Na podlagi 23., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS 110/02, 8/03) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št.3/99, 6/02) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 10. redni seji dne 20. 11. 2003 sprejel

ODLOK

o ureditvenem načrtu za odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Podhom

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Sprejme se ureditveni načrt za ureditveno območje O, odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Podhom, občina Gornji Grad, ki ga je izdelal LOCUS d.o.o. iz Domžal pod št.projekta 82/03 v maju 2003 in dopolnil v oktobru 2003.

2. člen

Ureditveni načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

Tekstualni del vsebuje:

A. SPLOŠNI DEL

- registracija podjetja

- vsebina

- izjave in odločbe

B. NORMATIVNA DOLOČILA

- program priprave

- smernice organov, organizacij in skupnosti

- mnenja organov, organizacij in skupnosti

- poročilo o vplivih na okolje

C. UREDITVENI NAČRT

- odlok

- obrazložitev in utemeljitev prostorskih pogojev

II. GRAFIČNI DEL

II. MEJA OBMOČJA

3. člen

Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele: 829/2, 827/2, 827/1, 833/2, 832/1,

830/4, 969/2 vse k.o. Bočna.

Velikost obravnavanega območja je 44280 m2.

Meja območja je razvidna iz grafične priloge ureditvenega načrta.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

Območje je razdeljeno tri funkcionalne celote:

1. območje odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju odlagališče)

2. območje centra za ravnanje z komunalnimi in drugimi nenevarnimi odpadki (v nadaljevanju center)

3. območje rezervnega prostora za zbiranje odpadkov za potrebe občanov

1. Območje odlagališča nenevarnih odpadkov obsega naslednje funkcionalne celote:

- Obstoječi vhodni objekt

- Tehtnica

- Pralna ploščad

- Protiprašna ploščad

- Dovozna cesta na deponijo

- Obvozna cesta ob deponiji

- Ograja ob deponiji

- Plato za začasno odlaganje odpadkov neznanega izvora

- Zbirni bazen izcedne vode ob platoju za začasno odlaganje odpadkov neznanega izvora

- Telo deponije

- Rastlinska čistilna naprava

- Zbiralnik izcednih vod iz deponije

- Deponija zemlje za prekrivko

Na območju se že nahaja deponija nenevarnih komunalnih odpadkov, ki se sanira, uredi za odlaganje komunalnih in drugih nenevarnih odpadkov do leta 2010 in postopno zapira.

2. Območje centra za ravnanje z odpadki obsega naslednje funkcionalne celote:

- Zbirni center

- Objekt s poslovnimi prostori

- Nadstrešnica za začasno skladiščenje prebranih odpadkov ločenih frakcij

- Hala za mehansko obdelavo odpadkov - sortirnica

- Zbirno skladišče za nevarne odpadke

- Kompostarna z nadstrešnico za zorenje komposta, kompostnimi kupi in platojem za obdelavo komposta

Na območju se oblikuje regijski zbirni podcenter Savinjsko Šaleškega območja za ravnanje s komunalnimi in drugimi nenevarnimi odpadki.

V zbirnem podcentru se bodo zbirale naslednje frakcije odpadkov:

- Papir in karton, vključno s papirno in kartonsko embalažo

- Steklo vključno s stekleno embalažo

- Drobna plastika, vključno s plastično embalažo

- Drobni kovinski odpadki vključno s kovinsko embalažo

- Les

- Oblačila

- Tekstil

- Aerosoli

- Jedilna olja in maščobe

- Barve, črnila, lepila in smole

- Detergenti

- Baterije in akumulatorji

- Kosovni odpadki

- Odpadki z parkov in vrtov – zeleni odpadki

- Ločeno zbrani biološki odpadki iz gospodinjstev in njim podobni iz gospodarstva ter ustanov

- Dehidrirano in utrjeno blato iz čiščenih komunalnih odpadnih vod ter stabilizirane greznične gošče za potrebe kompostarne in prekrivnih ter drugih pomožnih materialov za sanacije razvrednotenih površin.

Podcenter se navezuje na obstoječo deponijo za odlaganje preostanka odpadkov.

3. Območje rezervnega prostora za zbiranje odpadkov za potrebe nadaljnega transporta v regijski center ravnanja odpadki, ki se uredi v drugi fazi.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE IN DOVOLJENE TOLERANCE

5. člen

Maksimalni gabariti in odmiki objektov so razvidni iz grafične dokumentacije pod točko 7. in 7.a iz 2. člena tega odloka.

1. OBMOČJE ODLAGALIŠČA NENEVARNIH KOMUNALNIH ODPADKOV

TELO DEPONIJE

Sanacija deponije

Obstoječe odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov se ustrezno sanira tako, da se zagotovi varstvo podzemnih in površinskih voda pred onesnaženjem. Izvedena je tesnitev dna na južnem delu, izcedne vode odvaja sistem drenažnih cevi.

Na severnem delu deponije, kjer so tla zelo nepropustna se ne izvede prelaganje odpadkov in se izcedne vode zajame z drenažno cevjo, ki poteka po robu odlagališča do južnega dela.

