|
Na podlagi 30. člena
Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03) in 98. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski
svet Občine Črnomelj na 8. redni seji dne 17. oktobra 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem podrobnem prostorskemu načrtu kamnolom Suhor |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski
načrt kamnolom Suhor (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje
BD projektiranje d.o.o., pod št. OLN 06/06, oktober 2007. Sestavljata ga
tekstualni del in grafične priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
OPPN vsebuje: |
|
|
– besedilo |
|
|
– kartografski del |
|
|
1. Izvleček iz
veljavnega prostorskega |
|
|
plana Občine
Črnomelj |
|
|
2. Prikaz
lokacije kamnoloma ter vplivov |
|
|
in povezav s
sosednjimi območji
M 1:7500 |
|
|
3. Načrt
ureditvenega območja na geodetskem |
|
|
posnetku
M 1:1000 |
|
|
4. Situacija
kamnoloma – načrtovani |
|
|
posegi
M 1:1000 |
|
|
5. Profili 1, 2,
3, 4 in 5
M 1:1000 |
|
|
6. Profila 6 in
7
M 1:1000 |
|
|
7. Načrt
infrastrukturnih ureditev
M 1:1000 |
|
|
– priloge: |
|
|
– povzetek za javnost |
|
|
– izvleček iz strateškega prostorskega akta |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev OPPN |
|
|
– strokovne podlage |
|
|
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
|
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam
sektorskih aktov in predpisov |
|
|
– spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. |
|
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
3. člen |
|
|
PREDMET PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
Občinski podrobni prostorski načrt kamnolom Suhor pri
Vinici (v nadaljevanju: OPPN) obravnava obstoječi kamnolom v bližini
vasi Gornji Suhor v Občini Črnomelj ter pogoje njegovega nadaljnjega
obratovanja in urejanja. Poleg širitve kamnoloma se predvideva tudi
sanacija že izkoriščenega pridobivalnega območja, sprotna sanacija na
novo odprtih in izrabljenih območij, kakor tudi predelava pridobljenega
materiala in gradbenih odpadkov pripeljanih od drugod. |
|
|
OPIS DEJAVNOSTI IN UREJANJA KAMNOLOMA |
|
|
Osrednja dejavnost kamnoloma Suhor pri Vinici je
pridobivanje sivo-rjavega apnenca, uporabnega za predelavo v kamene
agregate, uporabne za betone, bituminizirane nosilne plasti in za
izdelavo spodnje nosilno-tamponske plasti. Predvidena količina
pridobljenega minerala znaša okrog 150.000 m3 agregatov letno, za kar bo
potrebno odkopati okoli 100.000 m3 kamnine v raščenem stanju letno. |
|
|
Način pridobivanja agregata, ki nastopa v plasteh debeline
od 0,2 do 1 m, se izvede v obliki teras, ki naj potekajo od zgoraj
navzdol. Izkoriščene brežine se sproti sanirajo v smislu sonaravnih
ureditev. S tem, ko se nadaljnje izkoriščanje kamnoloma izvede od zgoraj
navzdol s sprotno sanacijo, se sčasoma v območje sanacije zajame tudi
obstoječe, že izčrpano območje. |
|
|
Pridobljeni agregat se nadalje predela s premičnimi
drobilci in separacijo na samih terasah ali v okviru obstoječe drobilne
in sejalne naprave v dnu kamnoloma; do tod se material dovaža s
tovornjaki po notranjih cestah. Jalovina in humus se uporabita za
sanacijo brežin. |
|
|
V dnu kamnoloma se uredi tudi območje za predelavo
gradbenih odpadkov s pomočjo ustrezne naprave za drobljenje in
separacijo. Pridobljeni material bo uporabljen na gradbiščih ali za
sanacijo kamnoloma. |
|
|
Posebno skrb je potrebno nameniti tudi oblikovanju
stičnega območja kamnoloma z okolico, kjer se izvede avtohtona, mešana,
listnata zasaditev. |
|
|
LOKACIJA KAMNOLOMA, STANJE IN OBRAZLOŽITEV NAČINA
OBRATOVANJA KAMNOLOMA |
|
|
Lokacija |
|
|
Kamnolom Suhor pri Vinici leži okoli 400 m jugovzhodno od
vasi Gornji Suhor pri Vinici ter zahodno od regionalne ceste Metlika –
Vinica, po kateri je urejen dostop v kamnolom. Sedanji kamnolom obsega
11,6 ha, z razširitvijo pa bo posegel še na 12,4 ha, od tega v prvi fazi
na 4,8 ha, v drugi fazi na 5,7 ha in v tretji fazi na 1,9 ha. Od
zunanjega roba ureditvenega prostora v drugi oziroma tretji fazi so
najbližji objekti oddaljeni najmanj 300 m in več. |
|
|
Stanje |
|
|
Pobočje, v katerem je kamnolom, pada z naklonom okoli 100
proti severovzhodu. Morfologija ozemlja z blagimi pobočji, griči in
vrtačami predstavlja tipično podobo visokega krasa. Najvišji del območja
obratujočega kamnoloma dosega nadmorsko višino okoli 200 m n.m. na
južnem delu ter na območju širitve do 247 m n.m. na gričku na
jugovzhodni strani prostora. Osnovni plato pri vhodu v kamnolom je na
koti okoli 170 m n.m. |
|
|
Kamnolom je trenutno razvit v štirih (4) etažah z etažnimi
višinami okoli 15 metrov. Prva etaža je v poglobitvi na koti okoli
160–155 m, najvišja točka kamnoloma pa je trenutno na koti okoli 220 m s
tendenco nižanja. Osnovna etaža kamnoloma, na kateri so upravni objekti
in predelava materiala je na koti od 170 m do 174 m. |
|
|
Obrazložitev predvidenega načina obratovanja |
|
|
V preteklosti se je kamnolom razvijal in širili od spodaj
navzgor zato, ker je nastal iz prej obstoječega majhnega kamnoloma v
omejenem prostoru. K temu je pripomoglo tudi kamnolomom nenaklonjeno
stališče pri načrtovanju prostora. Posledica tega je, da je kamnolom
vedno v »odpiranju«. Zgornje etaže so se vedno formirale, ko je spodnja
brežina postala previsoka, kamnolom se je širil, ko ni bilo več
materiala itd. Pri takšnem načinu izkoriščanja sanacija ni možna, zato
je potrebno k delu pristopiti drugače. |
|
|
Sanacija izkoriščenih delov je možna le tam, kjer se delo
ne bo več nadaljevalo. Zahteve po sprotni sanaciji so več ali manj
neizvedljive, če se ne pristopi pravemu načinu eksploatacije po
rudarskih pravilih. Zajeti je potrebno takoj celotni prostor predviden
za pridobivanje in začeti z ekspolatacijo zgornje etaže s končnega roba
proti začetku ter nadaljevati z etažami navzdol. Na ta način je zgornja
etaža prva končana in zaključena, na njej se ne bo več delalo, zato je
tudi sanacija in ozelenitev končne etažne ravnine smiselna in uspešna. |
|
|
Etaže si sledijo od zgoraj navzdol. Poleg tega se dela pri
sanaciji izvajajo sproti, kar pomeni tudi porazdelitev stroškov na
celotno obdobje eksploatacije. Učinek sanacije je praktično viden že po
nekaj letih in to na najbolj občutljivem mestu, to je na vrhu kamnoloma.
Zato je potrebna velika začetna investicija, saj je potrebno odkupiti
celotni prostor. Prav tako je potrebno izdelati dostopne poti pred
začetkom izkoriščanja. Tak način omogoča bolj ali manj sprotno sanacijo
kamnoloma in razvoj kamnoloma, ki je manj moteč v okolju. |
|
|
Razvoj kamnoloma se izvede v dveh ali več fazah, ki so
deloma pogojene s sedanjim stanjem kamnoloma in lastništvom oziroma
pravico uporabe zemljišč. |
|
|
PREDELAVA GRADBENIH ODPADKOV |
|
|
Pri izvajanju del izkoriščanja karbonatnih kamnin v
kamnolomu Suhor se odkopljejo tudi določene količine odkrivke in
jalovinskih vložkov, katere lahko označimo kot neonesnaženo kamnolomsko
jalovino. V okviru gradbene dejavnosti lastnika kamnoloma firme Begrad
d.d. nastajajo tudi omembe vredne količine gradbenih odpadkov, npr.
zemeljski izkopi, gradbeni odpadki pri odstranjevanju objektov ipd.
Zaradi vsega tega se del območja kamnoloma izrabi tudi za izvajanje
dejavnosti ravnanja z gradbenimi odpadki, in sicer za potrebe zbiranja
in predelave gradbenih odpadkov s postavitvijo zbirno-predelovalnega
centra. |
|
|
Tehnologija, ki se uporabi za predelavo – bogatenje
kamnolomske jalovine, ustreza s tehnološkega vidika ter vidika
upoštevanja okoljevarstvenih zahtev tudi predelavi gradbenih odpadkov.
Zato se uredi predelava jalovine ter gradbenih odpadkov v okviru
predpisanih postopkov s področja ravnanja z odpadki, in sicer po
postopkih R5 in R10. Za predelavo po postopku R5 se uporabi premična
drobilno naprava, predelava po postopku R10 pa se bo izvajala v okviru
sprotne sanacije, in sicer z vnašanjem, predvsem zemeljskih izkopov in
umetno pripravljene zemljine, v ali na tla z namenom izboljšanja
ekološkega stanja zemljine. |
|
|
III. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
4. člen |
|
|
UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
Območje urejanja zajema razširitev in sanacijo kamnoloma
Suhor pri Vinici (Občina Črnomelj). Kamnolom leži cca 500 m jugovzhodno
od vasi Gornji Suhor, ob cesti Metlika–Vinica. Širitev kamnoloma je
predvidena v treh fazah, in sicer v smereh proti jugu in zahodu. Dostopi
do kamnoloma in predelovalne naprave ter območja z energetskimi viri so
obstoječi na nivoju osnovne etaže, v bližini ceste. |
|
|
Ureditveno območje je določeno z Odlokom o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Črnomelj za
obdobje 1986–2000 in družbenega plana občine Črnomelj za obdobje
1986–1990 (SDL, št. 2/87, 13/90, 7/91, 11/91, Uradni list RS, št. 45/95,
57/95, 43/00, 119/03, in 79/04) (v nadaljevanju: plan). V okviru tega
plana je bila pripravljena tudi Programska zasnova za kamnolom Suhor. |
|
|
Ureditveno območje zajema zemljišča in dele zemljišč z
naslednjimi parcelnimi številkami: |
|
|
1875 del, 1877, 1886 del, 1888/1 del, 1893/3 del, 1879/2
del, 1885, 1879/9, 1893/4 del, 1893/1 del, 1893/5 del, 1893/2, 1894/2,
stp. 1896, stp. 1894/1, stp. 1894/3, stp. 1894/4, 1897/2, stp. 1898/1,
1897/1, 1898/2, 1898/3, 1901, 1900, 1902, 1905, 1903, 1908, 1907/2,
1907/1, 1912, 1913/2, 1913/1, 1919/1, 1919/2, 1918, 1922/2, 1922/1,
1927, 1926, 1929, 1910, 1909, 1911, 1920, 1921, 1928, 1934/1, 1934/2,
1940/3, 1940/1 del, 1940/2 del, 1941, 1947, 1948, 1104, 1103, 1102,
1101, 1100 /1, 1100/2, pot 2796 del, 1099/1, 1110/2, 1110/1, 1107, 1104,
1106, 1108, 1112, 1115, 1116, 1099/2, 1098, 1097, 1063, 1062, 1064,
1061, 1069, 1074, 1060, 1075, 1072, 1070, 1077, 1078, 1083, 1089/1,
1084, stp. 32/2, stp. 32/3, 1076, 1079, 1089/2, 1082, 1090, 1085,
1089/3, 1080, 1081, 1089/4, 1089/5, 1086, 1091, 1092 del, 1096, 1095,
1094, 1129, 1127, 1126, 1128, 1139, 1121, 1120, 1122/3, 1139, 1123/2,
1122/2, 1137 del, stp. 1140, 1140, 1123/1, 1122/1, stp. 130, 1119, 1141,
1142, 1143, 1219, 1220, 1332, pot 2797/1 del, 1333, 1334, 1335, 1336,
1331/2, 1331/1, 1304, 1294, 1293, 1284, 1283/1, 1283/2, 1274, 1273,
1264, 1263, 1253, 1244, 1242, 1233, 1230, 1255, stp. 126, 1245, 1221,
1222, 1228, stp. 127, stp. 128, 1218, 1144, 1147, 1148, 1152, 1153 del,
1157 del, vse k.o. Stara Lipa. |
|
|
Površina celotnega ureditvenega območja znaša 26,2 ha. |
|
|
PRIDOBIVALNI PROSTOR |
|
|
Pridobivalni prostor kamnoloma je z naravnimi ali umetnimi
črtami omejen del zemljiške površine, ki sega do določene globine in je
z rudarsko pravico dodeljen za izkoriščanje, uporablja pa se na podlagi
izdanega dovoljenja za izkoriščanje določenih mineralnih surovin.
