Na podlagi
29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2,
Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 –
ZUUJFO), 96. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl.
US in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10), je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 6. redni seji dne 29. 9. 2015 sprejel |
|
O D L O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih
pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto
Slovenska Bistrica |
|
1. člen |
S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih
prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska
Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01,
35/02, 108/08 in 26/10). |
|
2. člen |
Objekti
navedeni v tem odloku uporabljajo definicije in razvrstitve glede na
Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o
določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 –
popr., 25/10 in 109/11) v nadaljevanju CC-SI. |
|
3. člen |
5. člen
Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v
Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS,
št. 16/93, 79/01), se glasi: |
»Tloris:
praviloma podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je 1:1,2 ali
več, lahko pa tudi v razmerju stranic 1:1, kadar gre za energetsko
varčno gradnjo. |
Višina:
Objekti imajo lahko etažnost do (K) +P+1 (M). Praviloma so objekti
pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri
katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m. V primeru etažne
gradnje morajo biti streha ali položna enokapnica, ki se izkoristi za
izvedbo fotovoltaičnih ali samostojnih sevalnih elementov oziroma ravna
streha, ki mora biti ekstenzivno zazelenjena ali opremljena z
samostojnimi sevalnimi elementi. Objekti imajo lahko tudi klet, če to
dopuščajo terenske in geološke razmere. |
Posegi v
prostor se volumensko prilagode obstoječi okoliški pozidavi. |
Streha:
praviloma dvokapnica z naklonom strešine 30°–45°, možne so tudi
dvokapnice z manjšim naklonom oziroma enokapnice za potrebe fotovoltaike
ali ravna streha, ki je ekstenzivno zazelenjena oziroma ima na strehi
samostojne sevalne elemente (SSE) ali fotovoltaiko. |
Smer
slemena objekta mora biti pri dvokapnicah vzporedna daljši stranici
objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin. |
Kritina:
kritina temne ali opečne barve (žgana opeka), razen v območjih, kjer je
zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno
kritino. Pločevinaste strehe morajo imeti videz opečne kritine.« |
|
4. člen |
Črta se
besedilo 9.a člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08), člen 9.b se
preimenuje v člen 9.a. |
|
5. člen |
Za drugim
odstavkom 16. člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08), se dodajo sledeči
novi odstavki: |
»Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na
državno ceste (preglednostni trikotnik). |
Odvodnjavanje državne ceste z območja PUP ne sme biti ovirano. Meteorna
in druga odpadna voda ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo
zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne
ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja ne sme
povzročiti spremembe oziroma poslabšanje odvodnjavanja državne ceste. |
Vsa nova
prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma
prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme
cevi) mora biti 1,2 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša
višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem
možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega
roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te
zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo
biti locirani zunaj vozišča državne ceste oziroma zunaj kolesnic državne
ceste. |
Projektna
dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj
obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev,
izpušnih plinov, svetlobnega onesnaženja in ostalih dejavnikov prometa,
upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko
obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni
zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu
onesnaženju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca
državne ceste. |
Izvedba
protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave mora biti sestavni del
komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal
ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi
ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica
obratovanja ceste na delu državne ceste v območju PUP. |
Zaradi
rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov na državne ceste bo med
investitorjem in upravljavcem na območju PUP sklenjena pogodba, s katero
bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo cestnih
priključkov vključno s pripravo projektne naloge in dokumentacije s
postopkom revizije. |
Ob
obstoječi avtocesti je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo
negativno vplivale na cesto. Prav tako naj se ob obstoječi avtocesti ne
načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko
moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom zaradi prometa.« |
|
6. člen |
Na koncu
22. člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna
naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se dodajo sledeči novi odstavki z
vsebino: |
»Za del
območja, ki se bo urejal kot občinski podrobni prostorski načrt (OPPN),
bo moral investitor k vlogi za pridobitev mnenja na pripravljen osnutek
OPPN predložiti idejno zasnovo, v kateri bo obdelano napajanje
predvidenih objektov z območja OPPN, morebitne prestavitve obstoječih
elektroenergetskih vodov na območju OPPN in vključitev predvidenih
objektov v elektroenergetsko omrežje. Idejno zasnovo mora investitor
naročiti pri Elektru Maribor d.d.. Ob naročilu le-te mora investitor
priložiti dokumentacijo s katere bo razvidna natančna lokacija in
gabariti predvidenih objektov ter predvidena priključna moč le-teh. |
Vso
elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitev in novogradnja energetskih
vodov in objektov), je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in
standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska
infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. |
Pri
novogradnjah in obstoječo legalno zgrajenih individualnih stanovanjskih
objektih je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma samostojnih
sevalnih elementov (SSE) do površine 140 m2 povprečne
velikosti osončene strehe; na vseh ostalih novogradnjah ali obstoječih
legalno zgrajenih objektih (izjema so objekti javnega značaja in
industrijski objekti) je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma
samostojnih sevalnih elementov (SSE) do površine 400 m2
povprečne velikosti osončene strehe. |
Za
izgradnjo sončnih elektrarn, fotovoltaike z močjo nad 50 kW na
posameznem objektu (izjema so objekti javnega značaja in industrijski
objekti) je potrebno izdelati OPPN. |
Postavitev
sončnih elektrarn, fotovoltaike kot samostojnih objektov znotraj
ureditvenega območja PUP ni dovoljena. |
Znotraj
ureditvenih območij centralnih naselij ni dovoljena gradnja bioplinarn
ter objektov in naprav za termično obdelavo odpadkov.« |
|
7. člen |
V 26.
členu Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna
naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se na koncu točke b), doda nov
odstavek: |
»Pri
projektiranju objektov naj se upoštevajo obstoječi koridorji
plinovodnega omrežja, kolikor obstoječega plinovodnega omrežja na
območju ni, se pri projektiranju predvidijo plinovodni koridorji v
cestnem svetu, lahko pa se predvidijo tudi drugje, kolikor se ugotovi,
da izvedba v cestnem svetu ni možna. |
Pri
projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati
predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.« |
|
8. člen |
V 26.a
členu se namesto besede Telekom uporabi besedna zveza
»telekomunikacijski operater«. |
V prvem
stavku drugega odstavka 26.a člena se za besedo »optično« dodata besedi
»oziroma širokopasovno«. |
Na koncu
26.a člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: |
»Za vsako
posamezno zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme
pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do
posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK
kabelska kanalizacija: |
– po
glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški
dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m tudi na mestih kjer se trasa lomi in z jaški
dimenzije vsak fi 600 mm pri stavbah, |
– do
posameznih objektov ena cev fi 110.« |
|
9. člen |
Na koncu
35.a člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se doda nov 35.b
člen, ki se glasi: |
»(1)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino,
niso dovoljeni. |
(2) Za vse
posege na objektih in v območjih kulturne dediščine, prikazanih v
grafičnem prikazu,je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega
organa za varstvo kulturne dediščine. |
(3) V
območjih in na objektih kulturne dediščine postavitve reklam niso
dopustne. |
(4) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja
dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in
pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP, se upoštevajo
merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki
bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso
dopustni. |
(5) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in
območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, razen
pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje
pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine). Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi
bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov,
rekonstrukcija objekta. |
(6) Varstvo kulturne dediščine v Občini Slovenska Bistrica je
opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje
občine Slovenska Bistrica (ZVKDS OE Maribor, februar 2008). Za vsak
poseg na enotah, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je
potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Območja
kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov in varstveni
režimi spomenika so razvidni iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov
na območju Občine Slovenska Bistrica. |
(7) Za
enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za
oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi. |
(8) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni.
Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih: |
8.1 Za
registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: |
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), |
– celovitost dediščine v prostoru in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
8.2 Za
registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
– odnosi
med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega
dela (drevesa, vodotoki), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti), |
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, |
– podoba
naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega), |
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov,
ulične fasade), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
8.3 Za
območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote
kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
8.4 Za
vrtnoarhitekturno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: |
– zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
– grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
– naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
– podoba v
širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost
med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
8.5 Za
registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– fizična
pojavnost objekta in |
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter
vedutami. |
8.6 Za
registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma
dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev ali |
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Posegi in
dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo. |
Če za
posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele ZVKDS na
podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna
arheološka raziskava, s katero se dediščina pred posegi v prostor ali
pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišča
dopusten. V teh primerih velja, da je treba: |
– V fazi
priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave
in raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih
(npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja,
gradnji), |
– Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor posega (34. člen
ZVKD-1). |
8.7 V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno.« |
|
10. člen |
Na koncu
novega 35.b člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za
centralna naselja v Őbčini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se doda nov 35.c
člen, ki glasi: |
|
»35.c
člen |
VARSTVO
NARAVNE DEDIŠČINE |
Na
območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i, veljajo za varovanje
naravnih vrednot in dediščine določila Odloka o razglasitvi naravnih
znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na
območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92). |
Varujemo
tudi ostale registrirane in neregistrirane naravne vrednote, v skladu s
predpisi o varstvu narave. Enote registrirane naravne dediščine in
naravnih vrednot je prikazana v kartografskem delu odloka. |
Osnovni
varstveni režimi in druga merila ter pogoje za posege v prostor
opredeljujejo Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine
Slovenska Bistrica, v katerih je v skladu z ZON podana vsebina za
področje ohranjanja narave.« |
|
11. člen |
Na koncu
36. člena Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna
naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 16/93, 79/01, 108/08) se doda nov odstavek z vsebino: |
»Na
območjih, kjer je znotraj ureditvenega območja PUP predvideno urejanje s
podrobnejšimi prostorskimi načrti, so glede na podrobnejšo namensko rabo
območja predpisani sledeči pogoji za načrtovanje predmetnih OPPN: |
1) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A, cone A,B, cone
A,B,C: |
FZ: |
0,4 |
|
0,6 (za enostanovanjske stavbe: vrste hiše ali dvojčke)
|
Etažnost: |
K+P+1+(M) |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe,
ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma z samostojnimi sevalnimi
elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
Posebni pogoji: |
Na
območju s parc. št. 478/1, 466, 476, 475, 702, 701, 704, 706,
470, 471, 707, 473, 712, 468, 709, 714, 715/2 vse k.o.
Zg. Bistrica je pri načrtovanju OPPN potrebno upoštevati
sledeče: – Ob obstoječi industrijski coni IMPOL je potrebno
načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na
industrijsko cono IMPOL; – Ob obstoječi industrijski coni IMPOL
naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi lahko
bil vpliv industrijske cone IMPOL moteč, predvsem z
obremenitvami s hrupom zaradi proizvodnje in z njo povezanih
procesov; – Izvedba protihrupnih ukrepov, ki je posledica nove
pozidave, mora biti sestavni del komunalnega opremljanja
območja. |
2) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A,B,E in cone
A,B,E,J: |
FZ
za objekte cone A,B,J: |
0,6 |
Etažnost za objekte cone A,B,J: |
K+P+4+(M) |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z
možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma z samostojnimi
sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
FZ
za objekte cone E: |
/
|
Etažnost za objekte cone E: |
K+P+2 |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z
možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma z samostojnimi
sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
3) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone E: |
FZ: |
/
|
Etažnost: |
K+P+2 |
Oblikovanje: |
– Je prilagojena glede na tehnološke zahteve proizvodnje
|
4) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone I,A: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+2 |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe,
ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma z samostojnimi sevalnimi
elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
5) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone V: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+4+M |
Namembnost: |
– Stanovanjska, storitvena, obrtna, športna, turistična
dejavnost in centralne dejavnosti |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1
– Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe,
ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma z samostojnimi sevalnimi
elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
6) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone K,L: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+3 |
Oblikovanje: |
Se
prilagaja namembnosti objekta |
7) OPPN
predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone D: |
FZ: |
0,6 |
Etažnost: |
K+P+4 +M |
Oblikovanje: |
– Praviloma podolgovatega tlorisa – Strehe dvokapnice,
enokapnice ali ravne strehe |
« |
|
12. člen |
Besedilo
39. člena (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01, 35/02, 108/08 in 26/10) se
spremeni tako da sedaj glasi: |
»Sestavni
del odloka so grafične priloge v merilu 1:5000, ki so v digitalni in
analogni obliki.« |
|
13. člen |
Prostorski
ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in
Občini Slovenska Bistrica. |
|
14. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
9000-16/2015-8 |
Slovenska Bistrica, dne 29. septembra 2015 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|