Odlaganje odpadkov:

- obstoječa etaža ostane v višini cca. 6 m;

- berme na vsaki novi etaži se zgradijo iz opranega gramoza dimenzij 30-300 mm (zaradi razplinjevanja): berma ima višino 1,25 m (debelina plasti ene etaže odpadkov), na spodnjem delu je široka 4,85 m, na zgornjem pa 0,5 m; notranji naklon berme je 1:1,5, zunanji pa 1:2, kar je tudi generalni naklon bokov odlagališča;

- na koti 410 m se zaradi stabilnosti telesa izvede berma širine 2,5 m, nato pa se nadaljuje z

etažami vgrajenih odpadkov do kote 414 m na robovih oz. 416,15 m na najvišji točki odlagališča (pri obstoječem plinjaku na starem delu odlagališča).

Vgrajevanje odpadkov

Odpadki se odlagajo za predhodno zgrajenimi nasipi oz. kasnejšimi pod etažami (1,25 m) iz glinenega materiala in se komprimirajo po slojih. Komprimiranje odpadkov pri vgradnji omogoča večjo zbitost odpadkov, daljšo dobo trajanja odlagališča, ustrezno sanitarno zaščito odprtih površin in zmanjšanje posedkov.

Odpadki se vozijo na deponijo po utrjenem dostopu z vzponom manjšim od 10%, po dostopni cesti širine 3m. Etaže se ureja z upoštevanjem načrtovanih nagibov. Odpadke se vgrajuje v dnevne celice dimenzij 5 x 4 x 1 meter s horizontalnim prehodom kompaktorja in nato se odpadke dnevno prekrije s 15 cm prekrivke.

Zapiranje odlagališča

Končno zapiranje odlagališča se izvede s slojem za odplinjevanje. Sloj se izvede s 4 % naklonom od plinjakov, tako da je na najvišji točki odlagališča obstoječi plinjak na starem delu odlagališča. Nad razplinjevalno plastjo se položi miniralna tesnilna plast. Na mineralni sloj se na vrhu odlagališča položi folija, zaščitena z geotekstilom. Na bokih odlagališča se folija ne polaga. Na vrh tesnilne plasti se nasuje rekultivacijska plast debeline 50 cm, v katero se posadi vegetacija. Plinjaki so nad rekultivacijsko plast dvignjeni še 1 meter. V radiju 5 metrov okrog plinjakov se ne sadijo drevesa, ampak le poseje trava, ki se redno kosi. Na ostalih delih odlagališča vegetacije, ki se naravno zaseje na površino odlagališča ne odstranjujemo in ne kosimo trave, saj je zaželeno, da v telo odlagališča pride čim manj vode.

Robovi odlagališča naj bodo na prehodu v okoliški teren zaobljeni, da bodo mehkeje vizualno povezali odlagališče z okolico.

Prekrivanju odlagališča bo sledila sonaravna rekultivacija odlagališča z zasaditvijo avtohtonega rastja, ki bo zmanjšala vizualne vplive in prodiranje vode v odlagališče. Rekultivacija bo zadnja faza prekrivanja in ureditve površin telesa odlagališča in bo potekala sproti sledeč prekrivanju zapolnjenih delov odlagališča. Po prenehanju obratovanja odlagališča bo tako del odlagališča že ozelenjen, s čimer bo preprečena morebitna erozija prekrivne plasti, zmanjšana količina meteorne vode v celotnem odlagališču in izboljšan videz območja.

OSTALI OBJEKTI NA OBMOČJU ODLAGALIŠČA

Obstoječi objekti:

Vhodni objekt z elektronsko tehtnico

Za nadzor nad količinami prispelih odpadkov na odlagališče je na vhodu v ograjeno zavarovano območje odlagališča nameščena tipska elektronska enoosna tehtnica.

Garažni objekt za kompaktor s pralno ploščadjo

Garaža za kompaktor je v obstoječem vhodnem objektu

Ob tehtnici se uredi novo pralno ploščad za pranje koles in podvozij kamionov in za kompaktor ter protiprašni bazen.

Ploščad za začasno odlaganje odpadkov neznanega izvora se uredi na obstoječem platoju za vhodnim objektom v okviru dimenzij obstoječe ploščadi.

Odlagališče se ogradi z ograjo iz plastificirane žične mreže in betonskih temeljnih stebričkov višine 2.00m, ki preprečuje dostop divjadi in nepooblaščen dostop do odlagališča.

V ograji so na mestih glavnega dostopa, dostopa do območja centra postavljena vrata. Za dostop lastnikov parcel v zaledju pa so predvidene rampe.

Plato za deponiranje prekrivke se locira severno od telesa odlagališča.

Rastlinska čistilna naprava je obstoječa in služi čiščenju izcednih voda.

Obvozna in dovozna cesta služi za dovoz odpadkov in vzdrževanje telesa odlagalnih polj.

