Na podlagi 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1),
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 30/17) in skladno z določili Poslovnika Mestnega
sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 18/17, 23/17) je Mestni
svet Mestne občine Kranj (v nadaljevanju Mestni svet) na 39. seji dne
20. 6. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo
regijskega večnamenskega športno vadbenega centra v Kranju (v
nadaljevanju: Odlok) |
|
I. UVODNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
S tem odlokom Mestna občina Kranj (odslej: javni
partner) ugotavlja javni interes za izgradnjo regijskega večnamenskega
športno vadbenega centra v Kranju v skladu s svojimi zakonskimi
pristojnostmi in določa način vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva. |
Odlok določa predvsem: |
– dejavnost, ki je predmet izvajanja pravic in
obveznosti iz naslova projekta in območje izvajanja projekta
javno-zasebnega partnerstva, |
– pogoje, ki jih mora izpolniti zasebni partner, |
– splošne pogoje za izvajanje projekta
javno-zasebnega partnerstva, |
– začetek in čas trajanja javno-zasebnega
partnerstva, |
– način financiranja projekta javno-zasebnega
partnerstva, |
– način sklenitve javno-zasebnega partnerstva, |
– nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, |
– prenehanje razmerja javno-zasebnega partnerstva in |
– druge pogoje za izvajanje javno-zasebnega
partnerstva. |
Javni interes za izvedbo projekta za izgradnjo
regijskega večnamenskega športno vadbenega centra v Kranju v okviru
javno-zasebnega partnerstva se ugotavlja na sledečih podlagah: |
1. Strategija razvoja Slovenije (SRS); |
2. Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 (osnutek); |
3. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji
2014–2023; |
4. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma
2017–2021; |
5. Regionalni razvojni program Gorenjske 2014–2020,
RRA Gorenjske BSC Poslovno podporni center Kranj; |
6. Operativni program za izvajanje Evropske
kohezijske politike v obdobju 2014–2020; |
7. Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj
2030; |
8. Letni program športa v Mestni občini Kranj za
leto 2018; |
9. Nacionalni energetski program Slovenije za
obdobje 2010 do 2030: »aktivno ravnanje z energijo«; |
10. Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj
2020; |
11. Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine
Kranj 2014–2023; |
12. Načrt razvojnih programov Mestne občine Kranj
2018–2021. |
|
II. VSEBINA IN
PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
2. člen |
|
(predmet) |
|
Predmet javno-zasebnega partnerstva je projektiranje
in izgradnja Regijskega večnamenskega športno vadbenega centra z manjšo
večnamensko športno vadbeno dvorano, s tekališčem in pokrito nogometno
tribuno na strehi tekališča dvorane (odslej RVŠVC). |
|
3. člen |
|
(izvedba
projekta) |
|
Za potrebe realizacije projekta RVŠVC bo javni
partner prenesel na zasebnega partnerja stavbno pravico v obsegu in za
obdobje, ki glede na kriterije in zahteve javnega partnerja omogoča
ekonomsko upravičenost investicije, vendar ne za dlje kot za 30 let. |
|
4. člen |
|
(upravljavec in
uporabniki objektov) |
|
Upravljavec objekta RVŠVC je Zavod za šport Kranj. |
Uporabniki objektov so javni zavodi na področju
osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, javni zavodi za kulturo, turizem
in šport ter pravne in fizične osebe, vsi kot najemniki prostorov. |
|
5. člen |
|
(organizacijska
zasnova javno-zasebnega partnerstva) |
|
Javno zasebno partnerstvo se izvede v
javno-naročniški obliki. |
Pri izvedbi postopka izbora zasebnega partnerstva se
upoštevajo pravila javno-naročniške zakonodaje. |
|
III. NAČIN
FINANCIRANJA PROJEKTA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
6. člen |
|
(financiranje) |
|
Zasebni partner prevzame financiranje projektiranja
in izgradnje projekta RVŠVC ter trženje objekta. |
Javni partner zagotovi s pogodbo o javno-zasebnem
partnerstvu opredeljeno uporabnino za objekte projekta RVŠVC, katere
prejemnik je zasebni partner in zagotavlja javnemu partnerju upravičenje
do koriščenja objektov na podlagi v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu
opredeljenem protokolu in obsegu. |
|
IV. OBVEZNOSTI
JAVNEGA IN ZASEBNEGA PARTNERJA |
|
7. člen |
|
(obveznosti
javnega parterja) |
|
Javni partner se zaveže v okviru projekta izvesti
sledeče aktivnosti oziroma dokumentacijo oziroma podeliti upravičenja,
kar se šteje kot vložek javnega partnerja: |
– javni partner zasebnemu partnerju podeli stavbno
pravico na zemljišču potrebnem za realizacijo projekta in
upravičenja/pooblastila za izvedbo gradnje po potrjeni projektni
dokumentaciji, ki jo zagotovi zasebni partner in potrdi javni partner; |
– že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. |
|
8. člen |
|
(obveznosti
zasebnega partnerja) |
|
Zasebni partner prevzema obveznost projektiranja in
izgradnje celotnega projekta skladno z gradbenim dovoljenjem in
projektno dokumentacijo ter po terminskem načrtu, kot bo dogovorjeno v