Pridobivalni prostor se lahko določi le v okviru območja, določenega z
prostorskim aktom občine. |
|
|
Pridobivalni prostor širitve kamnoloma bo investitor
pridobil na osnovi vloge za pridobitev rudarske pravice po določilih
ZRud. Pridobivalni prostor se lahko pridobi za eno ali več faz širitve
kamnoloma, odvisno od dinamike pridobivanja zemljišč oziroma stvarne
pravice uporabe zemljišč. |
|
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
|
Splošno |
|
|
Po definiciji 2. člena ZGO-1 je vplivno območje objekta
tridimenzionalni prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem
je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena
dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi
objekta na okolico. Torej je vplivno območje v prvi vrsti odvisno od
dopustnih vrednosti emisij v okolje, ki pa je različno glede na vrsto
objekta oziroma okolja. |
|
|
Kamnolom obdaja v glavnem gozdno in delno kmetijsko
zemljišče, le na južni strani se nahajajo vikend objekti. Objekti v
naselju so od meje ureditve – rudniškega prostora oddaljeni najmanj 250
metrov. |
|
|
V kamnolomu se izvaja dejavnost, ki vpliva na okolje z
emisijami hrupa, prahu in energije v obliki tresljajev ob miniranjih. Ti
vplivi so prisotni le ob izvajanju del in jih imenujemo kot začasne
vplive. Izvajanje del pa je istočasno na omejenem delu prostora, s tem
so tudi začasni vplivi omejeni le na neposredno mesto izvajanja del in
neposredno okolico mesta izvajanja del. |
|
|
Po končanem izkoriščanju in izvedeni sanaciji kamnolom ne
vpliva več na okolje, saj ni hrupa, praha in drugih emisij. |
|
|
Glede na vse navedeno smo vplivno območje kamnoloma
opredelili kot: |
|
|
– vplivno območje kamnoloma po končanem izkoriščanju in
izvedeni sanacij in |
|
|
– vplivno območje kamnoloma v času izvajanja del. |
|
|
Vplivno območje kamnoloma po končanem izkoriščanju in
izvedeni sanaciji |
|
|
Po končanem izkoriščanju in izvedeni sanaciji v kamnolomu
ni več dejavnosti, ki bi povzročale hrup, emisije prahu ali energije v
okolje. Torej tudi ni vplivnega območja kamnoloma oziroma vplivno
območje ne presega meje ureditve – rudniškega prostora. |
|
|
Vplivno območje kamnoloma v času izvajanja del |
|
|
Vplivno območje kamnoloma je, glede na dopustne vrednosti
emisij snovi ali energije, različno za različne vrste emisij in različno
glede smeri od izvora vpliva do objekta. |
|
|
Vplivno območje zaradi hrupa |
|
|
Gozdno in kmetijsko območje na južni, zahodni in severni
strani kamnoloma je določeno kot IV. območje z mejno dnevno ravnijo
hrupa 70 (dBA) oziroma kritično dnevno ravnijo hrupa 80 (dBA). Ker se
večina hrupnih dejavnosti opravlja v pridobivalnem prostoru ali na meji
le-tega, vpliv hrupa sega le nekaj metrov do največ 50 metrov od izvora
in praviloma ne presega ureditvenih meja – rudniškega prostora. |
|
|
Vplivno področje zaradi prahu |
|
|
Prah nastaja praktično v vseh postopkih proizvodnega
procesa. Predvideni so predpisani ukrepi za zmanjševanje emisij prahu
tako, da ni pričakovati prekoračitve dopustnih vrednosti izven območja
urejanja – rudniškega prostora. |
|
|
Vplivno območje zaradi potresov pri miniranju |
|
|
Dopustne vrednosti potresov pri miniranju so odvisne od
vrste objektov in so določene z predloženimi standardi (DIN 4150 – 3.
del, ÖNORM S 9020 ali SN 640 312a). Splošna dopustna meja hitrosti
vibracije (mm/s) za objekte v naselju je 5–10 mm/s. Splošna dopustna
meja hitrosti vibracije za brežine kamnoloma je okoli 100–150 mm/s in za
raščeni teren ob kamnolomu 200 mm/s ali več. Potres je v prvi vrsti
odvisen od uporabljene količine razstreliva na milisekundni interval in
od razdalje od mesta eksplozije do ogroženega objekta. Glede na
predvidene globine minskih vrtin in s tem povezano količino razstreliva
v eni vrtini je pričakovati mejno vrednost hitrosti vibracije do 10 mm/s
na razdaljah okoli 100 metrov. |
|
|
Vplivno območje se mora meriti od mesta miniranja. Ker so
vsa miniranja znotraj pridobivalnega prostora, sega vplivno območje
praviloma le v območje urejanja – rudniški prostor. Izjema je
pridobivanje v južnem delu kamnoloma, kjer vplivno področje sega izven
območja urejanja – rudniškega prostora do vikend objektov. V tem primeru
je obvezno miniranje prilagoditi tako, da vplivno območje zaradi
potresov ne dosega vikend objektov. |
|
|
OPIS REŠITEV PRI NAČRTOVANEM POSEGU |
|
|
Pridobivanje mineralne surovine |
|
|
Pridobivanje kamninskega materiala v kamnolomu se izvede z
vrtanjem in miniranjem ter bagrskim ali buldožerskim izkopom v etažah
višine od 10 do 15 metrov, z upoštevanjem vseh predpisanih in običajnih
postopkov ter ukrepov za zagotovitev javne varnosti, varnosti zaposlenih
in varnosti okolja in okolice. |
|
|
Surovina se pridobiva v treh fazah. Pridobivanje v prvi
fazi predstavlja nadaljevanje izkoriščanja obratujočega kamnoloma na
južno stran, kjer se tudi zaključi s sanacijo. Parametri pridobivanja v
tej fazi so skoraj enaki kot pri obratujočem kamnolomu, s to razliko, da
se pridobivanje prilagodi sprotni sanaciji. Pridobivanje v drugi in
tretji fazi predstavlja širitev kamnoloma v smeri zahoda, glede na
obratujoči kamnolom. Parametri se spremenijo zaradi znižanja višine
etaž. |
|
|
Vrstni red izkoriščanja naj bo tak, da se začne zgoraj, na
južnem robu prostora in se napreduje navzdol proti notranjosti
kamnoloma. Prehod iz etaž obratujočega kamnoloma na nove etaže se izvede
s pomočjo notranje kamnolomske poti. Izkoriščanje mora biti izvedeno
dosledno od zgoraj navzdol, s sprotno sanacijo končnih brežin.
Nakladanje se izvede na etažah, odvoz pa po notranjih etažnih cestah ter
delno tudi s pomočjo gravitacijskega spuščanja materiala do zbirnih
etaž, kjer se opravi nakladanje in odvoz po notranjih poteh v predelavo.
Uredi se tudi postavitev mobilnih naprav na osnovni etaži, kjer se v
največji možni meri izloči kamnolomska jalovina. Kamnolomska jalovina se
nameni prodaji ali sanaciji izkoriščenih etaž. Po končanem izkoriščanju
zgornje etaže, in pred začetkom izkoriščanja nižje etaže, se ostanek
etažne ravnine ob brežini pripravi za sanacijo. |
|
|
Izvajanje del je potrebno načrtovati in izvajati tako, da
vplivi pri najbližjih objektih izven prostora kamnoloma, oziroma
rudniškega prostora, ne presegajo dopustnih vrednosti po veljavnih ali
splošno priznanih standardih. |
|
|
Načrtovana dinamika izkoriščanja kamnoloma je do 150.000
m3 agregatov letno, za kar bo potrebno odkopati, z upoštevanjem odkopnih
izgub, okoli 100.000 m3 kamnine v raščenem stanju. Predvideno količino
letne proizvodnje agregatov je možno preseči za največ 10%. |
|
|
Predvidi se 8 urni delovni čas, ob delavnikih, v eni
izmeni v intervalu od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Dovoljeno je
sezonsko podaljšano delo v izmeni v predvidenem intervalu. Nočno delo
kot tudi delo ob sobotah, nedeljah in praznikih se ne izvaja. |
|
|
Pripravljalna dela |
|
|
V okviru pripravljalnih del je potrebno izdelati dostopne
poti na posamezne etaže, kjer le-teh še ni, ter opraviti posek drevja in
odstranjevanje podrasti. Uporabijo naj se obstoječe poti, ki se po
potrebi prilagodijo novim etažam. |
|
|
Posek gozda in čiščenje podrasti je prva faza odpiranja in
priprave. Posek se opravi kot golosek po predhodnem dovoljenju – odločbi
ustreznega upravnega organa (Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota
Novo mesto). Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, da se
ta izvajajo od zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji
izkoriščenih delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti
na površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del
določenega dela pridobivalnega prostora – posamezne faze. |
|
|
Posek je potrebno opraviti v primernem času za posek,
izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstraniti iz kamnoloma.
Posek se opravi v etapah, skladno z letnimi načrti napredovanja čela
kamnoloma ter skladno s pogoji smernic, ki jih izda Zavod za gozdove
Slovenije, Območna enota Novo mesto. Drevesa, ki jih je potrebno
odstraniti, morata skupaj označiti lastnik zemljišča in pooblaščeni
strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Končni rob poseka je potrebno
izvesti tako, da se zavaruje gozdni rob. Paziti je treba zlasti na
poškodbe korenin robnih dreves. Gozdni rob se izdela v trikotnem
profilu. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. V tem
pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast. |
|
|
Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je naslednja
stopnja priprave. V največji možni meri je potrebno odstraniti in
začasno shraniti humus in površinsko jalovino, ki se kasneje uporabi za
sanacijo izkoriščenih etaž. Začasno shranjevanje humusa in jalovine je
potrebno predvideti čim bližje bodoči uporabi, to je ob robovih
pridobivalnega prostora. Ker se mora sanacija izvajati sproti, niso
potrebne trajnejše deponije jalovine in humusa. |
|
|
Parametri etaž |
|
|
se prilagajajo parametrom v obratujočem delu kamnoloma in
imajo sledeče parametre: Etaže v prvi fazi širitve: |
|
|
Višina etažne
brežineh(1) = 15 m, |
|
|
Delovni in
končni naklon etažne brežine alfa = 65°–70°, |
|
|
Končna širina
etažnih ravnina(1) = 7–8 m, |
|
|
Končni naklon
kopa v najneugodnejšem primeru alfa (k) < = 45°, |
|
|
Končna –
največja višina kamnoloma v prviH(1) = 55 m. |
|
|
fazi |
|
|
V prvi fazi so vse etaže že formirane, in sicer: |
|
|
– poglobitev na koto okoli 150 m, označeno z E 150, |
|
|
– poglobitev na koto okoli 160 m, označeno z E 160, |
|
|
– osnovna etaža na koti okoli 175 m, označeno z E 175, |
|
|
– prva etaža na koti okoli 190 m, označeno z E 190 in |
|
|
– druga etaža na koti okoli 205 m, označena z E 205. |
|
|
Etaže v drugi in tretji fazi širitve so nekoliko
spremenjene, in sicer je znižana višina etažne brežine ter nekoliko
zožena širina etažne ravnine. Z znižanjem višine je dosežena nekoliko
večja potresna varnost okolice ter splošna varnost pri delu. |
|
|
Etaže v tej fazi imajo sledeče parametre: |
|
|
Višina etažne
brežineh (2) = 10 m, |
|
|
Delovni in
končni naklon etažne brežine |
|
|
alfa =
65°–70°,+ |
|
|
Končna širina
etažnih ravnina (2) = 6–7 m, |
|
|
Končni naklon
kopa v najneugodnejšem |
|
|
primeru alfa(k)
< = 45°, |
|
|
Končna –
največja višina kamnoloma v H(2)= 72 m. |
|
|
prvi fazi |
|
|
V drugi in tretji fazi se vrstni red pridobivanja spremeni
tako, da se najprej oblikuje zgornja etaža in po končanem izkoriščanju,
ali tik pred tem, naslednja nižja etaža ter tako do osnovnega platoja. |
|
|
Zaradi drugačnega vrstnega reda so tudi etaže poimenovane
od zgoraj navzdol: |
|
|
– prva etaža na koti okoli 230 m, označeno z E 230, |
|
|
– druga etaža na koti okoli 220 m, označeno z E 220, |
|
|
– tretja etaža na koti okoli 210 m, označeno z E 210, |
|
|
– četrta etaža na koti okoli 200 m, označeno z E 200, |
|
|
– peta etaža na koti okoli 190 m, označeno z E 190, |
|
|
– šesta etaža na koti okoli 180 m, označeno z E 180, |
|
|
– osnovni plato na koti okoli 170 m, označeno z E 170, |
|
|
– poglobitev na koto okoli 160 m, označeno z E 160 in |
|
|
– poglobitev na koto okoli 150 m, označeno z E 150. |
|
|
V grafični prilogi »Situacija kamnoloma – načrtovani
posegi« je prikazano končno stanje obratujočega kamnoloma in širitve
kamnoloma. |
|
|
Vrtanje in miniranje |
|
|
Izvaja naj se strojno vrtanje minskih vrtin srednjega
premera in omejenih globin. Vrtanje vrtin naj bo od zgoraj; tj. izvedba
horizontalnih vrtin od spodaj navzgor, vzporednih z naklonom brežine.