2. OBMOČJE CENTRA OBSEGA NASLEDNJE FUNKCIONALNE CELOTE:

Zbirni center je zasnovan tako, da se surovine pripeljejo in prevzemajo na višjem platoju 404.80m.n.v. + 0,50m. Na spodnjem platoju na koti +404.00 m.n.v. + 0.5m so postavljeni kontejnerji kapacitete 30m3 in manjši kontejnerji 1m3.

Vsi kontejnerji so locirani pod nadstrešnico, ki je konstrukcijsko zasnovana enosno.

Velikost objekta je 40,00m x 12,00m s toleranco +- 5%. Višina kapi je min 6,00 nad koto terena na mestu, kjer se odpadki dovažajo.

Streha je simetrična dvokapnica, z naklonom 6 stopinj. Obe strešini sta nagnjeni proti središčni osi.

Objekt s poslovnimi prostori

Objekt bo namenjen za pisarniške in skupne prostore zaposlenih, garaže in delavnice za vozila in stroje ter skladiščne in druge prostore skupne rabe.

Tlorisna velikost : 12,00m x 30,30 m s toleranco +-5%.

Višina kapi znaša 5,00m +- 5%.

Streha bo simetrična dvokapnica naklona s kritino iz jeklene pločevine do 15 stopinj.

Kota pritličja bo +404,70 m.n.v. s toleranco + 0.5m.

Nadstrešnica za začasno skladiščenje očiščenih ločeno zbranih frakcij

Ločeno zbrane frakcije iz zbirnega centra in zbiralnic se tu skladiščijo do oddaje v nadaljno predelavo. V ta namen bodo pod nadstrešnico zgrajeni betonski boksi za posamezne frakcije.

Tlorisna površina 12,00m x 28,70m +-5%.

Višina kapi 5,00m +-5%

Streha bo simetrična dvokapnica naklona s kritino iz jeklene pločevine do 15 stopinj.

Kota pritličja znaša +404.70m s toleranco+0.5m.

Hala za mehansko obdelavo odpadkov - sortirnica

Material se dovažajo s smetarskim avtom v samo halo in se sipajo v zbirni jašek pri tekočem traku ali pa v zbirni boben drobilca.

Ob tekočem traku se odpadki zbirajo ročno. Preostanek neodbranih materialov se odvaža na deponijo.

Hala je široka 24,0 m in sestavljena iz dveh krakov zalomljenih pod kotom 150 stopinj, dolžine 33,20 in 36.40 m (na notranji strani) s toleranco +5%.

Višina kapi znaša 10 m +-5%.

Kota pritličja znaša +404.70m s toleranco+0.5m.

Kritina bo jeklena pločevina do 15 stopinj naklona, streha simetrična dvokapnica.

Fasada bo kombinacija montažnih plošč in copilita.

Zbirno skladišče za nevarne odpadke

Objekt je razdeljen na 8 delov, kjer se zbirajo:

Posebno nevarni odpadki, medicinski odpadki in zdravila

Barve, laki in spreji

Računalniki in neonske svetilke

Stari aparati

Stare baterije in akumulatorji

Staro olje

Z oljem onesnaženi odpadki

Kisline in lugi

Osnovni cilj je odbira in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov do njihove odpreme do končnih porabnikov ali uničevalcev izven območja zbirno sortirnega centra za odpadke.

Velikost objekta: 12,00m x 24,00m s toleranco +-5%.

Kota pritličja znaša +404.80m s toleranco +0.5m.

Prostori za posamezne vrste nevarnih odpadkov so med seboj ločeni, načrtovani in opremljeni v skladu z požarnimi in drugimi predpisi tako, da preprečujejo nenadzorovan vpliv na okolje.

Poseben poudarek na izvedbi kanalizacije in prezračevanja prostorov.

Meteorna kanalizacija za odvod padavinskih vod s strehe je preko peskolovov speljana v potok.

Za eventuelne izcedke, ki bi nekontrolirano iztekli iz zbirnih mest je predviden zbirni bazen,

ki omogoči njihovo prečrpavanje iz zbirnega bazena nazaj v za transport primerno embalažo.

Kompostarna z nadstrešnico za zorenje komposta, kompostnimi kupi in platojem za obdelavo komposta

Površine znašajo:

Kompostni kupi .....................................1280 m2

Priprava kompostne mase.........................300 m2

Sejanje in priprava komposta...................300 m2

Manipulativne površine............................600 m2

Nadstrešnica.............................................300 m2

Izbran je sistem kompostiranja, ki temelji na kontroliranem vpihovanju zraka.

Priprava kompostne mase se izvede na zbirnem platoju, kjer se zbranim bio odpadkom doda sterukturni material. Sveže dostavljene biološke odpadke se meša s strukturnim materialom. S tem materialom se oblikujejo kompostni kupi velikosti 20x4m. Ob veliki vročini se jih dodatno škropi z vodo iz zbirnega bazena izcednih vod.

Pod nadstrešnico se 10 x 15m je prostor za dozorevanje komposta.

Plato kompostarne z odvodnjavanjem

Plato se izvede v 1% nagibu proti zbirni rešetki ob glavni transportni potri. Vse izcedne in meteorne vode so speljane v zbirni bazen, ki se ga dimenzionira v skladu s predvidenimi količinami vode.