postopku izbire zasebnega partnerja. |
Zasebni partner bo moral v celoti zagotoviti
financiranje projekta, kar vključuje stroške morebitne spremembe
gradbenega dovoljenja, preprojektiranja, pridobitev upravnih dovoljenj
kot npr.: PID, energetska izkaznica, pravnomočno uporabno dovoljenje,
geodetski posnetek, vpis v zemljiško knjigo, vpis novozgrajenega objekta
v register stavb oziroma druga dovoljenja potrebna za prevzem in
delovanje zgrajenega objekta. |
|
V. POGOJI, KI JIH
MORA IZPOLNJEVATI ZASEBNI PARTNER |
|
9. člen |
|
(pogoji) |
|
Zasebni partner mora izpolnjevati naslednje pogoje: |
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je
predmet javno-zasebnega partnerstva, |
– da ima zadostne izkušnje in reference pri
opravljanju dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva, |
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in
drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, |
– da pripravi in predloži ceno ter strukturo cene za
predmet javno-zasebnega partnerstva, |
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega
interesa pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva pred pridobivanjem
dobička v vložena sredstva, |
– da bo po sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu sklenil zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno javnemu
partnerju, primarnemu uporabniku ali tretji osebi, ki jo bo pri
opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva
povzročil zasebni partner sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem
imenu, skladno s pogoji pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, |
– da bo načrtoval in uporabil tehnične normative in
standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise
mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava, |
– izvrševal določbe pogodbe o javno-zasebne
partnerstvu, |
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji
za izbor zasebnega partnerja. |
|
VI. SPLOŠNI
POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
10. člen |
|
Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja
se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. |
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu mora biti
sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega
partnerstva in delitev tveganj med partnerjema na način, da vsak izmed
partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. |
Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti operativno
tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva,
tveganje projektiranja in gradnje in iz nje izhajajoča tveganja ter
operativno tveganje, kar zajema tveganje, ki je posledica
izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in je povezano s
povpraševanjem in/ali zagotavljanjem razpoložljivosti ustreznih
prostorov. |
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem
partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito
zavarovanje javnega interesa. |
Pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva mora
zasebni partner: |
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in
kvalitetno uporabo prostorov in pripadajoče infrastrukture ter opreme, |
– izvajati predmet javno-zasebnega partnerstva tako,
da se zagotovi upoštevanje zahtev javnega partnerja iz pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu in potrebe uporabnikov, |
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in
druge standarde ter normative za opravljanje javno-zasebnega
partnerstva, |
– predložiti javnemu partnerju letno poročilo o
izvrševanju pogodbe in opravljanju dejavnosti javno-zasebnega
partnerstva, |
– na zahtevo javnega partnerja ali pristojne
inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva, |
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno
javnemu partnerju, uporabnikom ali tretjim osebam, z izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva, |
– po prenehanju javno-zasebnega partnerstva prenesti
javnemu partnerju v posest objekt v brezhibnem funkcionalnem stanju, ki
bo javnemu partnerju nadalje omogočal uporabo objektov v okviru stavbnih
elementov, strojne in elektro opreme ter notranje opreme in zunanje
ureditve, |
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz
javno-zasebnega partnerstva, |
– pravočasno in kvalitetno izvrševati ostala
pogodbena določila. |
|
VII. POSTOPKE
IZBIRE ZASEBNEGA PARTNERJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR |
|
11. člen |
|
(postopek
izbire) |
|
Zasebni partner se izbere na podlagi javnega
razpisa, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
12. člen |
|
(objava javnega
naročila) |
|
Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v
Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU, v kolikor je to z
zakonodajo zahtevano glede na ocenjeno vrednost. |
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti
transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov oziroma ponudnikov. |
|
13. člen |
|
(način izbora
zasebnega partnerja) |
|
Javno-zasebno partnerstvo se izvede v skladu s
56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št.