Geometrijo vrtanja in ostale parametre je potrebno določiti v rudarskem
projektu za izvajanje del skupaj z ukrepi za preprečevanje oziroma
zmanjšanje hrupa in prašenja. Uporabiti je potrebno vrtalno opremo z
napravami za lovljenje prahu. |
|
|
Miniranje je potrebno načrtovati in izvajati tako, da
neželeni vplivi, zlasti potresi in razmet, ne presegajo dopustnih
vrednosti glede na gradbeno-tehnično stanje, položaj in lego ogroženih
objektov. V rudarskem projektu je potrebno obdelati potresno varnost,
varnost pred razmetom miniranega materiala, varnost pred zračnim udarnim
valom ter splošno varnost pri miniranju. Obvezno je treba načrtovati in
izvajati tako imenovano milisekundno injciranje posameznih min. Za
dosego potresne varnosti je potrebno omejiti količino razstreliva na
milisekundni interval tako, da potresi na najbližjem objektu ne
presegajo dopustnih vrednosti glede na vrsto objekta. Temu je potrebno
prilagoditi tudi vrtanje. V skrajnem primeru je možno etažo odkopati v
dveh ali več medetažah. |
|
|
Za znižanje učinka zračnega udara – detonacije je potrebno
nadomestiti detonacijsko vrvico z NONEL sistemom za injciranje. |
|
|
V skladu s predpisi s področja rudarstva je obvezno
izvajanje monitoringa o vplivih dejavnosti na okolje. Poleg meritve
hrupa in prašenja se za presojo vplivov potresov pri miniranju izvedejo
občasne seizmične meritve z vzporedno uporabo standardov: |
|
|
– nemški DIN 4150 – tretji del, |
|
|
– avstrijski ÖNORM S 9020 in |
|
|
– švicarski SN 640 312a. |
|
|
Detajli izvajanja miniranj ter predpisani in dogovorjeni
postopki in varstveni ukrepi morajo biti obdelani v rudarskem projektu
za izvajanje del tako, da je s projektom zagotovljena varnost objektov
in varnost okolja v okviru predpisanih oziroma predloženih norm. |
|
|
Odkopavanje, nakladanje in notranji transport |
|
|
Izvaja naj se bagrski ali buldožerski odkop odminirane
kamnine. Pridobljeni material naj se delno odvaža z etaž tam, kjer so
primerne dostopne poti, delno pa preriva na vmesno zbirno etažo, kjer se
izvede delna predelava ter nakladanje in odvoz po notranjih poteh. Pri
nakladanju na tovornjake – damperje se uporabijo bagri ali nakladalniki. |
|
|
Notranji transport se izvede s tovornjaki – damperji z
volumnom zabojnika najmanj 10 m3. Za dostope do posameznih etaž se
uporabijo obstoječe poti, ki jih je le mestoma potrebno primerno urediti
za prevoze. Vse etaže naj imajo najmanj en dostop po poti, ki ostane
tudi po sanaciji. Trajne poti oziroma poti, ki se bodo dolgo časa
uporabljale, je priporočljivo prevleči z asfaltno prevleko, ki jo je ob
zaključku izkoriščanja potrebno odstraniti. |
|
|
Predelava pridobljenega materiala |
|
|
Pridobljeni agregat se nadaljnje predela s premičnimi
drobilci in separacijo na samih terasah, ali v okviru obstoječe drobilne
in sejalne naprave na dnu kamnoloma. |
|
|
Sanacija kamnoloma |
|
|
Sanacija sestoji iz tehnične sanacije in biološke sanacije
– rekultivacije. Izvajanje sanacije naj bo sočasno z izkoriščanjem tako,
da sanacija sledi z določenim zamikom pridobivanju. V rudarskem projektu
za izvajanje del mora biti tudi načrt sprotne sanacije. |
|
|
V okviru tehnične sanacije se brežine etaž oblikujejo
tako, da se čim bolj prilagajajo okoliškemu terenu, ter da je
zagotovljena stabilnost etaž in kamnoloma kot celote. V okviru tehnične
sanacije je potrebno izvesti trajne ukrepe za varstvo ljudi in živali. |
|
|
V okviru biološke sanacije se izvede zatravitev etažnih
ravnin in zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Pričakovati je, da bo po 5–10 letih vegetacija delno zakrila etažne
brežine. Popolno zakritje kamnoloma pa je praktično neizvedljivo. |
|
|
Sanacija brežin naj poteka od zgoraj navzdol, po celem
obodu kamnoloma. Sanacija platoja poglobitve pa se izvede po končanem
izkoriščanju. Sprotna sanacija se deli na dva dela, in sicer je najprej
tehnična sanacija, ali oblikovanje in fizična stabilnost brežin, sledi
pa ji biološka sanacija. |
|
|
Tehnična sanacija |
|
|
V okviru pridobivanja materiala po etažah se oblikovanje
končne brežine izvrši tako, da je končni naklon brežine okoli 65° ali
manj. Širina končne etažne ravnine naj bo okoli 6–8 m oziroma najmanj 5
m. Končni naklon brežine kamnoloma kot celote naj bo tako manj kot 45°,
kar daje kamnolomu zadostno stabilnost. |
|
|
Ob napredovanju na nižjo etažo se ostanek zgornje etaže –
polica uporabi za ozelenitev. Polica se izdela tako, da se eksploatacija
zgornje etaže konča na projektiranem robu, eksploatacija nižje etaže pa
se konča najmanj 6–8 m pred spodnjim robom brežine zgornje etaže in tako
dalje do osnovnega platoja. |
|
|
Biološka sanacija |
|
|
Ta sestoji iz priprave tal za ozelenitev in zasaditve
avtohtonih grmovnic in dreves. Ker je prvotna kultura gozd, na robu
večjega gozdnega območja, se večina površin pogozdi. Pogozdijo naj se
površine etažnih ravnin, medtem ko se prostor osnovne etaže oziroma
poglobitve le zatravi ter usposobi za morebitno drugo dejavnost, ki bo
čez leta aktualna. |
|
|
Biološka sanacija se deli na sanacijo etaž in sanacijo
zaključne osnovne etažne ravnine. |
|
|
Biološka sanacija etažnih ravnin – polic: predvidena je
sanacija z zatravitvijo in zasaditvijo etažnih ravnin – polic. Police je
potrebno izdatno prekriti z avtohtono kamnolomsko jalovino in humusom
ter intenzivno zasaditi z drevesnimi in grmovnimi vrstami. Drevesa je
potrebno saditi na boljša tla proti pazduhi terase, grmovnice pa bolj
proti robu terase, kjer so razmere slabše in od koder bodo lažje
semenile oziroma osvajale neporaščene brežine. V pazduhi pod brežino in
na robu nad njo naj se zasadijo plezalke, ki lahko delno prerastejo
brežino in jo tako zakrijejo. V brežini je treba uporabiti tudi
morebitne žepe za saditev zeliščnic ali grmovnic. Predlagana gostota
zasaditve je približno 4000 sadik na hektar oziroma na vsakih 2,5 m2
grmovnica ali drevo. Na celotnem območju naj bo saditev mešana, ker je
obstojnejša in manj občutljiva. Naravna in umetna ozelenitev naj poteka
kombinirano. Dajanje prednosti eni ali drugi ni priporočljivo in bi
uspeh rekultivacije zmanjšalo. Listavci morajo biti zaščiteni s tulci
ali mrežami (višina 1,2 m), iglavci pa s premazom vršičkov. Izbiro
drevesnih in grmovnih vrst je treba prepustiti gozdarskemu strokovnjaku,
prav tako nadzor nad izvajanjem saditvenih del. Rezultati biološke
obnove bodo vidni čez nekaj let, zato je potrebno sanacijo izvajati
sproti, spremljati rezultate in izvesti potrebne popravke. Ker je proces
rekultivacije počasen in se rezultati praviloma opazijo šele po petih in
več letih po izvedenih delih, je treba izvajati tak način pridobivanja,
ki omogoča sprotno sanacijo. Predvideno je po sredi etaže – police
pustiti pas širine 2 m, ki omogoča prehodnost etaže. |
|
|
Biološka sanacija zaključne – osnovne etažne ravnine:
osnovna etažna ravnina – osnovni plato bo postopoma nastajal z
izkoriščanjem zadnje faze. Z napredovanjem poglobitve se sproti izvaja
sanacija končnega platoja, in sicer tako, da se na poravnana tla nasuje
kamnolomska jalovina in zemljina v debelini najmanj 30–50 cm, nato se na
ta tla nasuje še humus v debelini 20–30 cm ter izvrši zatravitev in
posamično saditev drevja. Nasutje kamnolomske jalovine in umetno
pripravljene zemljine je lahko tudi v večji debelini, kar je v prvi
vrsti odvisno od razpoložljivih količin materiala za zasutje. Za vnos
zemeljskih izkopov ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla je
potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje po predpisih o ravnanju z
odpadki. Debelina zemeljskega nasutja je lahko večja, praktično do
nivoja osnovne etaže, na koti okoli 175 m, kar je odvisno od količine
kamnolomske glinaste jalovine in kamnolomskih materialov, ki nimajo
prodajne vrednosti ter od količine predelanih gradbenih odpadkov od
drugod. |
|
|
Za uporabo kamnolomske jalovine ne veljajo določila
Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00,
20/01, 13/03, 41/04 ZVO-1). Za vnos zemeljskih izkopov ali umetno
pripravljene zemljine veljajo določila Pravilnika o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03, 44/03, 41/04 ZVO-1). |
|
|
Sanacija obrobja kamnoloma |
|
|
Skladno z usmeritvami za krajinsko ureditev kamnoloma je
potrebno v okviru izkoriščanja in sanacije kamnoloma ob notranjem robu
pridobivalnega prostora zasaditi vegetacijsko bariero. Predlagana je
zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. |
|
|
V prvi fazi je potrebno vegetacijsko bariero zasaditi na
severovzhodnem delu prostora pri vhodu v kamnolom do regionalne ceste
Črnomelj–Vinica, v dolžini okoli 150 m ter dalje ob vzhodnem robu
pridobivalnega prostora v dolžini okoli 200 m. V drugi fazi je potrebno
bariero izdelati po severnem oziroma severozahodnem robu prostora. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov |
|
|
Vrsta odpadkov za zbiranje in predelavo ter postopek
predelave |
|
|
V okviru predelave materiala je potrebno omogočiti tudi
predelavo gradbenih odpadkov iz klasifikacijske skupine 17 Pravilnika o
ravnanju z odpadki. |
|
|
Pri tem naj se uporabijo naslednji postopki predelave: |
|
|
– R5 – Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih
materialov in |
|
|
– R10 – Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za
ekološko izboljšanje. |
|
|
Predvideni prostor za predelavo gradbenih odpadkov in
kamnolomske jalovine je na parcelah št. 1913/1, 1913/2, 1907/1, 1907/2,
1903, 1905 in 1901, vse k.o. Stara Lipa. |
|
|
Za predelavo odpadkov je potrebno pridobiti dovoljenje po
predpisu o ravnanju z odpadki. |
|
|
Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava odpadkov morajo
biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe
postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa
povzročili: |
|
|
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal, |
|
|
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami, |
|
|
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in
rastlin ali |
|
|
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po
predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine. |
|
|
V načrtu ravnanja z gradbenimi odpadki bo točno določena
količina odpadkov. |
|
|
Predvidena je le predelava odpadkov, ki ne vsebujejo
nevarnih snovi oziroma nimajo nevarnih lastnosti, navedenih v prilogi 3
Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, spremembe in
dopolnitve 45/00, 20/01, 13/03, 41/04 ZVO1). |
|
|
Za vsako skupino odpadkov se določi prostor za začasno
deponiranje na lokaciji; pred tem se opravi pregled v skladu s predpisi.
Ko je zbrana zadostna količina posameznih odpadkov, se pristopi k
predelavi po postopkih označenih s kodo R5 in R10 – Priloga 4,
Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 13/03). Preostanek odpadkov po predelavi in zbrani
odpadki za odstranjevanje se predajo pooblaščenemu zbiralcu glede na
vrsto odpadka. |
|
|
Lokacija in ureditev objektov za zbiranje, začasno
skladiščenje in predelavo odpadkov |
|
|
V konkretnem primeru je objekt prostor v kamnolomu, na
katerem se bodo izvajale posamezne dejavnosti v zvezi z predelavo in
odpadkov: |
|
|
– prostor za zbiranje in začasno skladiščenje gradbenih
odpadkov, |
|
|
– prostor za predelavo odpadkov po postopku R5, |
|
|
– prostor za predelavo odpadkov po postopku R10. |
|
|
Objekt ali naprava za predelavo mora izpolnjevati
naslednje pogoje: |
|
|
– emisija snovi in energije v vode, zrak ali tla ne sme
presegati predpisanih mejnih vrednosti, |
|
|
– postopki in metode predelave ali odstranjevanja odpadkov
ne smejo povzročati čezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov
na krajin, |
|
|
– zagotovljeno mora biti predpisano ravnanje z odpadki in
odstranjevanje preostankov odpadkov, |
|
|
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred
nenadzorovanim dogodki in za primer ekološke nesreče in |
|
|
– zagotovljeni morajo biti okoljevarstveni ukrepi po
prenehanju obratovanja. |
|
|
Zbirni center – prostor za zbiranje in začasno
skladiščenje gradbenih odpadkov: prostor namenjen zbirnemu centru je
določen na severnem vogalu kamnoloma, in sicer na območju površine okoli
100 x 100 m. Prostor je na severovzhodnem delu pridobivalnega prostora
znotraj zemljišč parc. št. 1901, 1903, 1907/1, 1913/1, 1913/2, 1907/2,
1905, vse k.o. Stara Lipa. Prostor je označen v grafični prilogi
»Situacija kamnoloma. načrtovani posegi«. Tla je potrebno poravnati in
utrditi z valjanjem tako, da prenesejo obremenitev tovornih vozil brez
bistvenih deformacij površine. Naklon površine je s padcem do 1% v smeri
zahoda. Prostor se ogradi z žično ograjo, ki preprečuje neoviran dostop
do posameznih vrst odpadkov. Za začasno skladiščenje posameznih vrst
odpadkov se postavijo premični elementi – začasna ograja, s katero so
ločene posamezne vrste odpadkov. Velikost prostora za začasno
skladiščenje posamezne vrste odpadka se določi glede na količine
posameznega odpadka. Predvidena je postavitev 20 boksov, s skupno
prostornino okoli 5.000 m3 ali okoli 10.000 ton. Med boksi se postavi
tudi boks za zbiranje zemljine. Za odvajanje meteorne vode je ob
zahodnem robu potrebno izdelati odvodni kanal z usedalnikom, preko
katerega se odvečne vode odtekajo v ponikovalnik. V usedalniku je možen
tudi nadzor vode, ki se zbira iz zbirnega centra. Po prenehanju
obratovanja se prostor uredil in rekultivira tako kot preostali del
površine kamnoloma. |
|
|
Prostor za predelavo odpadkov po postopku R5: prostor za
namestitev naprave za predelavo odpadkov po postopku R5 se uredi na
severni strani zbirnega centra. Prostor je namenjen postavitvi drobilne
naprave ter postavitve boksov za začasno shranjevanje produktov
predelave – gradbene materiale. Na predvidenem prostoru se namestijo
premične pregrade za določitev boksov za posamezne predelane gradbene
materiale. Velikost prostora se prilagaja količinam materiala. Material
je namenjen prodaji, zato mora biti dostopen za vozila. |
|
|
Prostor za predelavo odpadkov po postopku R10: prostor za
predelavo odpadkov po postopku R10 – Vnos v ali na tla v korist
kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje, je preostali del kamnoloma. |
|
|
Začasno skladiščenje produktov predelave: produkti
predelave se začasno skladiščijo ob samem objektu za predelavo in med
seboj ločijo s pregradami. Frakcije se namenijo prodaji, za ekološko
izboljšanje tal, preostanek drugih odpadkov (železo, barvne kovine, les,
plastika, papir, karton, polivinil) pa se odda pooblaščenemu
predelovalcu ali odstranjevalcu glede na vrsto odpadka. |
|
|
Prezračevanje in odvodnjavanje objektov za predelavo:
zaprtih objektov v tem postopku ni. Vsa dela se izvajajo na prostem,
zato ni potrebno dodatno prezračevanje. |
|
|
Atmosferske vode, ki padejo na območje, kjer se izvaja
bogatenje oziroma predelava sekundarnih in trenutno odpadnih surovin,
zaradi lege in konfiguracije terena lahko sproti odtekajo do vodnega
zbiralnika, ki se uredi na isti etaži zahodno od objekta za predelavo
sekundarnih in trenutno odpadnih surovin ter gradbenih materialov. |
|
|
POMOŽNI OBJEKTI |
|
|
V kamnolomu je vsa potrebna infrastruktura potrebna za
obratovanje kamnoloma, zato niso predvideni novi objekti. |
|
|
Investitor naj uredi prostor za parkiranje strojev ob
smiselni uporabi določil Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih
pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (Uradni list RS, št.
33/96) in Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje
postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04). |
|
|
UREDITEV VHODNEGA DELA V KAMNOLOM |
|
|
Razen izvedbe ustrezne priključne ceste na regionalno
cesto Črnomelj–Vinica, se uredi tudi območje pri upravnem objektu:
izvede tlakovanje in ozelenitev, kot je prikazano v kartografskem delu
»Situacija kamnoloma – prikaz načrtovanih posegov«. |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
|
|
6. člen |
|
|
CESTNO OMREŽJE IN PARKIRNE POVRŠINE |
|
|
Priključna cesta |
|
|
Osnova za ureditev priključka je idejna zasnova »Ureditev
priključka kamnoloma Suhor na regionalno cesto R1-218/1214 v km 9.627« (Stia,
februar 2007), po kateri je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo. |
|
|
Ohrani se obstoječi dostop v kamnolom z regionalne ceste
R1-218/1214 Kanižarica – Vinica, v km 9.627, ki se ustrezno rekonstruira
(glej kartografski del: Situacija kamnoloma – prikaz načrtovanih
posegov« in »Načrt infrastrukture«). Na vstopu v kamnolom se uredi
zapora. |
|
|
Neposredno v območju priključka se na neprednostni
priključni krak dostopne ceste do kamnoloma priključuje javna cesta za
naselje Gornji Suhor, katero bo potrebno rekonstruirati – deviirati z
odmikom od novega rekonstruiranega priključka na državno cesto. |
|
|
Na podlagi prikazanih in ovrednotenih rezultatov
kapacitetnih izračunov je ugotovljeno, da je zasnovana geometrija
priključka, ki je izvedena brez dodatnih prometnih pasov za zavijanje
oziroma razširitev, s stališča prepustnosti ustrezna, saj kapacitetni
parametri niso preseženi ne v tekočem letu ne na koncu planske dobe
10-tih let, kot je predpisana s Pravilnikom o projektiranju cest v
primeru rekonstrukcij obstoječih cest. Na podlagi navedenega mora
projektant oceniti, ali je na omenjenem priključnem kraku zagotovljena
ustrezna preglednost za varno zaustavitev pred stoječim vozilom v
območju priključka, tako da ne bi prihajalo do naletov vozil. V primeru,
da zaustavitvena razdalja ni zagotovljena, je potrebna izvedba
razširitve oziroma dodatnega prometnega pasu za zavijanje v minimalni
dolžini. |
|
|
Promet se uredi s prometnim znakom za odstop prednosti II-1
(Križišče s prednostno cesto) ali II-2 (Ustavi!). Končni izbor se izvede
na podlagi preveritve preglednostnega trikotnika na neprednostnem
priključnem kraku predmetnega priključka. |
|
|
Izvede se rekonstrukcija priključka dostopne ceste za
kamnolom. Dostopna cesta se izvede v skupni širini 6.00 m, z ureditvijo
obojestranskih bankin širine 0.5 m. Na priključku na državno cesto se
oblikujejo zavijalni radii (R=12.0 m iz smeri Črnomlja in R=10.0 m iz
smeri Vinica), ki omogočajo prevoznost tovornim vozilom s priklopnikom.
Priključek dostopne ceste je izveden v premi, z vzdolžnim nagibom 1.71%
ter v protiprašni izvedbi. |
|
|
Predvideni normalni prečni profil dostopne ceste za
kamnolom znaša: |
|
|
– vozišče 2 x
3,00 m 6,00 m |
|
|
– bankina 2 x
0,50 m 1,00 m |
|
|
----------------------------------------------------- |
|
|
– Skupaj: 7,00
m |
|
|
Pri prečnem nagibu so upoštevane naslednje mejne
vrednosti: |
|
|
– minimalni
prečni nagib v premi: 2,5%, |
|
|
– maksimalni
prečni nagib 7,0%. |
|
|
Neposredno v območju priključka se na neprednostni
priključni krak dostopne ceste do kamnoloma priključuje javna cesta za
naselje Gornji Suhor, katero bo potrebno rekonstruirati – deviirati z
odmikom od novega rekonstruiranega priključka na državno cesto. Na
dostopni cesti za kamnolom se zato v km 0.021 izvede priključek javne
poti za naselje Gornji Suhor. Predvidena je ureditev zavijalnih radijev
za merodajno vozilo – komunalno vozilo za odvoz smeti (R = 7.00 m). |
|
|
Preglednost |
|
|
Pri preglednosti je potrebno skladno s »Pravilnikom o
projektiranju cest«, Uradni list RS, št. 91/05, zagotoviti preglednost,
ki omogoči pravočasno zmanjšanje hitrosti in zaustavitev vozila. V vseh
pozicijah situacijskega načrta je potrebno zagotoviti, da voznik pred
vozilom vidi odsek ceste, na katerem bo lahko v primeru ovire varno
zaustavil vozilo. Vizura preglednosti mora biti enaka dolžini
zaustavitve pri intenzivnem zaviranju. |
|
|
Glede na zagotovljen preglednostni trikotnik je na
priključku na državno cesto obvezna postavitev prometnega znaka II-2
(Ustavi). |
|
|
Ostale prometne ureditve |
|
|
Skladno z dinamiko izkoriščanje kamenine se uredijo
dostope ceste na posamezne etaže. Širina teh cest je do 5,0 m in so
začasnega značaja. |
|
|
Poleg upravnega objekta ob vhodu se uredijo parkirne
površine za zaposlene in za obiskovalce. |
|
|
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
Kamnolom ni priključen na vodovodno omrežje. Za potrebe
kamnoloma se dovaža pitna voda s cisterno. |
|
|
Za tehnološko vodo je izdelan idejni projekt črpališča
talne vode; v kamnolomu je obstoječa talna voda, iz katere je možno
izdelati dovod tehnološke vode do posameznih odjemnih mest za potrebo
tehnologije in WC-jev. Potrebna količina vode je 2,7 lit./sek. |
|
|
Nivo talne vode, ki se pojavi v kamnolomu na globini cca.
5 metrov, je spremenljiv in doseže nivo +158,50, kar je nad nivojem
terena (+158,00). Izdelana vrtina je premera fi 600 milimetrov. Vodo
črpamo s potopno črpalko, od koder poteka cevni razvod od črpališča do
posameznih odjemnih mest in je speljan pod zemljo v globini cca 1 meter. |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Za zbiranje komunalnih odpadnih vod (fekalij) je že
izvedena večprekatna greznica. Predvidena širitev kamnoloma ne povečuje
količine odpadnih fekalnih voda, zato se še naprej uporablja obstoječa
greznica. |
|
|
Zaradi hitrega pronicanja površinske vode in ostalih
tekočin v podtalje je potrebno za potrebe skladiščenja in pretakanja
nevarnih snovi (olja, naftni derivati) izdelati nepropustno ploščad z
lovilcem olja. V primeru izlitja je treba ravnati v skladu s postopkom,
ki je predpisan za te namene. |
|
|
Za ureditev odvodnjavanja padavinske vode s priključka
lokalne ceste in priključne ceste kamnoloma na regionalko je predvidena
izgradnja padavinske kanalizacije, z ureditvijo prepusta preko državne
ceste. |
|
|
ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE |
|
|
Sedanji kamnolom se z električno energijo oskrbuje iz
obstoječe transformatorske postaje TP Suhor IGM moči 630kVA, ki je v
neposredni bližini, ki je bila zgrajena za potrebe kamnoloma, in ima
zadostno zmogljivost tudi ob širitvi pridobivalnih površin. Širitev
kamnoloma tangira potek obstoječega NN 0,4kV kablovoda v dolžini cca 500
m. |
|
|
Zato je potrebno izvesti novo transformatorsko postajo TP
Novi Suhor, moči predvidoma 250kVA, v bližini zidanic vinorodnega
okoliša, južno od širitve kamnoloma. Med obstoječo TP Suhor IGM in
predvideno TP Novi Suhor se izvede povezovalni SN 20kV kablovod tip XHE-49A
3 x 1 x 150/25 mm2 v dolžini cca 900 m, ki poteka od obstoječe TP Suhor
IGM severo - zahodno do poti, nato pa po gozdni poti, ki poteka zahodno
in jugo - zahodno ter južno od predvidene širitve kamnoloma do
predvidene TP Novi Suhor. Od predvidene TP Novi Suhor se do najbližjega
objekta z električnim priključkom položi NN vod tip E-XAY2Y-J 4 x 150 +
2,5 mm2 v dolžini cca. 20 m. S tem se izvede prevezava obstoječega NN
omrežja na predvideno transformatorsko postajo TP Novi Suhor. |
|
|
Nato sledi odklop tangiranega obstoječega NN voda tip
PP00Y-A 4 x 35 mm2, in sicer na severnem delu na obstoječem NN drogu, na
južnem delu pa v PMO omarici na objektu. |
|
|
Javna razsvetljava: |
|
|
Na območju celotnega kamnoloma je urejena javna
razsvetljava, in sicer na upravno-skladiščnem objektu in ob separaciji.
Na razširjenem območju kamnoloma bo po potrebi urejena razsvetljava. |
|
|
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE |
|
|
Sedanji kamnolom je priključen na TK omrežje. Zaradi
širitve kamnoloma nove ureditve niso potrebne. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
7. člen |
|
|
PODNEBNE RAZMERE IN KAKOVOST ZRAKA |
|
|
Viri onesnaževanja |
|
|
Osnovna namembnost kamnoloma med širitvijo bo ostala
proizvodnja tehničnega kamna – apnenca. Na območju kamnoloma Suhor bodo
po širitvi kamnoloma prevladujoči naslednji viri onesnaževanja: |
|
|
– Miniranje; Emisija delcev v času miniranja bo časovno
omejena in ne bo predstavljala pomembnega vira emisij v zrak; |
|
|
– Drobilnik, vibracijska sita in separacija; Drobljenje
drobnih frakcij je prevladujoči vir onesnaževanja zraka z delci, v
obstoječem stanju je na območju kamnoloma odpraševanje urejeno z
odpraševalno napravo; |
|
|
– Obrat za predelavo gradbenih odpadkov; Obratovanje
obrata bo ob intenzivnem delu povečalo emisije delcev; |
|
|
– Manipulativne površine na območju kamnoloma in deponija
za drobir; Prevoz in odlaganje tehničnega kamna bo brez upoštevanja
omilitvenih ukrepov lahko izrazit vir emisij delcev. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Kamnolom Suhor leži na območju z zmerno onesnaženostjo
zraka. Zaradi obratovanja kamnoloma bodo v obdobju suhega in vetrovnega
vremena povečane emisije delcev. Ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med
širitvijo kamnoloma morajo vključevati: |
|
|
– preprečevanje prašenja z odkritih površin: ukrep zahteva
redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu; |
|
|
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega
materiala z območja kamnoloma s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva
čiščenje vozil pri vožnji z območja kamnoloma na javne prometne
površine, prekrivanje in vlaženje sipkih tovorov pri transportu po
javnih prometnih površinah; |
|
|
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično
brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. |
|
|
Ukrepi so v večji meri izvedljivi. Zavezanec za izvajanje
ukrepov je upravljavec kamnoloma, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na
območjih v okolici ne bodo presežene mejne vrednosti onesnaževal v
zraku. Letni nadzor izvaja inšpektor za okolje. Ukrepi za zmanjšanje
emisij v zrak morajo biti podrobneje opredeljeni v poročilu o vplivih na
okolje. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe OPPN |
|
|
Monitoring kakovosti zraka v času širitve kamnoloma Suhor
obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na območju kamnoloma in
izvajanje meritev skupne mase prašnih usedlin in vsebnosti težkih kovin
v prašnih usedlinah v vplivnem območju in preverjanje skladnosti
imisijskih koncentracij z mejnimi vrednostmi. Meritve naj se izvajajo
vsako leto. Izvaja jih pooblaščena organizacija. V primeru prekoračitev
mejnih vrednosti prašnih usedlin je izvajalec del dolžan izvesti ukrepe
za preprečevanje prašenja. |
|
|
OBREMENITEV S HRUPOM |
|
|
Dejavnosti, ki vplivajo na obremenitev s hrupom |
|
|
Viri hrupa na območju kamnoloma so: |
|
|
– vrtanje lukenj v skalo z vrtalno garnituro, |
|
|
– miniranje, |
|
|
– drobljenje nadzrn s hidravličnim kladivom na goseničnem
kopaču, |
|
|
– nakladanje in premikanje surovine s pomočjo nakladalnika
in prekucnikov znotraj kamnoloma, |
|
|
– čeljustni drobilnik, |
|
|
– udarni in kladivni mlin, |
|
|
– obratovanje stacionarnih separacij za apnenec, |
|
|
– odvoz surovine iz kamnoloma s pomočjo tovornih vozil. |
|
|
Transport z območja kamnoloma poteka po regionalni cesti
R1-218/1214 Kanižarica–Vinica. |
|
|
Drugi vir hrupa je predvidena predelava odpadkov, v okviru
katere bo delovala mobilna naprava za predelavo odpadkov (drobilni
čeljustnik), ki bo obratovala po potrebi, odvisno od količine gradbenih
odpadkov. Obratovala bo le v dnevnem času. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Obratovanje kamnoloma Suhor bo povzročalo povečano
kratkotrajno obremenitev bivalnega okolja s hrupom v času miniranja,
obratovanje naprav na območju kamnoloma in transport materiala pa bosta
povzročala zmerno obremenitev bližjega stanovanjskega okolja s hrupom.
Zaradi širitve kamnoloma se ne bodo spremenile lokacije in tehnološke
značilnosti virov hrupa ali intenzivnost del v kamnolomu. |
|
|
Objekti v okolici kamnoloma ne bodo preobremenjene, če
bodo na območju kamnoloma upoštevali naslednje osnovne ukrepe za
zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom: |
|
|
– Omejitev gradnje objektov v vplivnem območju kamnoloma.
Za izvedbo ukrepa je zadolžena občina v času priprave strategije in
prostorskega reda. Nadzor se izvaja sprotno preko izdaje lokacijske
informacije in v času izdaje gradbenih dovoljenj. Nadzor izvaja po
potrebi inšpektor za prostor. Ukrep je izvedljiv. |
|
|
– Časovne omejitve: dela v kamnolomu lahko potekajo le med
delavniki v dnevnem času med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer, po
potrebi tudi v večernem času. V večernem času je potrebno maksimalno
zmanjšati aktivne vire hrupa oziroma izvajati dela samo na sekundarnem
premlevanju in separaciji. Za izvedbo ukrepa je zadolžen investitor.
Ukrep je izvedljiv. Nadzor izvaja inšpektor za okolje, letni pregled in
pregled poročila o monitoringu hrupa. |
|
|
– Uporaba milisekundne tehnike razstreljevanja, kot je
opisano v idejnem rudarskem projektu. Za izvedbo ukrepa je zadolžen
investitor. Ukrep je izvedljiv. Nadzor izvaja rudarski inšpektor,
občasni pregled. |
|
|
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so
izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po
Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Za
izvedbo ukrepa je zadolžen investitor. Ukrep je izvedljiv. Nadzor izvaja
inšpektor za okolje, vsakoletni pregled delovnih strojev. |
|
|
Dodatni protihrupni ukrepi za zmanjšanje razširjanja hrupa
v okolje ali za sanacijo zvočne izoliranosti oken pri izpostavljenih
stavbah z varovanimi prostori po razširitvi kamnoloma ne bodo potrebni. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe OPPN |
|
|
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju je potrebno
monitoring hrupa izvajati v času obratovanja kamnoloma. Prve meritve
hrupa naj se opravijo tudi v času zagona predelave gradbenih odpadkov.
Zavezanec za spremljanje stanja med obratovanjem je upravljalec
kamnoloma. |
|
|
Izvajati je potrebno tudi monitoring nad viri hrupa po
Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in
izvajanje meritev hrupa v času intenzivnih del v kamnolomu pri
najbližjih stavbah z varovanimi prostori. V primeru prekoračitev mejnih
vrednosti je izvajalec del dolžan izvesti dodatne protihrupne ukrepe in
z delom nadaljevati po preveritvi njihove učinkovitosti. Obseg meritev
in lokacije merilnih mest monitoringa je potrebno natančneje določiti v
poročilu o vplivih na okolje v fazi izdelave OPPN. |
|
|
NARAVNI VIRI |
|
|
Viri onesnaževanja |
|
|
Gozd |
|
|
Pri razširitvi kamnoloma bo vpliv na gozd neposreden in
trajen. Posekan bo gozd z lesnoproizvodno funkcijo na prvi stopnji
poudarjenosti v skupni površini cca 12 ha. Posek gozda bo izveden v
sklopu pripravljalnih del. Biotska pestrost bo zmanjšana. Pri tem se ne
bo celotna površina izsekala naenkrat, ampak postopoma v obsegu, ki bo
določen z letnim načrtom napredovanja rudarskih del v posamezni fazi
širitve kamnoloma. |
|
|
Vpliv sanacije kamnoloma na lesnoproizvodni funkcijo gozda
bo pozitiven in dolgoročen. V sklopu sanacije kamnoloma se bo na etaže,
brežine, osnovni plato kamnoloma in kot vizualna bariera nasadilo
avtohtone drevesne vrste. V petih letih naj bi drevesa zakrila okoli 2/3
višine posamezne kamnolomske etaže. Pogozdile se bodo površine etažnih
ravnin, medtem ko se prostor osnovne etaže oziroma poglobitve le zatravi
ter usposobi za eventualno drugo dejavnost, ki bo aktualna čez nekaj
let. Predlagana je zasaditev roba kamnoloma z mešanimi avtohtonimi
drevesnimi vrstami v pasu širine 2–3 metrov. Območje bodo postopno
naselile avtohtone živalske vrste, s čimer se bo postopno vzpostavilo
naravno ravnotežje. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov ne bo imela vpliva na gozd. |
|
|
Kmetijska zemljišča |
|
|
Na severnem robu kamnoloma so znotraj OPPN manjše površine
travnikov in površin v zaraščanju (okoli 1,5 ha), katerim se bo po
širitvi kamnoloma spremenila trajno spremenila dejanska raba. |
|
|
Raba kmetijskih zemljišč bo trajno spremenjena, ker se
obstoječe rabe (travniki) po zaprtju kamnoloma zaradi spremenjene
morfologije terena ne bo moglo ponovno vzpostaviti. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov ne bo imela vpliva na
kmetijska zemljišča, saj bo potekala na znotraj območja kamnoloma. |
|
|
Mineralna surovina |
|
|
Vpliv na naravni vir mineralna surovina bo neposreden in
trajen. Z razširitvijo kamnoloma bodo povečane možnosti za pridobivanje
apnenca. Po grobi oceni se bo v prvi fazi izkoriščanja skupaj z
obstoječim prostorom odkopalo okoli 1,500.000 m3 materiala, v drugi in
tretji fazi izkoriščanja pa okoli 1,700.000 m3 materiala brez poglobitve
ter okoli 2,100.000 m3 ob poglobitvi do kote 150 m.n.v. (ob upoštevanju
izgub okoli 1,900.000 m3). V nadaljevanju izkoriščanja kamnoloma ni
predvideno povečanje letne proizvodnje. Ta se bo gibala okoli 150.000 m3
agregatov letno, za kar bo potrebno odkopati letno okoli 100.000 m3
kamnine. Skupni čas izkoriščanja kamnoloma bo okoli 33 let. |
|
|
Predvideno je strojno vrtanje minskih vrtin srednjega
premera in omejenih globin. Predvideno je vrtanje vrtin od zgoraj, to je
vzporednih z naklonom brežine in horizontalnih vrtin od spodaj navzgor.
Visoke ravni vibracij v času miniranja lahko povzročijo poškodbe stavbe,
ki se v najblažji obliki kažejo kot razpoke na ometu, širjenje teh
razpok ali odmikanje predelnih sten od nosilnih in medetažnih plošč. DIN
4150 obravnava kriterije za zmanjšanje uporabne vrednosti stavb zaradi
izpostavljenosti vibracijam. Skladno s tem standardom so priporočene
mejne vrednosti hitrosti vibracij v mm/s za stanovanjske stavbe
predstavljene v tabeli. Skladno z dognanji tega standarda so poškodbe
stavb zaradi vibracij, katerih hitrosti ne presegajo 5mm/s, malo
verjetne. |
|
|
Priporočene mejne vrednosti hitrosti vibracij v mm/s za
stanovanjske stavbe: |
|
|
+------------------------------------------------+-------------+ |
|
|
| Temelj | Plošče | |
|
|
+--------------------------------------------------------------+ |
|
|
| Frekvenca | |
|
|
+------------+------------------+----------------+-------------+ |
|
|
| <10 Hz
| 10 do 50 Hz | 50 do 100 Hz | Za vse | |
|
|
|
| | | frekvence | |
|
|
+------------+------------------+----------------+-------------+ |
|
|
| 5
| 5 do 15 | 15 do 20 | 15 | |
|
|
+------------+------------------+----------------+-------------+ |
|
|
V idejnem rudarskem projektu je navedeno, da je obvezno
načrtovati in izvajati milisekundno iniciranje posameznih min. Za dosego
potresne varnosti je potrebno omejiti količino razstreliva na
milisekundni interval tako, da potresi na najbližjem objektu ne
presegajo dopustnih vrednosti glede na vrsto objekta. Temu je potrebno
prilagoditi tudi vrtanje. Za znižanje učinka zračnega udara – detonacije
je predvideno nadomestiti detonacijsko vrvico z NONEL sistemom za
iniciranje. |
|
|
Sanacija kamnoloma bo imela pozitiven vpliv, saj se bo
dolgoročno zagotovila tehnološka stabilnost posameznih etaž. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov bo pozitivno vplivala na
mineralne surovine, ker se bodo dolgoročno gledano s ponovno uporabo
kamenih agregatov zmanjšale potrebe po izkoriščanju mineralnih surovin. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Gozd |
|
|
Humus je potrebno deponirati ločeno in ga porabiti za
sanacijo. Pri zasaditvi naj se uporabljajo vrste značilne za habitat
Ilirsko hrastova belogabrja. Za izvedbo ukrepa je odgovoren investitor.
Nadzor izvajata investitor v sklopu svojega nadzora izvajalcev in
rudarski inšpektor (letni ogled območja). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Mineralna surovina |
|
|
Širitev kamnoloma ne sme posegati izven območja določenega
z OPPN in za katerega bo podeljena rudarska pravica za izkoriščanje –
koncesija. Ukrep se mora upoštevati v času gradnje in po izgradnji. Za
izvedbo ukrepa je odgovoren investitor. Nadzor izvaja rudarski inšpektor
(letni ogled območja). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Detajli izvajanja miniranj ter predpisani in dogovorjeni
postopki in varstveni ukrepi morajo biti natančno obdelani v rudarskem
projektu za izvajanje del tako, da je s projektom zagotovljena varnost
objektov in varnost okolja v okviru predpisanih oziroma predloženih
norm. Tehnologijo miniranja je potrebno prilagajati novim spoznanjem. Za
izvedbo ukrepa sta odgovorna projektant in investitor. Nadzor izvaja
rudarski inšpektor (letni ogled območja). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Mejne vrednosti hitrosti vibracij naj upoštevajo
priporočene mejne vrednosti navedene v DIN 4150 (tabela 20). Ob
upoštevanju tega ukrepa ne bo prihajalo do poškodb na objektih. Za
izvedbo ukrepa je odgovoren investitor. Nadzor izvaja inšpektor za
prostor in rudarski inšpektor (letni pregled izvajanja monitoringa).
Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe OPPN |
|
|
Monitoring vplivov vibracij in potresov pri miniranju je
potrebno spremljati pri najbližjih stanovanjskih objektih, in sicer z
občasnimi seizmičnimi meritvami, pri čemer naj se uporabljajo standardi: |
|
|
– nemški DIN 4150, |
|
|
– avstrijski ÖNORM S 9020 in |
|
|
– švicarski SN 640 312a. |
|
|
PODZEMNA VODA |
|
|
Viri onesnaževanja |
|
|
V času izvajanja del v okviru širitve kamnoloma so možni
dolgoročni daljinski vplivi, saj je vodonosnik ranljiv za onesnaženje z
razlitjem goriva ali drugih nevarnih snovi iz gradbene mehanizacije in
transportnih vozil. Pri razstreljevanju matične kamnine se uporablja
gospodarsko razstrelivo, ki vsebuje nevarno snov amonijev nitrat NH4NO3.
V primeru neprimerne uporabe obstaja manjša možnost spiranja amonijevega
nitrata v tla in posledično v podzemno vodo. Gorivo in razstrelivo se na
lokacijo dovaža sproti, enako je predvideno tudi po razširitvi. |
|
|
Med sanacijo bo onesnaženje vodonosnika možno v primeru
izpusta nevarnih snovi iz mehanizacije. Po sanaciji bo vpliv pozitiven
in trajen, saj bo vodonosnik manj ranljiv. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov bo potekala na platoju v
severovzhodnem delu kamnoloma. Teren na območju ni poravnan in je deloma
zasut s peskom in gradbenim materialom, na nekaterih mestih občasno
stoji voda. V primeru večje količine razlitega goriva iz delovnega
stroja je možno onesnaženje podtalnice. Vpliv bo možen do zaprtja
obrata. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
– Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in
zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev
direktno v tla (podtalnico). Za izvajanje omilitvenega ukrepa sta
odgovorna projektant in investitor. Nadzor se izvede v času tehničnega
pregleda in občasno v času inšpekcijskega nadzora. Ukrep je izvedljiv. |
|
|
– Izdelan mora biti poslovnik o ravnanju z nevarnimi
snovmi (naftni derivati, razstrelivo ipd), ki mora vključevati tudi
načrt ravnanja in sanacijske ukrepe v primeru razlitja/razsutja nevarnih
snovi, pripravljena pa mora biti tudi ustrezna oprema in sredstva za
takojšnje ukrepanje. Za izvajanje omilitvenega ukrepa je odgovoren
investitor. Nadzor se izvede v času tehničnega pregleda. Ukrep je
izvedljiv. |
|
|
– V primeru, da se bo na lokaciji skladiščilo nevarne
snovi, mora biti skladiščenje nevarnih snovi (naftni derivat,
razstrelivo ipd) urejeno v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti
zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in
škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79). Za izvajanje omilitvenega
ukrepa sta odgovorna projektant in investitor. Nadzor se izvede v času
tehničnega pregleda. Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe OPPN |
|
|
Območje OPPN se nahaja na območju telesa podzemne vode
Dolenjski kras. ARSO izvaja letni državni monitoring kemijskega stanja
te podzemne vode. Predlagamo letno preverjanje rezultatov analiz
državnega monitoringa. V primeru poslabšanja kakovosti podzemne vode je
potrebno ugotoviti morebiten vpliv kamnoloma Suhor na kemijsko stanje
vode in predvideti morebitne potrebne ukrepe ter pogostejši monitoring.
Zavezanec za spremljanje stanja med obratovanjem je upravljavec
kamnoloma. |
|
|
OHRANJANJE NARAVE |
|
|
Viri onesnaževanja |
|
|
Flora, favna in habitatni tipi |
|
|
Razširitev ne bo posegla v prednostni HT ali vplivala na
velikost populacij ogroženih ali zaščitenih živalskih in rastlinskih
vrst. Med habitati na območju OPPN imajo največji naravovarstveni pomen
steljniška brezovja, ki prevladujejo tudi v širši okolici, zato
bistvenega vpliva nanje ne bo. Na območju OPPN je že v obstoječem stanju
povišana raven hrupa, zato bistvenih trajnih vplivov na ptiče in
sesalce, ki jih hrup najbolj vznemirja, ne pričakujemo. |
|
|
Sanacija bo izvršena z avtohtono vegetacijo. Police bodo
prekrite z avtohtono kamnolomsko jalovino in humusom, nanje bodo
zasajene drevesne in grmovne vrste. V pazduhi pod brežino in na robu nad
njo je predvidena zasaditev plezalk, v eventualne žepe brežin pa tudi
zeliščnic ali grmovnic. Osnovna etažna ravnina bo postopoma nastajala z
izkoriščanjem zadnje faze. Na poravnana tla bo nasuta kamnolomska
jalovina in zemljina ter izvršena zatravitev in saditev drevja.
Pozitiven vpliv bo trajen. |
|
|
Pri predelavi gradbenih odpadkov ne bo dodatnega vpliva. |
|
|
Varovana območja |
|
|
Iz karte habitatnih tipov v prilogi je razvidno, da se na
zahodnem in severozahodnem delu območju OPPN nahaja kvalifikacijski HT
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdov. Površina tega HT na območju OPPN
skupaj s površino na območju neposrednega vpliva (20 m) znaša cca 10 ha.
Površina tega HT na območju pSCI Kočevsko znaša 56%, kar pomeni, da
porašča cca 5955 ha. Zaradi širitve kamnoloma bo uničenih 0,0017%
površine kvalifikacijskega HT. Vpliv bo trajen, a sprememb pri
ohranjanju ugodnega stanja habitata ni pričakovati. |
|
|
Gozd predstavlja prehranski habitat netopirjev, vpliv
nanje bo poleg uničenja habitata imelo tudi osvetljevanje. Gozd je
življenjski prostor rogača; vpliv bo neposreden in trajen. V naravi je
to sekundaren gozd, nastal je z zaraščanjem kmetijskih površin, zato
ocenjujemo, da bo vpliv neznaten. |
|
|
Ocenjujemo, da območja OPPN ne naseljujejo večje gostote
populacij kvalifikacijskih ptičjih vrst, saj je hrup na območju prisoten
že v obstoječem stanju. Uničen bo majhen delež gozda, zato ocenjujemo,
da si vrste lahko izberejo primeren gnezditveni prostor v širši okolici. |
|
|
Območje daljinskega vpliva (500 m) je večji del gozdnato.
Poseg na vrste v tem območju ne bo vplival, moteče bodo samo občasne
detonacije v času miniranja (enako kot v obstoječem stanju). Te lahko
splašijo velike zveri in ptice; vpliv bo posreden. |
|
|
Sanacija bo izvajana sprotno. Po eksploataciji bo območje
pogozdeno z avtohtono vegetacijo in primeren življenjski prostor za
številne vrste. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov se bo vršila na parcelah, ki
jih porašča ruderalna vegetacija (neznaten vpliv). Hrup je na območju že
povišan, zato bistvenega vpliva na živali ne pričakujemo. |
|
|
EPO in naravne vrednote |
|
|
Območje OPPN leži na območju pričakovanih geomorfoloških
podzemskih naravnih vrednot – karbonati. Ob eksploataciji bo ta naravna
vrednota neposredno in trajno prizadeta. Območje NV je obsežno, zato
vpliv ne bo bistven (vpliv na vrste bo enak kot v zgoraj opisanih
segmentih). |
|
|
Obstaja možnost, da se v času eksploatacije odkrijejo jame
(neposredne vpliv), zato je potrebno o odkritju obvestiti pristojno
službo. Vpliv bo možen v obdobju eksploatacije. |
|
|
Razširitev kamnoloma bo trajno zmanjšala število vrst na
območju OPPN in njegovi bližnji okolici, kar bo vplivalo na biotsko
raznovrstnost na območju OPPN. Ker se kamnolom v prostoru nahaja že dalj
časa, vpliva na biotsko raznovrstnost in naravno ravnovesje v širši
okolici plana ne predvidevamo. |
|
|
S sanacijo kamnoloma bodo tla (geomorfološka podzemska
naravna vrednota) ponovno bolj zaščitena pred negativnimi zunanjimi
vplivi. Vpliv bo pozitiven in trajen. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov: tla bodo utrjena,
odvodnjavanje onesnažene vode urejeno, tako da vpliva ne pričakujemo. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Eksploatacija mineralnih surovin je dovoljena samo ob
sprotni sanaciji že izkoriščenih površin. Pri zasaditvi naj se
uporabljajo vrste značilne za HT Ilirsko hrastova belogabrja. Za izvedbo
so odgovorni projektant, izdelovalec krajinskega načrta in investitor.
Nadzor se izvaja v sklopu izdaje naravovarstvenega soglasja in rudarski
inšpektor (v času inšpekcijskega obiska). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Za uspešno rekultivacijo mora biti plast kamnolomske
jalovine in humusa na etažnih platojih dovolj debela. Nasutje naj v
skupni višini znaša minimalno pol metra. Za izvedbo so odgovorni
projektant, izdelovalec krajinskega načrta in investitor. Nadzor se
izvaja v sklopu izdaje naravovarstvenega soglasja in rudarski inšpektor
(v času inšpekcijskega obiska). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Uporaba popolnoma zasenčenih svetil s čim manjšo emisijo
UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Svetila naj imajo vgrajen senzor
za prižiganje in samodejni izklop. Za izvedbo je odgovoren investitor.
Nadzor se izvaja ob tehničnem pregledu. Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) je o
temu potrebno obvestiti pristojne institucije, ki bodo jamo pregledale
in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega
habitata. Za izvedbo je odgovoren investitor. Nadzor izvaja rudarski
inšpektor (v času inšpekcijskega obiska). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana |
|
|
Rekultivacija je relativno počasen proces in se rezultati
praviloma opazijo šele po petih in več letih po izvedenih delih.
Uspešnost sanacije dvakrat letno spremlja investitor, vsake pet let pa
tudi rudarski inšpektor. |
|
|
KRAJINA |
|
|
Obstoječe stanje |
|
|
Območje OPPN sodi v krajinsko enoto Bela krajina oziroma v
njeno podenoto Belokranjski ravnik. Belokranjski ravnik je reliefno
precej uravnan (nadm. višina med 160–190 m), vendar teren večinoma ni
raven, ampak gosto posajen z značilnimi vrtačami. Bela krajina je dežela
nizkega krasa, zato je večji del te enote brez površinskih voda.
Najbližja vodotoka obravnavanemu območju sta Lahinja in Nerajčica, za
katera je značilna njuna slikovitost in razmeroma velika naravna
ohranjenost. Na ravniku prevladuje združba belega gabra z znatnim
deležem breze, ki je ena najpomembnejših prvin prepoznavnosti Bele
krajine. |
|
|
Kamnolom Suhor se nahaja na pobočju blage vzpetine na
vznožju Poljanske gore in pomeni velik poseg v relief krajine, ki se ga
ne more več sanirati v tolikšni meri, da bi se mu povrnila prvotna
oblika. |
|
|
Pobočje, v katerem je kamnolom, pada proti severovzhodu.
Najvišji del območja obratujočega kamnoloma dosega nadmorsko višino
okoli 200 m n.m. na južnem delu ter na območju širitve do 247 m n.m. na
gričku na jugovzhodni strani prostora. Osnovni plato pri vhodu v
kamnolom je na višini okoli 170 m n.m. |
|
|
Okolico kamnoloma obdajajo obsežne gozdne in kmetijske
površine. Gozdne površine se nahajajo južno in zahodno od območja
kamnoloma, na severnem, jugozahodnem in vzhodnem robu kamnoloma so
travniki in površine v zaraščanju, ki se pojavljajo tudi na
vinogradniškem območju jugozahodno od kamnoloma, vzhodno od regionalne
ceste Metlika–Vinica pa se razprostirajo njive. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Brežine kamnolomskih etaž se mora sanirati tako, da se bo
oblika čim bolj približala prvotnemu reliefu območja. Razgibanost terena
naj se poveča z naklonom brežin; naklon brežin naj bo od 60 do 50%. Za
območje kamnoloma, kjer že poteka eksploatacija, je potrebno predvideti
blažji naklon brežin (in tako povečati možnost zasaditve vegetacije).
Večji pomen v sklopu celotnega območja naj se nameni tudi problematiki
zasaditve brežin (večji izbor vrst, način uspešnega sajenja v brežino,
čim manj neporaščenih površin, blažji naklon ipd). Za izvedbo so
odgovorni projektant, izdelovalec krajinskega načrta in investitor.
Nadzor se izvaja v sklopu izdaje naravovarstvenega soglasja in rudarski
inšpektor (v času inšpekcijskega obiska). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
S strani ceste Črnomelj–Vinica naj se kamnolom zaradi
vizualne izpostavljenosti zakrije s širokim zemeljskim nasipom vzdolž
ceste, ki se ga zasadi z gostim avtohtonim drevjem; gozdna bariera naj
se vzpostavi tudi proti vinogradniškemu območju. Za izvedbo so odgovorni
projektant, izdelovalec krajinskega načrta in investitor. Nadzor izvaja
v sklopu izdaje naravovarstvenega soglasja in rudarski inšpektor (v času
inšpekcijskega obiska). Ukrep je izvedljiv. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe OPPN |
|
|
Rekultivacija je relativno počasen proces in se rezultati
praviloma opazijo šele po petih in več letih po izvedenih delih.
Uspešnost sanacije dvakrat letno spremlja investitor, vsakih pet let pa
tudi rudarski inšpektor. |
|
|
RAVNANJE Z ODPADKI |
|
|
Opredelitev ugotovljenih pomembnih vplivov izvedbe OPPN |
|
|
V fazi pripravljalnih del pri razširitvi kamnoloma bo
odstranjen rastlinski pokrov, zemljina in površinska jalovina. Zemljino
in površinsko jalovino, ki se bo odstranila v času pripravljalnih del,
se bo začasno deponiralo ter nato uporabilo za sanacijo kamnoloma.
Količina odpadka je odvisna od letnega načrta širitve kamnoloma,
rastlinskega pokrova in kamninske zgradbe na posameznih lokacijah
širitve. |
|
|
V času sanacije se bo izvajala predelava odpadkov z
vnašanjem v tla je namenjena zapolnjevanju izkopa zaradi vzpostavitve
prvotnega oziroma novega stanja ter v končni fazi še rekultivacije
površine (koda R10). Material iz zemeljskih izkopov ter preostanek
gradbenih odpadkov po recikliranju se vnaša v ali na tla z namenom
zapolnjevanja odkopov izključno na območjih kamnoloma, kjer se je s
pridobivanjem mineralne surovine že prenehalo. |
|
|
Predelava gradbenih odpadkov se bo izvajala z drobljenjem
in sejanjem – koda R5: Z drobljenjem in sejanjem zbranih odpadkov se
pridobijo mineralne surovine za ponovno uporabo. Predelava odpadkov bo
potekala v mobilni napravi (čeljustni drobilnik), ki bo locirana v
kamnolomu in v stacionarnih sejalnih napravah. Naprava bo obratovala po
potrebi, odvisno od količine gradbenih odpadkov, obratovala bo le v
dnevnem času. Predvidena je predelava nenevarnih gradbenih odpadkov
(klasif. št. 17, glej tabelo 29), katerih letna količina bo znašala manj
kot 50.000 m3. Za vsako skupino odpadkov bo določen prostor za začasno
deponiranje na lokaciji. Pri predelavi bo nastajal drobljenec za
gradbene namene, nasipe zasipe in posipe – se bo prodajal. Produkti
predelave se bodo začasno skladiščili ob samem postrojenju za predelavo
in bodo po vrstah med seboj ločeni s pregradami iz »New Jersy«
elementov. Preostanek drugih odpadkov (železo, barvne kovine, les,
plastika, papir, karton, polivinil) bo oddan pooblaščenemu predelovalcu
ali odstranjevalcu glede na vrsto odpadka. Zemeljski izkopi in umetno
pripravljena zemljina se bo nadalje uporabljala za sanacijo kamnoloma. V
načrtu ravnanja z gradbenimi odpadki bo točno določena količina
odpadkov. |
|
|
Predelava nenevarnih gradbenih odpadkov bo imela za
posledico zmanjšanje eksploatacije mineralnih surovin in to ne samo na
ožjem območju, temveč tudi v širši okolici. |
|
|
Omilitveni ukrepi |
|
|
Strateški omilitveni ukrepi niso predvideni. |
|
|
Opozorila investitorju: |
|
|
– V primeru vnosa umetno pripravljene zemljine s
prostornino 500.000 m3 ali več, ki se vnaša na območje pridobivanja
mineralne surovine, je obvezno izvesti postopek presoje vplivov na
okolje. |
|
|
– Investitor mora izdelati Načrt ravnanja z odpadki, v
kateremu morajo biti natančno navedeni ukrepi za preprečevanje imisij v
okolje. |
|
|
Spremljanje stanja okolja v času izvedbe OPPN |
|
|
Potrebno je ustrezno evidentiranje prejetih in oddanih
količin in vrst odpadkov, kot to določa Pravilnik o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04 – ZVO-1). |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
8. člen |
|
|
UKREPI ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU |
|
|
Obveznosti delodajalca |
|
|
Izvajalec rudarskih del je, v smislu ZVZD, delodajalec, ki
izpolnjuje predpisane pogoje za delo v rudarski dejavnosti, je v
Republiki Sloveniji oziroma EU registriran za rudarsko dejavnost in ima
ustrezno dovoljenje za izvajanje del. |
|
|
Izvajalec je kot delodajalec dolžan zagotoviti varnost in
zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora izvajati ukrepe,
potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s
preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem
delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi
sredstvi (5. člen ZVZD). |
|
|
Izvajalec rudarskih del sprejme ukrepe, s katerimi
zagotovi, da so delavci seznanjeni z vsemi ukrepi za zagotavljanje
varnosti in zdravja na delovišču in posameznih delovnih mestih. |
|
|
Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu
zlasti tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu
delavcu, naloge varovanja zdravja pa pooblaščenemu zdravniku (15. člen
ZVZD). |
|
|
Strokovne naloge s področja varnosti pri delu, ki potekajo
pri izvajanju rudarskih del, lahko opravlja tudi oseba, ki izpolnjuje
pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del (44. člen ZRud). |
|
|
Delodajalec mora določiti in izvesti občasne preizkuse
teoretične in praktične usposobljenosti delavcev za varno delo. Rok za
občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let. |
|
|
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati
koordinacijo vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja
delavcev pri delu. |
|
|
Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti Splošni akt o
varnosti in zdravju pri delu, katerega sestavni del je Izjava o varnosti
ter Ocena tveganja v pisni obliki, s katerim oceni tveganje za nastanek
poškodb in zdravstvenih okvar ter določi način in ukrepe za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. |
|
|
Vsebina splošnega akta o varnosti in zdravju, izjave o
varnosti in ocene tveganja je predpisana v Pravilniku o vsebini in
načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga
mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list
RS, št. 68/01). |
|
|
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da se delavci
seznanijo z vsebino splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu ter z
ukrepi za varno in zdravo delo na delovišču. |
|
|
Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu mora biti redno
dopolnjevan ter na razpolago na delovišču. |
|
|
V skladu s 25. členom Zakona o varnosti in zdravju pri
delu (ZVZD), 41. členom ZRud in 6. členom Pravilnika o zahtevah za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela
pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih
kopih, morajo na delovišču, kjer dela hkrati več organizacij, ali
izvajalcev, izvajalci del s pismenim dogovorom določiti skupne varstvene
ukrepe in normative ter delavca odgovornega za izvajanje teh ukrepov.
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati koordinacijo vseh
potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu. |
|
|
Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno
opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja. |
|
|
Delodajalec mora pridobiti in hraniti tehnično
dokumentacijo, iz katere je razvidno, da delovna oprema ustreza
predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam. |
|
|
Delodajalec mora v celoti upoštevati določila Pravilnika o
zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih
ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na
površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03, 83/03 – popr., 65/06). |
|
|
V okviru ukrepov za preprečevanje nevarnosti mora
delodajalec pripraviti in dati delavcem tudi ustrezna navodila in
obvestila. Vsa varnostna navodila morajo biti delavcem razumljiva. |
|
|
Na posamezna dela lahko delodajalec razporedi le ustrezno
usposobljene delavce, ki dela izvajajo v skladu z izdanimi navodili. |
|
|
V skladu z 19. členom ZVZD in Pravilnikom o zahtevah za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela
pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih
kopih, mora delodajalec (strokovni delavec ali služba zadolžena za
zagotavljanje varnosti pri delu) pripraviti med drugim tudi navodila za
varno delo. V rudarstvu je za izdajo navodil zadolžen tehnični vodja
(36. člen Pravilnika). |
|
|
Navodila za varno delo morajo poleg navodil proizvajalca
vsebovati še: |
|
|
– dolžnosti zaposlenih strojnikov, njihovih pomočnikov in
nadzornikov oziroma delovodij, |
|
|
– varnostne ukrepe za delo s posamezno delovno opremo –
delovnim strojem (vrtalnim strojem, nakladalnikom, bagrom, buldožerjem,
kamioni, opremo za predelavo, transportnimi trakovi itd.), navedena mora
biti prometna signalizacija, signalizacija in postopki med nalaganjem,
iztresanjem, vožnjo nazaj itd., |
|
|
– varnostne ukrepe pri delih miniranja, |
|
|
– določila o vzdrževanju delovne opreme, v kateri mora
biti zajeto ravnanje z naftnimi derivati ter postopki v primeri nesreče
z naftnimi derivati, |
|
|
– določitev transportnih poti ter njihovo označevanje, |
|
|
– zavarovanje kamnoloma. |
|
|
Sestavni del navodil so tudi tehnološke sheme za posamezne
delovne operacije, predvsem za odkopavanje in nakladanje. Navodila
morajo biti izročena zaposlenim proti podpisu. |
|
|
Delodajalec mora zagotoviti tudi ustrezne pomožne
prostore, kot so garderobe za preoblačenje in spravilo oblek in
sanitarije. |
|
|
Garderobe morajo biti opremljene s stoli, klopmi in
garderobnimi omaricami ali obešali, ki omogočajo vsakemu delavcu, da med
delom varno spravi obleko in druge osebne stvari. |
|
|
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene garderobe
za moške in ženske, če to ni mogoče, pa mora zagotoviti njihovo ločeno
uporabo. |
|
|
Če garderobe niso potrebne, mora biti vsakemu delavcu
zagotovljeno mesto za shranitev njegovih oblačil. |
|
|
Za zaposlene mora delodajalec urediti primerna stranišča,
praviloma v bližini garderob. Kot primerno je možno uporabiti tudi
kemično stranišče z urejenim čiščenjem in odvozom. |
|
|
Obveznosti delavcev |
|
|
Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe,
uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in
se odzvati na zdravstvene preglede v skladu z ZVZD. Če delavec ne ravna
v skladu s prej navedenim, ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost
in zdravje drugih in se šteje kot hujša kršitev obveznosti iz delovnega
razmerja. |
|
|
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna
nevarnost, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in
zahtevati, da se nevarnost odpravi. |
|
|
Delavec mora delodajalca takoj obvestiti o vsaki
pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko
pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost
drugih kot tudi varnost okolja. |
|
|
Delavec ima pravico v primeru neposredne in neizogibne
nevarnosti ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi
sredstvi, ki jih ima na razpolago in zapustiti delovno mesto. |
|
|
Varnostni ukrepi pri vrtanju in miniranju |
|
|
V osnovi je tehnično pravilno izvajanje del tudi varno
izvajanje, zato je v tem projektu tudi poudarek na pravilnem izvajanju
del po tehničnih normativih in navodilih proizvajalcev opreme. |
|
|
Spoštovati je potrebno določila Pravilnika o zahtevah za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za
dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih
kopih. Pri spremembi ali nadomestilu pravilnika se upoštevajo novi
predpisi. |
|
|
Za ravnanje z vrtalno garnituro in priborom mora biti
izdelano tehnično navodilo, ki vsebuje podatke: |
|
|
1. o načinu vizualnega pregleda najvažnejših delov in
sklopov vrtalne naprave pred začetkom del; |
|
|
2. o ugotavljanju stanja na delovišču; |
|
|
3. o postopku pri postavljanju vrtalne garniture, zagonu
in ustavitvi; |
|
|
4. o postopku v primeru loma ali »zagozditve« orodja v
vrtini; |
|
|
5. o vzdrževanju naprave, vključno z ravnanjem z naftnimi
derivati. |
|
|
Za vsako vrtanje minskih vrtin mora biti izdelana tudi
skica vrtin z vsemi potrebnimi podatki o položaju – mestu vrtanja,
geometriji vrtanja (razdalja med vrtinami, razdalja med vrstami, globine
vrtin, naklon in premer itd.). Pri izdelavi skice vrtanja se morajo
spoštovati določila tehnične dokumentacije – rudarskega projekta za
izvajanje del. Skica vrtin je osnovni podatek za izdelavo načrta
miniranja. |
|
|
V času vrtanja mora biti delovišče zavarovano tako, da ni
mogoč pristop nepoklicanih. Za izvedbo zavarovanja je odgovoren tehnični
vodja, za izvajanje varovanja pa odgovorni vodja vrtanja – nadzornik. |
|
|
Nevarno območje je bližina vrtalne garniture in
kompresorja oziroma cevi za stisnjen zrak. Zadrževanje ob delovni opremi
– strojih je dovoljeno samo zaposlenim pri teh strojih. |
|
|
Z vrtalno garnituro in kompresorjem smejo delati samo
ustrezno usposobljeni delavci, ki morajo uspešno opraviti ustrezno
prevero znanja iz varstva pri delu. |
|
|
Posebna pozornost naj velja: |
|
|
– usklajenem delu vrtanja in miniranja, odriva in
nalaganja, zavarovanju roba etaže v času dela vrtalne garniture in
manevru pri prestavljanju vrtalnega stroj. Rob etaže mora biti zavarovan
z ograjo ali nasipom višine najmanj 1 m. Ograja ali nasip mora biti
odmaknjen od roba etaže; |
|
|
– vrtalci in stroj naj se premikajo na strani vrtin
nasprotno od roba etaže; |
|
|
– načinu vizualnega pregleda najvažnejših delov in sklopov
vrtalne naprave pred začetkom dela; |
|
|
– ugotavljanju stanja na delovišču in o kontroli
stabilnosti čela pred postavitvijo, pozneje pa tudi pred vsakim začetkom
obratovanja stroja; |
|
|
– pred vrtanjem »horizontalnih« vrtin je treba podrobno
pregledati steno brežine in jo očistiti oziroma zrušiti vse dele, ki
visijo oziroma bi se lahko pri vrtanju odkrušili; |
|
|
– postopku v primeru zagozditve vrtalnega orodja v vrtini; |
|
|
– vzdrževanju vrtalne naprave, spravljanje in hranjenje
vrtalnega pribora in orodja; |
|
|
– ravnanju z naftnimi derivati. |
|
|
Navodila mora izdati tehnični vodja. Za spoštovanje
navodil je odgovoren vodja vrtalne garniture – rudarski nadzornik in
samostojni vrtalec vsak v svojem delokrogu. |
|
|
Pri miniranju v kamnolomu se je potrebno držati veljavnih
predpisov za tovrstna dela, in sicer: |
|
|
– Zakon o eksplozivih (ZE-UPB1) (Uradni list RS, št.
100/05), |
|
|
– Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB-UPB1) (Uradni list
RS, št. 33/06), |
|
|
– Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju,
kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje
drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih
dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03), |
|
|
– Pravilnik o evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo
pravne osebe in podjetniki (Uradni list RS, št. 82/03), |
|
|
– Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z
eksplozivi (Uradni list RS, št. 82/03, 95/04). |
|
|
Poleg tega je spoštovati navodila proizvajalcev
razstreliva in razstrelilnih sredstev. Spoštovati je tudi določila
standardov za zagotovitev potresne varnosti pri razstreljevanju –
predlagamo uporabo standarda DIN 4150 tretji del, ki je dopolnjen
februarja leta 1999 in je trenutno najnovejši in najstrožji tovrstni
standard, avstrijske norme ÖNORM S 9020 iz leta 1986 ter švicarske norme
SN 640 312a iz leta 1992. |
|
|
Miniranje se izvaja na podlagi navodil rudarskega projekta
za izvajanje del. Za vsako miniranje je potrebno izdelati načrt
miniranja, ki mora vsebovati: |
|
|
1. razpored in globino vrtin, |
|
|
2. način polnjenja minskih vrtin, vrsto in količino
razstreliva v vrtini in na milisekundni interval ter skupno količino
razstreliva v minskem polju, |
|
|
3. način iniciranja in aktiviranja, |
|
|
4. nevarne cone zaradi razstreljevanja (cone ogroženosti
zaradi razmeta, zračnega udara in potresa pri miniranju), |
|
|
5. varnostni ukrepi za zagotovitev varnosti okolice. |
|
|
Na skici minskega polja, ki je sestavni del načrta
miniranja, morajo biti navedene razdalje in smer do najbližjih objektov. |
|
|
Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena
varnost najbližjih objektov, in sicer pred: |
|
|
– razmetom miniranega materiala, |
|
|
– zračnim udarnim valom (detonacijo) in |
|
|
– potresom, ki nastane pri miniranju. |
|
|
Za vsako miniranje mora biti določen odgovorni vodja, ki
mora poskrbeti za: |
|
|
– pravilno izvajanje del razstreljevanja po tehnični
dokumentaciji in zakonskih predpisih, |
|
|
– obveščenost okolice o razstreljevanju in ukrepih za
varnost, |
|
|
– namestitev stražarjev za fizično zaščito ob miniranju. |
|
|
Za vsako miniranje mora biti ob koncu sestavljen zapisnik,
v katerem se ugotavljajo uspešnost miniranja, ustreznost varnostnih
ukrepov ter posebnosti, ki so se eventualno zgodile (škoda ali kak drugi
nevaren pojav). |
|
|
V rudarskem projektu za izvajanje del mora biti posebej
obdelana: |
|
|
– nevarnost pred razmetom miniranega materiala in ukrepi, |
|
|
– nevarnost zračnega udarnega vala (tlaka) in ukrepi, |
|
|
– nevarnost seizmičnega (potresnega) učinka miniranja in
ukrepi, |
|
|
– nevarnost pred strupenim in dušljivim učinkom plinastih
produktov eksplozije in ukrepi in |
|
|
– nevarnost toplotnega učinka in ukrepi. |
|
|
Pri tem je potrebno upoštevati veljavne predpise in
praviloma najstrožje standarde. Upoštevati je potrebno tudi dosedanje
izkušnje in rezultate meritev. |
|
|
VARNOSTNI UKREPI PRI ODKOPAVANJU, ODRIVANJU, PREKLADANJU,
NAKLADANJU, TRANSPORTU IN RAZKLADANJU TER PREDELAVI MATERIALA |
|
|
V rudarskem projektu za izvajanje del je potrebno detajlno
obdelati zgoraj navedene ukrepe ob upoštevanju predpisanih normativov in
standardov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu in varnosti
okolja in okolice. |
|
|
Upoštevati je potrebno dosedanje izkušnje in meritve
oziroma izvedeni monitoring vplivov na okolje. |
|
|
Požarno varstvo |
|
|
Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu
potrebno upoštevati in spoštovati požarnovarnostne kriterije in zahteve. |
|
|
V neposredni bližini prostorov v katerih utegne izbruhniti
požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni
ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table. |
|
|
Vsi delovni stroji, kompresorji, nakladalniki, bagri,
kamioni, pogonski agregati, transformatorji morajo prav tako biti
opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in
protipožarnim orodjem se opremi tudi skupne prostore, kakor tudi
prostore za predelavo (mobilno napravo). |
|
|
Oprema za gašenje mora biti delavcem lahko dostopna,
enostavna za uporabo in, kjer je to potrebno, tudi zavarovana pred
mehanskimi poškodbami in toploto. |
|
|
Oprema za gašenje mora biti označena skladno s predpisi,
oznake pa morajo biti obstojne in nameščene na vidnih mestih. |
|
|
Naprave za gašenje in varstvo pred požari morajo biti
kontrolirane vsakih šest mesecev, ugotovitve pa vpisane v ustrezne
knjige. |
|
|
V smislu Zakona o varstvu pred požari je organizacija
dolžna izdelati protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o
ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje
nevarnosti požara, preprečevanje širjenja in gašenje. Načrt mora biti na
razpolago delavcem in se mora stalno dopolnjevati. |
|
|
Zaposleni morajo biti poučeni o nevarnosti požara, z
ukrepi za zmanjšanje nevarnosti, pravočasnimi ukrepi za odkrivanje in
obveščanje o požaru, učinkovitem in varnem gašenju ter poteh za umik. |
|
|
V skladu z Odlokom o varstvu pred požarom v naravnem
okolju (Uradni list RS, št. 26/93) je v določenem letnem času (sušnem
obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven
urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske
embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev. |
|
|
PRVA POMOČ |
|
|
V skladu z določilom 70. člena Pravilnika o zahtevah za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela
pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih
kopih, mora organizacija stalno skrbeti za ustrezno število
usposobljenih ljudi za nudenje prve pomoči, za omarice prve pomoči,
organizirati mora tudi način prevoza v primeru nesreče. |
|
|
V skupnih prostorih morajo biti ustrezna navodila za
nudenje prve pomoči, kot tudi telefonske številke in naslovi za nujne
klice. |
|
|
IZVAJANJE IN VODENJE DEL V KAMNOLOMU |
|
|
Pridobivanje mineralnih surovin je, po Zakonu o rudarstvu,
rudarska dejavnost (4. člen ZRud). Rudarska dela lahko izvaja pravna ali
fizična oseba, če je znotraj EU registrirana za ustrezno dejavnost, ki
izpolnjuje s tem in drugimi zakoni predpisane pogoje za opravljanje
dejavnosti. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti
ugotavlja rudarska inšpekcija (39. člen ZRud). |
|
|
Rudarska dela sme izvajalec opravljati le na podlagi
dovoljenja za izvajanje del po ZRud (40. člen ZRud). |
|
|
Pri izvajanju rudarskih del mora izvajalec zagotavljati
tehnično vodenje del po rudarski projektni dokumentaciji in tehničnih
predpisih o varnosti in zdravju pri delu (45. člen ZRud), zagotoviti
mora tudi nadzorstvo nad izvajanjem tehničnih predpisov in predpisov s
področja varnosti in zdravja. |
|
|
Skladno z določili ZRud-A dela tehničnega vodje lahko
opravlja le oseba vpisana v register pooblaščenih oseb v rudarstvu. |
|
|
Strokovno tehnično vodenje del zagotavlja tudi pravilno in
s tem tudi varno delo zaposlenih ter varnost okolice. |
|
|
Zavarovanje kamnoloma med obratovanjem |
|
|
V času obratovanja kamnoloma mora le-ta biti zavarovan
tako, da ne ogroža neposredne okolice. Na vhodu v kamnolom ali etažo je
potrebno postaviti zapornico, ki preprečuje dovoz in odvoz v času, ko
kamnolom ne dela. Celotno področje kamnoloma je treba zavarovati bodisi
z zemeljskim nasipi ali z ograjo ter postaviti opozorilne table s
trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v
globino. |
|
|
Tako tablo je treba postaviti tudi pri vhodu v kamnolom,
skupaj z osnovnimi podatki o izvajalcu – lastniku. |
|
|
Zavarovanje prostora po končanem izkoriščanju |
|
|
Postopek po končanem izkoriščanju je točno določen z ZRud,
in sicer člen 59. do člen 62. Popolno in trajno opustitev izkoriščanja
mora nosilec rudarske pravice prijaviti rudarski inšpekciji in
ministrstvu, pristojnem za rudarstvo oziroma upravni enoti, ki je izdala
dovoljenje za izkoriščanje. |
|
|
Ministrstvo ali upravna enota imenuje komisijo, ki na
kraju samem preveri razloge in ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za
opustitev del glede na določila koncesijske pogodbe. |
|
|
Po opravljenem pregledu komisija izdela zapisnik, ki je
osnova za izdajo dovoljenja za opustitev izkoriščanja. Nosilec rudarske
pravice in izvajalec rudarskih del mora izvesti dokončno sanacijo okolja
in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. |
|
|
Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati
oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se
izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni
povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na
objektih in okolju. |
|
|
O izvedenih ukrepih mora izvajalec obvestiti ministrstvo
ali upravno enoto, ki imenuje komisijo za tehnični pregled. Komisija
ugotovi, ali je sanacija okolja izvršena v skladu z rudarskim projektom
in ali izvedeni ukrepi zadoščajo prej navedenim zahtevam. |
|
|
Pravice in obveznosti prenehajo z odločbo, ki jo izda isti
organ, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje. |
|
|
VIII. NAČRT PARCELACIJE |
|
|
9. člen |
|
|
Zaradi narave delovanja kamnoloma oblika in velikost
parcel nimata bistvenega pomena, zato poseben načrt parcelacije ni
potreben. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
10. člen |
|
|
FAZNOST IZKORIŠČANJA |
|
|
Splošno |
|
|
Predvidene so tri faze izkoriščanja in sanacije kamnoloma. |
|
|
Prva faza izkoriščanja in sanacije predstavlja
izkoriščanje skrajno južnega in vzhodnega dela kamnoloma, z že
formiranimi etažami obratujočega dela kamnoloma. Prva faza je
nadaljevanje del v obratujočem kamnolomu z določenimi prilagoditvami za
izvajanje sprotne sanacije. V tej fazi je predvideno dokončno
izkoriščanje in končna sanacija vzhodnega dela in zgornjega južnega
oziroma jugovzhodnega dela kamnoloma. |
|
|
Druga in tretja faza izkoriščanja predstavljata
nadaljevanje izkoriščanja in sanacije dela kamnoloma zahodno od
sedanjega prostora, in sicer na jugozahodnem delu prostora širitve.
Pridobivanje se izvaja dosledno po etažah od zgoraj navzdol. Odkopna
polja – posamezne etaže pa napredujejo v približni smeri proti severu
oziroma severovzhodu. |
|
|
Delitev druge in tretje faze je pogojena z lastništvom
oziroma pravico uporabe površine, zato so možni tudi manjši odmiki
oziroma spremembe, ki pa ne spremenijo bistva. |
|
|
Te faze so ločene od obratujočega kamnoloma z osrednjo
dovozno izvozno potjo, kar tudi omogoča drugačno izbiro parametrov etaž
in načina pridobivanja. |
|
|
Sanacijska dela se izvajajo v istih fazah, kot je
predvideno za pridobivanje. Sanacija sledi pridobivanju z določenim
zamikom. Ta bo največji v prvi fazi zaradi prehoda na nov način
pridobivanja. |
|
|
Po končani prvi fazi in sanaciji vrhnjega dela kamnoloma,
bo »odprtega« kamnoloma vse manj, praviloma največ dve do tri etaže. Te
etaže se z leti pomikajo navzdol tako, da bo tudi vidna izpostavljenost
kamnoloma z leti nekoliko manjša. Realno pa kamnoloma ni možno skriti. |
|
|
Začetek izkoriščanja druge faze je pogojen s sanacijo
večjega dela prve faze in enako tretja faza s sanacijo druge faze. |
|
|
Življenjska doba kamnoloma je ocenjena na približno 33
let. |
|
|
Prva faza širitve kamnoloma zajema sledeče parcele št.: |
|
|
1089/2, 1089/3, 1089/4, 1089/5, 1090, 1089/1, 1084, 1085,
1086, 1081, 1082, 1083, 1078, 1079, 1080, 1075, 1076, 1077, 1070, 1060,
1069, 1074, 1080, 1948, 1947, 1941, 1940/2-del, 1940/1-del, 1929, 1926,
pot 2795/1-del, pot 2796-del, 1927, 1922/2, 1922/1, 1918, 1913/1,
1913/2, 1907/1, 1907/2, 1903, 1905 in 1901, vse k.o. Stara Lipa. |
|
|
V grafični prilogi »Situacija kamnoloma. načrtovani
posegi« je prikazana prva faza, in sicer kot nadaljevanje izkoriščanja
sedanjega kamnoloma v okviru meja že izdane koncesije. |
|
|
Druga in tretja faza širitve kamnoloma zajemata sledeče
parcele št.: |
|
|
1130, 1129, 1128, 1127, 1126, 1139, 1137, 1123/2, 1122/3,
1122/2, 1121, 1140, 1123/1, 1122/1, 1119, 1120, 1116, 1141, 2796-del,
1104, 1142, 1152, 1153-del, 1147, 1148, 1144, 1218, 1143, 1219, 1220,
1221, 1222, 1228, 1230, 1233, 1242, 1245, 1255, 1253, 1263, 1264, 1273,
1274, 1283/2, 1283/1, 1284, 1293, 1294, 1304, 1331/1, 1331/2, 1332,
1333, 1334, 1335, 1336, 1893/3-del, 1875, 1877, 1886-del, 1888/1-del,
1879/2-del, 1885, vse k.o. Stara Lipa. |
|
|
Prva faza |
|
|
V prvi fazi izkoriščanja in sanacije je potrebno postopno
preiti na izkoriščanje od roba navznoter in od zgoraj navzdol. Zaradi
prehoda na »novi« sistem so potrebna določena odstopanja tako, da je
možno v drugi fazi preiti na pravilno zaporedje pridobivanja. V prvi
fazi je potrebno sedanjo tretjo etažo na koti okoli 205 m, označeno z E
205, nadaljevati proti jugu tako, da se v zahodnem delu konča z brežino,
južni in vzhodni del pa se izklini v teren. |
|
|
Za sanacijo je potrebno pripraviti le zahodni rob etaže. |
|
|
Etaži E 205 sledi nižja etaža na koti okoli 190 m,
označena z E 190, tej etaža E 175 in poglobitev kamnoloma E 160 in E
150. |
|
|
Po grobi oceni je v prvi fazi izkoriščanja, skupaj z
obstoječim prostorom, možno odkopati okoli 1,500.000 m3 materiala. Ob
upoštevanju okoli 10% odkopnih izgub je v tej fazi možno pridobiti okoli
1,350.000 m3 v raščenem stanju. |
|
|
Pri predvideni letni dinamiki odkopa, okoli 100.000 m3 v
raščenem stanju, je predviden čas izvajanja del prve faze in
obratujočega kamnoloma okoli 14 let. |
|
|
Druga in tretja faza |
|
|
Druga in tretja faza izkoriščanja predstavljata logično
nadaljevanje izkoriščanja kamnoloma. Prehod v drugo fazo je strogo ločen
z glavno dovozno – izvozno potjo po sredini kamnoloma. Pot je začasnega
značaja in se z zaključkom izkoriščanja posamezne etaže tudi pobere. |
|
|
Pridobivanje se začne s formiranjem in izkoriščanjem
zgornje etaže E 230 na skrajnem južnem oziroma jugozahodnem delu
prostora. Na tej etaži je večji del odkrivke in relativno malo
materiala, zato se mora z deli začeti pred koncem izkoriščanja prve
faze. |
|
|
Etaži E 230 sledi nižja etaža E 220 in tako naprej do
osnovne etaže E 170. Na koncu je predvidena še poglobitev E 160 in E
150. |
|
|
Na severni strani je izkop omejen z izohipso na koti 190
m. |
|
|
Pridobivanje v drugi in tretji fazi se uredi po nekoliko
spremenjenih parametrih etaž in sicer je znižana višina etažne brežine.
Z znižanjem višine etaže je skrajšana tudi potrebna dolžina minskih
vrtin in s tem tudi količina razstreliva v posamezni vrtini. To ima za
posledico večjo potresno varnost objektov v bližini kamnoloma ter
učinkovitejšo sanacijo. |
|
|
Po grobi oceni je v drugi in tretji fazi izkoriščanja
možno odkopati okoli 1,700.000 m3 materiala brez poglobitve ter okoli
2,100.000 m3 ob poglobitvi do kote 150 m. Ob upoštevanju izgub okoli 10%
je možno pridobiti okoli 1,900.000 m3 v raščenem stanju. |
|
|
Pri predvideni letni dinamiki odkopa, okoli 100.000 m3 v
raščenem stanju, je predviden čas izvajanja del druge in tretje faze
okoli 19 let. |
|
|
Delitev druge in tretje etaže je možno le po višini tako,
da je na primer druga faza zgornji del odkopa, to so etaže E 230 in E
220, in tretja faza nižje etaže E 210, E 200, E 190, E 180 in osnovni
plato E 170 ter poglobitev E 160 in E 150. |
|
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
|
11. člen |
|
|
V grafični prilogi »Situacija kamnoloma – načrtovani
posegi«– je prikazano projektirano končno stanje kamnoloma. |
|
|
V okviru biološke sanacije je predvidena zatravitev
etažnih ravnin in zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi
vrstami. Pričakovati je, da bo po 5–10 letih vegetacija delno zakrila
etažne brežine. Popolno zakritje kamnoloma pa je praktično neizvedljivo.
Po zaključku obratovanja kamnoloma je možne v njem urediti drugo
dejavnost; vsi nadaljnji pogoji urejanja tega območja se določijo z
novim izvedbenim prostorskim aktom na podlagi ustreznih strokovnih
podlag. |
|
|
XI. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ |
|
|
12. člen |
|
|
Roki izvedbe so navedeni in obrazloženi v poglavju:
Faznost izvedbe prostorske ureditve. Zemljišča, ki še niso v lasti
upravitelja in lastnika kamnoloma Begrad d.d., ki obsegajo nekatere
parcele v okviru bodoče širitve kamnoloma, bo investitor pridobival
postopno, v skladu s potrebami po materialu in širitvi kamnoloma ter
pred izdajo posameznih koncesij za izkoriščanje. |
|
|
XII. ODSTOPANJA |
|
|
13. člen |
|
|
Rešitve, ki so s tem podrobnim prostorskim načrtom
določene le okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji. |
|
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
14. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta
opravlja pristojni inšpektorat. |
|
|
15. člen |
|
|
Dokument je stalno na vpogled na Občini Črnomelj. |
|
|
16. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 3505-02/2006 |
|
|
Črnomelj, dne 17. oktobra 2007 |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l.r. |
|
|
|