Nadstrešnica za zorenje komposta

Nadstrešnica dimenzij 10,0m x 15,0m +- 5% je prostor za dozorevanje komposta.

Konstrukcija kovinska nadstrešnica in kovinskih nosilnih stebrov z trapezno kovinsko kritino naklona do 15 stopinj.

Višina kapi 5,00m +-5%.

Kota pritličja +405.40m.n.v. +0.5m.

Center se ogradi z ograjo iz plastificirane žične mreže in betonskih temeljnih stebričkov višin 2,00m.

V ograji so na mestih glavnega dostopa, dostopa do območja centra postavljena vrata.

6. člen

Zelene površine

Ureditev zelenih površin mora biti izvedena po grafični prilogi št. 4.

Na območju telesa odlagališča se v rekultivacijskih žepih, na brežinah odlagališča zasadijo avtohtone drevesne in grmovne vrste, ki uspevajo tudi v njegovi neposredni okolici. Gre predvsem za vrste, ki uspevajo na vlažnih ilovnatih tleh. Drevesne in grmovne vrste bodo zasajene v šopastem vzorcu tako, da bodo od plinjakov oddaljene vsaj 5 metrov.

Sajeni bodo predvsem listavci, iglavci le v manjši meri. Za sajenje v rekultivacijske žepe na

brežinah posameznih etaž so najprimernejši rdeči bor, smreka, iva in bezeg.

Intenzivno se zasadi del med kompostnico in ograjo z sajenjem istovrstnih vrst dreves, kakor na deponiji.

Ob robu parcele, izven ograje se ohrani zeleni pas ob potoku širine min. 5m, kjer se ohranijo obstoječa drevesa, če to ni mogoče se zasadijo nova avtohtone vrste.

7. člen

Ravnanje s plodno zemljo

S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi gradnje centra je investitor dolžan odstraniti in začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina in jo uporabi pri zunanjih ureditvah.

8. člen

Vodnogospodarske ureditve

Izdelana strokovna podlaga Inženiringa za vode, d.o.o., Ljubljana je podala usmeritve, ki se morajo upoštevati pri prostorski zasnovi ureditvenega območja:

- Predvidena širitev odlagališča sega v obvodni prostor levega povirnega kraka potoka Lizavnice, ki predstavlja poplavno površino. Njena izločitev nima bistvenega vpliva na potek gladin na obravnavanem območju. Nizvodno gladine določa propust pod dostopno cesto.

- Vpliv na dolvodne odseke predvsem Dreto je zanemarljiv.

- Izločitev površine na levem bregu zaradi dviga poplavnih kot ne doprinese k zmanjšanju zadrževanja.

- Vsi objekti na lokaciji levega brega morajo biti zaščiteni pred visoko vodo Q100 z vsaj 50 cm varnostne višine.

- Ob vseh potokih je potrebno zagotoviti pas za vzdrževanje in dostop vsaj 5m.

Projektna dokumentacija PPCRO mora biti izdelana skladno z hidravlično presojo vodnega režima potoka Lizavnica.

V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA

9. člen

Cestno omrežje

Dostop na ureditveno območje je po lokalni cesti št 107070, kjer se pri kmetiji Fedran odcepi pot proti odlagališču.

Dostopna pot od odcepa je širine 3,00m z obojestransko bankino 0.5m. V dolžini 250m je cesta asfaltirana, v dolžini 250 m pa v makadamski izvedbi.

Na območju odlagališča se dostopna pot razcepi na dostopno pot na odlagališče in dostopno pot do zbirnega centra. Cesta je na območju centra asfaltirana.

Dostopna pot širine 5,00m poteka mimo vhodnega objekta čez elektronsko tehtnico na odlagališče. Na odlagališče samo vodi pot širine 3,00m.

Od te poti se odcepi servisna cesta, ki je že obstoječa in poteka do rastlinske čistilne naprave in naprej okrog deponije in se za vhodnim objektom spet priključi dostopni cesti.

Cesta je makadamska.

Od dostopne poti se pred deponijo odcepi asfaltirana pot širine 5.00m, ki poteka okrog platoja za deponiranje prekrivke na območje centra.

Cesta do zbirnega centra je asfaltirana širine 5.00m.

S te ceste je dostop do posameznih objektov centra.

Mirujoči promet

Na območju deponije sta predvidena 2 zaposlena delavca, v centru pa bo 8 zaposlenih.

Za potrebe odlagališča so predvidena parkirišča pred vhodnim objektom. Tu je predvidenih 14 parkirišč, ki služijo tudi zbirnemu centru.

Pred upravnim objektom zbirnega centra je predvideno parkirišče za 5 osebnih vozil.

Odvajanje odpadnih vod

Fekalne odpadne vode

Vode s pralne ploščadi bodo odvajane v usedalnik od koder bodo odtekale preko lovilca olj in zaporno-kontrolnega jaška .

Fekalne odpadne vode iz upravne stavbe bodo speljane v greznico. Greznica mora biti vodotesna, nepretočna, prazni naj se najmanj enkrat na leto ali ko je zapolnjeno 2/3 koristne prostornine. Vsebino naj prazni in odvaža pooblaščena organizacija (lokalno komunalno podjetje) na najbližjo čistilno napravo.

Fekalne odpadne vode iz upravnega objekta v območju zbirnega centra, kjer se nahajajo sanitarije za cca 8 zaposlenih v centru se vodijo v biološko čistilno napravo v bližini objektov zbirnega centra.

Meteorne vode iz območja kompostarne se zbirajo v zbirnem jašku in odpeljejo v zbirni bazen za izcedne in meteorne vode, ki se dimenzionira v skladu s potrebami.

Meteorne vode s cest in drugih asfaltiranih platojev se vodijo preko peskolovov v meteorno kanalizacijo, ki se izteka preko lovilca olj v Lizavnico.

Vode s pralne ploščadi bodo odvajane v usedalnik od koder bodo odtekale preko lovilca olj in zaporno-kontrolnega jaška ter v potok.

Pred lovilcem olj je predviden razbremenilnik za visoke vode ob nalivih.

Izcedne vode odlagališča se zajema z drenažo okoli celotnega obsega telesa odlagališča. Na južnem delu telesa odlagališča, ki je po temeljnih tleh tesnjen s folijo se izcedne vode zajamejo s tremi vzporednimi drenažnimi cevmi, ki so speljane v obodni drenažni sistem. Vse izcedne vode odlagališča se zajame in vodi v zbiralnik ter na rastlinsko čistilno napravo.

Pretežni tok izcednih voda iz severnega dela deponije je horizontalen proti Lizavnici, kar se ujame z drenažno cevjo speljano po obodu odlagališča, in se te vode vodijo na južni del deponije, ki je prekrit s folijo in od tam s sistemom drenažnih cevi v zbiralnik in rastlinsko čistilno napravo.

Meteorne vode

Meteorna voda z zahodne strani odlagališča prosto odteče v Lizavnico, na južni v obstoječi jarek za zbiranje meteornih voda, na ostalih delih odlagališča pa v koritnico ob cesti iz tipskih elementov dimenzij 18x40x100 cm, ki odvaja meteorne vode v Lizavnico.

Zaledne vode

Odlagališče je naravno ločeno od zalednih voda na južni strani s potokom Lizavnico in z jarkom na zahodni strani odlagališča, ter jarkom med odlagališčem in zbirnim centrom, ki je kanaliziran.

Meteorne vode iz strešin se vodi direktno v ponikovalnice oziroma v Lizavnico, preko peskolovca.

Vodovodno in hidrantno omrežje

Na območju se nahaja vodovodno in hidrantno omrežje zadostne kapacitete. Predvideni objekti centra se na vodovodno omrežje priključijo v bližini vhoda na območje.

Hidrantno omrežje že poteka do vhodnega objekta, predvideno je da se hidrantno omrežje spelje do območja kompostarne in do rastlinske čistilne naprave..

Vodovodno omrežje, ki poteka pod javnimi površinami morajo biti zgrajeno tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.

Elektroenergetsko omrežje

Za potrebe električnega napajanja območje razpolaga z zadostnimi kapacitetami.Večji porabnik, stroj za sekance, ki je večji uporabnik ima svoj agragat.

Telefonsko omrežje

Do območja je že izvedena telefonska povezava.

Odpadki

S komunalnimi odpadki, ki nastajajo pri delovanju na odlagališču in v podcentru se ravna tako kakor z komunalnimi odpadki, ki se pripeljejo na odlagališče.

VI. VARSTVO OKOLJA

10. člen

Voda

Za čiščenje izcednih voda na odlagališču nenevarnih odpadkov je urejena rastlinska čistilna naprava, očiščene vode so preko kontrolnega jašksa speljane v strugo potoka Lizavnice. Izcedne vode se morajo odvajati ločeno od padavinske odpadne vode in drugih vod, ki ne

prihajajo v stik s telesom odlagališča. Izcedne vode se zajema z sistemom drenaže in zbiralnikom izcednih vod, ki mora biti posebej zaščiten.

Izcedne vode iz čistilne naprave v času obratovanja s trajno emisijo vplivajo na poslabšanje sestavin in lastnosti potoka Lizavnica

Mejne vrednosti parametrov izcedne vode za iztok neposredno v vode morajo biti skladne z zakonskimi predpisi. Upravljavci obstoječih odlagališč odpadkov morajo prilagoditi parametre izcedne vode iz odlagališč odpadkov določbam veljavnih uredb. Upravljavec čistilne naprave mora imeti poslovnik za obratovanje s čistilno napravo. Prav tako se mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika.

Občasno se ovrednoti kakovost vodotoka pred izpustom iz čistilne naprave in za izpustom. opravi občasno vzorčenje vode in sedimenta. Obremenitev potoka Lizavnica se v primeru konstantne prekoračitve emisijskih parametrov prekine, in se prečiščene izcedne vode ne izpuščajo več v vodotok, ampak se vračajo nazaj v čistilno napravo, če to ne zadostuje pa se odvažajo na čistilno napravo v občini Gornji Grad.

V območju vodnega zemljišča Lizavnice (5 m od struge potoka) naj se ne odlaga odpadkov. Za poseg v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda (tudi poseg zaradi odvajanja odpadnih voda) je potrebno pridobiti vodno soglasje.

Na odlagališču komunalnih in drugih nenevarnih odpadkov Podhom je predvidena rekonstrukcija obstoječe pralne ploščadi in izgradnja protiprašnega povoznega bazena. Vode s pralne ploščadi bodo odvajane v usedalnik od koder bodo odtekale preko lovilca olj in zaporno-kontrolnega jaška v kanaliziran potok. Komunalne vode iz vhodne stavbe so speljane v greznico. Greznica je vodotesna, nepretočna, in jo občasno prazni in odvaža vsebino pooblaščena organizacija (lokalno komunalno podjetje) na najbližjo čistilno napravo.

Manipulativne površine zbirnega centra in spremljajoča parkirišča morajo biti utrjene (asfalt, beton, itd.), obdana z betonskimi robniki, meteorne vode pa speljane preko lovilcev olj v bližnji potok. Odvodnjavanje meteornih vod s streh objektov in nadstreškov naj bo odvedeno preko peskolova v potok.

Tla v skladišču nevarnih odpadkov naj bodo betonska s premazom, tako da bodo nepropustna za vodo in skladiščene snovi. Nevarne tekočine (olje, lugi,…) je potrebno hraniti nad lovilnimi posodami oz. nad lovilci razlitih tekočin. Tekočine, ki med seboj reagirajo, ne smejo biti skladiščene v istem lovilnem bazenu! Prav tako naj se ob skladiščenju kemikalij (lugi, kisline,…) oceni možnost nezaželenih reakcij. Stare baterije in akumulatorji naj se skladiščijo v posebnih kislinsko odpornih posodah. V skladišču naj ne bo odtokov.

Pri obratovanju kompostarne bodo nastajale izcedne vode, ki naj se jih zbira v bazenu izcednih vod, ki naj bo vodotesen in neprepusten. V poletnih mesecih naj se te izcedne vode porabijo za dodatno namakanje komposta. Višek izcednih vod naj se polije po telesu odlagališča. Tako se bodo te vode očistile na rastlinski čistilni napravi. Izcedne vode naj se ne ponika ali odvaja neposredno v potok.

Pri mehanski obdelavi odpadkov ne bodo nastajale odpadne tehnološke ali komunalne vode.

Tla

Tla na samem odlagališču so prizadeta zaradi odstranitve humusa in odlaganja odpadkov. Po zaključku delovanja odlagališča bo površina odlagališča prekrita s humusom in

pogozdena, tako da bo relief sicer spremenjen, tla pa bodo spet uporabna za primarno rabo. Upoštevati bo potrebno posedke odlagališča in zagotoviti pogoje za normalno uporabo gozda na površini deponije po času konsolidacije zemljišča in koncu monitoringa (30 let) Potrebna je redna dnevna kontrola stabilnosti telesa odlagališča.

Manipulativne površine hale za mehansko obdelavo odapdkov morajo biti utrjene (beton, itd.), tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Spremljajoče zunanje manipulativne površine morajo biti obdane z betonskimi robniki, meteorne vode z njih pa se spelje v površinsko vodo preko ustreznega lovilca olj.

Tla v kompostarni morajo biti vodo in kislinsko odporna (beton, itd.).

Zrak

Obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov Podhom in zbirnega centra vpliva na zrak zaradi izhajanja odlagališčnega plina, prašenja ob sanaciji odlagališča, prašenja zaradi transporta, izpušnih plinov smetarskih vozil, smradu odlagališča in izcedne vode ter ogrevanja objektov.

Pri razgradnji odpadkov nastaja odlagališčni plin, ki se bo z ureditvijo novih plinjakov na razdalji 50 m primerno odplinjeval.

Emisija odlagališčnega plina bo okvirno 20 let po zaprtju odlagališča padla na minimum. Tudi po zaprtju odlagališča leta 2008 naj obratuje prisilno odvajanje odlagališčnega plina in njegov sežig. Ureditev sistema za prisilni odvod odlagališčnega plina in njegov sežig na plamenici je skladno s predpisi obvezen do 31. decembra leta 2005.

Emisije smradu z odlagališča

Širjenje neprijetnega vonja se prepreči tako, da se odpadke sproti (vsakodnevno) prekriva z zemljo. V nobenem primeru naj se ne sežiga odpadkov, zaradi možnosti onesnaženja zraka in požara.

Izcedna voda z odlagališča ima značilen neprijeten vonj, zato so viri smradu tudi zbirni bazen za izcedno vodo in prezračevalni bazen na čistilni napravi. Ob prekomernem smradu bo potrebno izvesti zaščitne ukrepe.

Možno je tudi prašenje, ki ga povzročajo tovornjaki in smetarska vozila, ki vozijo na odlagališče. Cesta, ki pelje do odlagališča je delno asfaltirana, kjer poteka mimo stanovanjskih hiš. delno je makadamska. Na makadamskem delu je v poletnem sušnem obdobju potrebno močenje ceste.

Najpomembnejši vpliv zbirnega centra na zrak bo obratovanje kompostarne. Pri kompostiranju prihaja do emisij amoniaka in drugih dušikovih spojin, ki povzročajo vonjave. Pri kompostiranju pretežno zelenega odreza ne prihaja do emisij snovi, ki bi povzročale vonjave v bližnji ali celo daljni okolici. Emisije amoniaka oziroma redukcijo vseh dušikovih spojin med procesom kompostiranja se lahko doseže z mešanjem materiala, ki vsebuje visok delež ogljikovih spojin. Pomembno je da se ohranja pravilno razmerje med C in N (med 20:1 in 30:1). Urejeni naj bodo ventilacijski – prezračevalni sistemi, ki zagotavljajo zadostno količino kisika.

Hrup

Hrup odlagališča in zbirnega centra je vir hrupa na obravnavanem območju in je manjši

kolikor je dovoljeno v območjih III. stopnje varstva pred hrupom (kmetijsko območje).

Na raven hrupa v okolici bo vplivala tudi kompostarna in hala za mehanično obdelavo odpadkov. Najpomembnejši vir bo ventilacijski sistem oz. sistem za prezračevanje kompostne kopice in mlin za pripravo lesne biomase. Puhala naj bodo v zvočno izoliranem prostoru v enem od objektov ali v protihrupnem ohišju in orientirani stran od stanovansjkih hiš. V hali za mehanično obdelavo odpadkov naj se vgradijo stekla, ki dušijo hrup in se jih ne da odpirati. Mlin za pripravo lesne biomase naj bo v objektu mehanske obdelave.

Odpadki

Ravnanje z odpadki na odlagališču je podrobno opisano v posameznih poglavjih. Pri samem obratovanju centra pa bodo nastajali komunalni in drugi nenevarni odpadki.

Nevarni odpadki naj se skladiščijo le v skladišču nevarnih odpadkov. Predajajo naj se pooblaščeni organizaciji za ravnanje z tovrstnimi odpadki. Pridobijo naj se evidenčni listi, ki naj se hranijo za dobo pet (5) let. Kakršno koli odlaganje nevarnih odpadkov v odlagališčno telo ni sprejemljivo. Sortirane odpadke po mehanski obdelavi naj se skladišči po ločeno zbranih frakcijah in predaja v nadaljno predelavo pooblaščenim organizacijam, preostanek (manjši odpadki) naj se dokončno deponirajo na odlagališču. Pri kompostiranju se bodo vsi organski odpadki v celoti predelali v kompost. Odpadne sanitarne vode iz upravnega objekta odlagališča in kasneje zbirnega centra odlagališča bodo speljane v nepropustno, vodotesno greznico na praznenje ali pa biološko čistilno napravo. Občasno bo potreben odvoz blata, to naj opravi pooblaščena organizacija, ki odpelje blato na večjo čistilno napravo.

Rastlinstvo in biotopi

Zaradi poudarjene biotopske funkcije je potrebno ohraniti močvirna jelševja – mokrišča (nad in pod odlagališčem), poseg ne sme ovirati poseka in spravila lesa iz gozda, odlagališče in zbirni center mora biti primerno urejena, da se prepreči raznašanje odpadkov in onesnaženje potoka, seveda pa je potrebno zagotoviti čistost izcednih in odpadnih vod.

Prostoživeče živali

Ograja okrog odlagališča in zbirnega centra bo onemogočila dostop večjim sesalcem. Večji pa bo vpliv na manjše sesalce (predvsem glodalce ter male zveri) ter nekatere vrste ptic (vrane, krokarji,..), ki na odlagališču pridobijo obilen prehranski vir. Zaradi tega je v času obratovanja povečana gostota omenjenih vrst. Ob zapiranju odlagališča je treba z občutnejšimi posegi v populacije omenjenih živali zmanjšati njihovo številčnost na stopnjo, ki je blizu naravni gostoti populacij in s tem preprečiti njihovo selitev in povzročanje škode v naseljih ali na kmetijskih površinah.

Zapiranje odlagališča

Prekrivanju odlagališča bo sledila sonaravna rekultivacija odlagališča z zasaditvijo avtohtonega rastja, ki bo zmanjšala vizualne vplive in prodiranje vode v odlagališče. Rekultivacija bo zadnja faza prekrivanja in ureditve površin telesa odlagališča in bo potekala sproti sledeč prekrivanju zapolnjenih delov odlagališča. Po prenehanju obratovanja odlagališča bo tako del odlagališča že ozelenjen, s čimer bo preprečena morebitna erozija prekrivne plasti, zmanjšana količina meteorne vode v celotnem odlagališču in izboljšan videz območja. Sajeni bodo predvsem listavci, iglavci le v manjši meri zaradi možnega vpliva na razvoj tal. Za sajenje v rekultivacijske žepe na brežinah posameznih etaž so najprimernejši rdeči bor, smreka, iva in bezeg.