127/06) in zakon, ki ureja javna naročila ter zakon, ki ureja pravno
varstvo v postopkih javnega naročanja. Merila za izbor zasebnega
partnerja se določijo v javnem razpisu z upoštevanjem Uredbe o zelenem
javnem naročanju. |
Javni razpis vsebuje navedbe o: |
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega
partnerstva, |
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja, |
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in
odloku, |
– predmetu, naravi ter obsegu in območju
javno-zasebnega partnerstva, |
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva, |
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega
partnerstva, |
– kraju, času in plačilnih pogojih za dvig razpisne
dokumentacije, |
– kraju, roku in pogojih za predložitev vlog, |
– zahtevah glede vsebine vlog, |
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi
izpolnjevati zasebni partner in dokazilih o njihovem izpolnjevanju, |
– pogojih za predložitev skupne vloge, |
– merilih za izbiro najugodnejšega kandidata, |
– naslov, datum in uro odpiranja vlog, |
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru, |
– odgovorni osebi za dajanje informacij in |
– drugih navedbah. |
|
14. člen |
|
(pooblastilo) |
|
Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire
zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in
podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v
postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti
župana. |
|
15. člen |
|
(strokovna
komisija) |
|
Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje
župan v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni
list RS, št. 127/06). Predsednik in člani strokovne komisije morajo
imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj
z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma
prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati
pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom
izjave. |
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da
ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se
nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. |
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe
javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne
komisije. |
Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je
sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije. |
Komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih
prijav/ponudb, ki je podlaga za izdajo sklepa o izbiri zasebnega
partnerja. Sklep o izbiri – odločitev izda direktor uprave (m/ž) na
predlog komisije, se sprejme in izda skladno z javno-naročniško
zakonodajo. |
Z izbranim zasebnim partnerjem se sklene pogodba, ki
jo v imenu zasebnega partnerja sklene župan. V pogodbi o javno-zasebnem
partnerstvu se podrobneje uredijo vsa razmerja med javnim ni zasebnim
partnerjem. |
|
16. člen |
|
(članstvo
strokovne komisije in strokovna tehnična pomoč) |
|
Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni
zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem potrebnim za
uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva. |
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku
priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi
strokovne službe javnega partnerja in/ali zunanje strokovnjake. |
|
VIII. ZAČETEK IN
ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
17. člen |
|
Začetek in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva
se natančno opredelita v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. |
Razmerje javno-zasebnega partnerstva se sklene s
podpisom pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s strani pogodbenih strank
skladno z določbami o pričetku veljavnosti. |
|
IX. NADZOR |
|
18. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva
vršita župan in Mestni svet Mestne občine Kranj. |
Na zahtevo Mestnega sveta je župan dolžan poročati
Mestnemu svetu o aktivnostih povezanih s sklenitvijo in izvajanjem
javno-zasebnega partnerstva. |
Nadzor nad zakonitostjo dela zasebnega partnerja
izvršujejo pristojne inšpekcijske službe. |
|
X. VZPOSTAVITEV
IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
|
19. člen |
|
(vzpostavitev) |
|
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja
javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o
javno-zasebnem partnerstvu. |
|
20. člen |
|
(prenehanje) |
|
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu preneha: |
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če
