naj se uredi s svetili na avtomatičen vklop/izklop;

c)   EUP OP07 (parcela: k.o. Cogetinci 522, 1/3, 85, 939/1; k.o. Cogetinci 758, 759/2, 760/3, 761/4, 332/3, 1109/2, 1108, 746/1):

·       ohranja naj se ekstenzivna raba – ekstenzivni travnik;

d)   EUP OP07, BR01 (parcele: k.o. Brengova 291/3, 291/5; k.o. Andrenci 340/2, 814/3; k.o. Smolinci 436/1, 436/4, 436/5, 436/6):

·       na nepozidanih območjih naj se zagotavlja ekstenzivna raba, ohranjajo naj se posamezna drevesa ali gozdni rob,

·       dodatne infrastrukture naj se ne postavlja, prav tako naj se ne utrjuje dodatnih površin.

(6) Posebni PIP na celotnem Natura 2000 območju:

·       v primeru zasaditev znotraj ureditvenih območij, se to izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

·       vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno (npr. ciprese).

(7) Posebni PIP na območju naravne vrednote 'Cogetinci – mokrotni travnik'

·       pri načrtovanju ureditev v okolici in območju naravne vrednote je obvezno upoštevati omejitve, ki veljajo za to območje,

·       v primeru zasaditev znotraj ureditvenih območij, se to izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,

·       vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno (npr. ciprese).

III.2.5  Varstvo okolja in naravnih dobrin