Stanje rekultiviranih površin naj bo pregledano vsaj enkrat letno, da se preveri stanje posajenih dreves in grmovnic ter zaraščanje zeliščnega sloja. Sadike, ki se niso prijele, naj se nadomestijo z novimi, bodisi odpornejšimi (npr. iz drugega vira) ali z drugo vrsto, če se prvotno izbrana vrsta izkaže za neprimerno. Izvedena naj bo tudi primerna nega mladja za pospeševanje njegove rasti.

Monitoring

Upravljalec odlagališča za nenevarne odpadke mora zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, in sicer:

- meritve meteoroloških parametrov,

- meritve in izračunavanje emisije snovi v zrak iz odlagališča,

- meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnažene padavinske vode s površin odlagališča

- vsake tri leta naj se izvaja monitoring hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih ob polnem obratovanju odlagališča in zbirnega centra.

Upravljalec odlagališča mora o vsaki pomembni spremembi vplivov odlagališča na okolje, ki jo ugotovi v okviru obratovalnega monitoringa, obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.

Upravljalec odlagališča mora zagotavljati redne preglede telesa odlagališča in delovanja tehničnih objektov in naprav odlagališča, predvsem pa:

- višine in oblike mase odloženih odpadkov glede možnega posedanja in drugih sprememb, ki vplivajo na stabilnost odlagališča,

- izvedbe prekrivanja in rekultivacije na prekritem območju telesa odlagališča ali njegovih delih,

- sprememb v položaju, višini ali obliki telesa odlagališča ali njegovih delov,

- naprav za zbiranje in čiščenje izcedne vode odlagališča in odlagališčnega plina in

- sistema za odvajanje padavinske in površinske vode.

Upravljalec odlagališča mora za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o ugotovitvah v zvezi s pregledi iz prejšnjega odstavka in ga skupaj s predpisanimi poročili o obratovalnem monitoringu predložiti ministrstvu.

Monitoring zaprtega odlagališča

Upravljalec zaprtega odlagališča mora v časovnem obdobju določenem v dovoljenju za odlaganje odpadkov (najmanj 10 let za odlagališče za nenevarne odpadke) zagotavljati :

- vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča,

- izvajanje trajnih in občasnih meritev na način in v obsegu, opisanim zgoraj za posamezne vidike okolja.

13. člen

Etapnost izvedbe

Prvo etapo predstavlja sanacija in gradnja odlagališča po programu prilagoditve zahtevam veljavnih predpisov ter gradnja regijskega podcentra za ravnanje s komunalnimi in drugimi

nenevarnimi odpadki, ureditev proctora za nakladanje preostanka odpadkov za nadaljni transport v sežigalnico odpadkov ali regijsko odlagališča.

Drugo etapo predstavlja ureditev prostora za zbiranje odpadkov za potrebe občanov in zapiranje odlagališča.

Tretjo etapo predstavlja postopek v zvezi z programom zaprtja odlagališča.

14. člen

Obveznosti investitorjev in izvajalcev

Pri gradnji je potrebno izpolniti sledeče obveznosti:

- pred začetkom gradnje je potrebno izvesti potrebne zaščitne ukrepe na gradbišču in pripraviti načrt ter sredstva za hiter in učinkovit poseg v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz gradbenih strojev,

- kvalitetno izvršiti po projektu vsa gradbena dela na objektih, kar mora biti evidentirano v gradbeni knjigi s priloženimi atesti vgrajenih materialov,

- po končanih delih na objektih je potrebno izvesti tehnični pregled le-teh.

Splošne obveznosti upravljavca odlagališča

Urejenost odlagališč določa Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, št. 5/00). Upravljavec odlagališča, ki bo obratovalo po 1. januarju 2004, je zavezan, da:

- do 31. 12. 2003 pripravi in posreduje Ministrstvu RS za okolje, prostor in energijo program prilagoditve odlagališča zahtevam tega pravilnika.

Upravljavec odlagališča nenevarnih odpadkov, ki bo obratovalo najmanj do 31. 12. 2008, so zavezani:

- do 31. 12. 2004 izvesti ločeno zbiranje, odvajanje in čiščenje izcednih vod, tehnoloških vod in zalednih ter drugih zalednih meteornih vod. Čistilna naprava za čiščenje izcednih vod je že izvedena.

- do 31. 12. 2004 izvajati prekrivanje zapolnjenih delov odlagališč

- do 31. 12. 2005 izvesti način zbiranja in sežiganja odlagališčnega (deponijskega) plina.

VIII. KONČNE DOLOČBE

16. člen

Ureditveni načrt je na vpogled občanom in pravnim osebam na Občini Gornji Grad.

Nadzor nad izvajanjem del ureditvenega načrta odlagališča opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

17. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu ZSO.

Št.: 002-31/2003

Gornji Grad, november 2003

ŽUPAN

OBČINE GORNJI GRAD

Toni RIFELJ, l.r.