je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo, |
– z razdrtjem. |
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu se lahko razdre
zlasti v primerih hujših kršitev pogodbe, kot so neizvajanje predmeta
javno-zasebnega partnerstva oziroma izvajanje v nasprotju z določili
tega odloka ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, neizpolnjevanje
predpisanih pogojev za izvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva,
neustrezno vzdrževanje ali upravljanje objekta in neizpolnjevanje
prevzetih obveznosti, določenih v razpisu ali s pogodbo. |
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in
druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe in/ali
predčasni prekinitvi pogodbe, se določijo v pogodbi o javno-zasebnem
partnerstvu. |
|
21. člen |
|
(odkup) |
|
Z odkupom preneha razmerje javno-zasebnega
partnerstva tako, da zasebni partner preneha opravljati predmet
javno-zasebnega partnerstva pred potekom časa trajanja pogodbe,
izvajanje predmeta javno-zasebnega partnerstva pa prevzame javni
partner. |
Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s pogodbo
o javno-zasebnem partnerstvu. |
|
22. člen |
|
(odvzem) |
|
Javni partner odvzame upravičenje za opravljanje
dejavnosti predmeta javno-zasebnega partnerstva ne glede na določila
pogodbe: |
– če zasebni partner ne začne z opravljanjem pogodbe
o javno-zasebnem partnerstvu v za to določenem roku, |
– če zasebni partner dejavnosti ne izvaja redno,
strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v
izvajanju osnovnih dejavnosti, |
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev
zakonskih predpisov in določil pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, |
– če se zasebni partner pri svoji dejavnosti ne drži
predpisov in standardov ali navodil javnega partnerja, |
– če je to v javnem interesu, |
– v primeru stečaja zasebnega partnerja oziroma
druge oblike nelikvidnosti, ki posega v poslovanje zasebnega partnerja. |
Javni partner mora zasebnemu partnerju dati primeren
rok za odpravo kršitev. Roki se določijo v pogodbi o javno-zasebnem
partnerstvu. |
Javni partner bo uveljavljal izločitveno pravico v
primeru stečaja zasebnega partnerja, skladno z 81. členom Zakona o
javno-zasebnem partnerstvu. |
|
23. člen |
|
(prenos pogodbe) |
|
Zasebni partner ne sme brez dovoljenja javnega
partnerja prenesti pogodbe na tretjo osebo. Prenos pogodbe se izvede na
način določen z Obligacijskim zakonikom. |
V primeru zahteve zasebnega partnerja, da drug
gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za
ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega
partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom,
združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih
bistvenih sprememb pogodbe in ni namenjeno zaobidu zakonodaje, ki ureja
področje javno-zasebnega partnerstva, mora zasebni partner obvestiti
javnega partnerja in za ta namen pridobiti njegovo soglasje. |
|
24. člen |
|
(evalvacija) |
|
Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se
pripravi evalvacija projekta v okviru katere se preveri ali so bili
doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene
obveznosti pogodbenih strank, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem
partnerstvu. |
|
25. člen |
|
(vstop v razmerje
javno-zasebnega partnerstva) |
|
Vstop v razmerje javno-zasebnega partnerstva namesto
dosedanjega zasebnega partnerja je možen samo s privolitvijo javnega
partnerja. Možnost vstopa se natančneje opredeli s pogodbo o
javno-zasebnem partnerstvu. |
Zasebni partner je dolžan v okviru objektivnih
možnosti opravljati javno-zasebno partnerstvo tudi ob nepredvidljivih
okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih
okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko razmerje
javno-zasebnega partnerstva preneha samo na podlagi sporazuma med javnim
in zasebnim partnerjem. |
|
XI. KONČNE
DOLOČBE |
|
26. člen |
|
(uporaba prava) |
|
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja,
se uporabi izključno pravo Republike Slovenije. |
|
27. člen |
|
(arbitražna
klavzula) |
|
S pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o
sporih med javnim in zasebnim partnerjem pristojna arbitraža oziroma
krajevno pristojno stvarno sodišče v Kranju. |
|
28. člen |
|
(veljavnost) |
|
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
411-2/2018-5-(42/01) |
Kranj, dne 20. junija 2018 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |