Na podlagi drugega
odstavka 96. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), Sklepa ministra
za okolje in prostor št. 35016-78/2008 z dne 23. 3. 2010 in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 35. seji dne
31. 3. 2010 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04,
22/06 – popravek in 22/08 – popravek) |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na: širitev poslovne cone v
Hrastju, širitve ali preselitve kmetij, spremembo namenske rabe stavbnih
zemljišč iz rekreacijskih v stanovanjske površine na Hujah, uskladitev
osnovne namenske rabe družbene infrastrukture v območju Šolskega centra
Zlato polje in v območju Senožet v Čirčah ter določitev nove cone za
centralne dejavnosti v Čirčah. |
2. člen |
(1) Spremeni se
grafični del prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje Mestne
občine Kranj: |
I. Kartografski del v
merilu 1:25000, in sicer: |
– zasnova območij za
kmetijstvo (list št. 1), |
– zasnova območij za
gozdarstvo (list št. 2), |
– zasnova oskrbe z
vodo (list št. 3), |
– zasnova območij
sanacije (list št. 6), |
– zasnova namenske
rabe prostora (list št. 7), |
– zasnova načinov
urejanja prostora (list št. 8), |
– zasnova prometnega
omrežja (list št. 9), |
– zasnova
energetskega omrežja (list št. 10). |
II.
Ureditvena območja drugih naselij (UON) v merilu 1:5000, in sicer:
|
– karte KRANJ 8, 19,
20, 27, 28, 29, 39, 40, 48 in 50. |
III.
Urbanistična zasnova Mesta Kranj v merilu 1:5000, in sicer:
|
– zasnova namenske
rabe prostora, |
– zasnova
organizacije dejavnosti, |
– zasnova urejanja
prostora. |
(2) Dopolni se
grafični del prostorskih sestavin družbenega plana za območje Mestne
občine Kranj, in sicer: |
– programska zasnova
J – poslovna cona Hrastje, |
– programska zasnova
K – centralne dejavnosti v Čirčah, |
– programska zasnova
L – šolski center Zlato polje. |
(3) Grafični del
sprememb in dopolnitev je razviden iz projekta RRD št. 50/08 –
dopolnitev – 2009. |
II. DOLGOROČNI PLAN |
3. člen |
V odloku o
prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje
Mestne občine Kranj 25. člen spremeni tako, da se glasi: |
»Občina bo posebno
pozornost posvetila območjem, ki so ogrožena zaradi poplav, visoke
podtalnice, hudournikov, zemeljskih in snežnih plazov ter erozij in
podorov. Zagotovila bo varne življenjske razmere na območju žališč in
omejevala razvoj na območju, ki so ogrožena. Občina bo skrbela za
varovanje količine in kakovost vode vodnega in obvodnega prostora ob
upoštevanju naravnih zakonitosti vodnega režima. V vseh ogroženih
območjih bo preprečevala širitev poselitve, obstoječim poselitvenim
območjem, ki nimajo zadostne oskrbe s pitno vodo pa bo prioritetno
zagotovila oskrbo s pitno vodo. V poselitvenih območjih bo krepila
protipožarno varstvo, pri planiranju pa upoštevala požarno ogroženost
naravnega okolja. |
Področje varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami so določena v občinskem načrtu zaščite in
reševanja. Prav tako ima občina izdelano oceno ogroženosti. |
Ogrožena območja so
razvidna tudi iz sistema zbirk prostorskih podatkov (prostorskega
informacijskega sistema).« |
4. člen |
Za 25. členom se doda
nov 25.a člen, ki se glasi: |
»25.a člen |
4.15 Omilitveni
ukrepi za območja navedena v 1. členu odloka sprememb in dopolnitev
(dopolnitev 2009) |
(1) Omilitveni ukrepi
za področje varstva tal |
– Po končanih
zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in
zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno
izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. |
– Namenska uporaba
rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba
zemljine pri parkovnih ureditvah znotraj območja urejanja. |
– Ustrezno
deponiranje in namenska uporaba rodovitnega dela tal pri večjih posegih,
na podlagi izdelanega Načrta ravnanja s prstjo. |
– Odpadni gradbeni
material se ne sme odlagati na gozdne ter kmetijske površine ali gozdni
rob, ampak na ustrezne urejene deponije gradbenega materiala oziroma se
ga vkoplje v zemeljski zasip. Potrebna je izdelava projekta ravnanja z
gradbenimi odpadki. |
(2) Omilitveni ukrepi
za področje varstva kmetijskih zemljišč |
– Posegi naj se
izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja
kmetijska zemljišča. Izgubljena kmetijska zemljišča za družbene
dejavnosti v Čirčah (poseg D) je potrebno nadomestiti z nadomestnimi
zemljišči. Do pridobitve posameznega gradbenega dovoljenja za poseg v
prostor je potrebno dejansko vzpostaviti kmetijsko rabo na zemljiščih (v
obsegu parcele, namenjene gradnji), ki so opredeljena kot nadomestna
kmetijska zemljišča v kmetijskem elaboratu. Nadomestna zemljišča bodo
upoštevana in prikazana v OPN MOK. |
– Cestne povezave naj
se načrtujejo tako, da se zagotovi zadostno število prehodov za
kmetijsko in gozdno mehanizacijo. |
(3) Omilitveni ukrepi
za področje varstva gozdnih zemljišč |
– Cestne povezave naj
se načrtujejo tako, da se zagotovi zadostno število prehodov za
kmetijsko in gozdno mehanizacijo. |
– Posodobitev
obstoječega akta o razglasitvi primestnih gozdov Kranja za gozdove s
posebnim namenom. |
(4) Omilitveni ukrepi
za podzemne vode |
– V smislu zaščite
vira pitne vode je treba določiti vodovarstvena območja. |
– Zaradi težav z
zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode se poišče nov vodni vir ali
izvede povezava na drug zdravstveno ustrezen vodni vir. V primeru
zadostne izdatnosti vodnega vira, se za nemoteno oskrbo s pitno vodo
zgradi vodohrame z večjo kapaciteto. |
(5) Omilitveni ukrepi
za varstvo narave |
a) Za poslovno cono
Hrastje |
– Ureditev primerne
razsvetljave (načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki omogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice – ne
svetijo nad vodoravnico; uporabijo naj se žarnice, ki ne oddajajo UV
svetlobe; v drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči,
če je iz varnostnih razlogov to dopustno). |
– Ureditev
sprehajalnih poti v okolici poslovne cone naj se načrtujejo in uredijo
tako, da bodo speljane krožno okoli poslovne cone; odcepi, ki vodijo
globlje v gozd naj se opremijo z opozorilnimi tablami, ki prikazujejo
primerno obnašanje v gozdu. |
– Del gozdnih površin
se nadomesti na območju urejanja degradiranih površin ob Savi in Kokri v
Kranju, ki se jih določi v občinskem prostorskem načrtu. |
b) Za kmetijo Šifrer
in Bernik v Žabnici, Novak in Jenko v Jami, Draksler v Prašah, Studen v
Tenetišah, Zabret v Bobovku, Remic v Rupi in Žibert v Suhi |
– Umestitev in
gradnja objektov naj se načrtuje in izvede tako, da bodo ohranjeni
visokodebelni sadovnjaki. V primeru, da to ni mogoče, naj se vsa podrta
drevesa nadomestijo z novimi visokodebelnimi vrstami. |
c) Za območje
družbenih dejavnosti v Čirčah |
– Območje naj se
zavaruje z zaščitno ograjo, ki naj bo nameščena vsaj 5 m od
vegetacijskega roba naravne vrednote. |
– Ureditev primerne
razsvetljave (načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki omogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice – ne
svetijo nad vodoravnico; uporabijo naj se žarnice, ki ne oddajajo
UV-svetlobe; v drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število
luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno). |
(6) Omilitveni ukrepi
za varstvo kulturne dediščine |
– Ohranjanje območij
v sklopu ostale naselbinske in stavbne dediščine ter ohranjanje značilne
zgradbe naselja in povezanosti med stavbnim tkivom in krajino.
|
– Nova dejavnost
(preselitve kmetij) mora ohranjati obstoječo naselbinsko in krajinsko
zasnovo in ne sme posegati v oblikovne in prepoznavne značilnosti
krajine. Ohranja naj se drevnino kot prostorsko pomembno prvino naselja
ter značilno zgradbo naselja in povezanost med stavbnim tkivom in
krajino. |
– Pred načrtovanjem
in izvajanjem posegov v bližino objektov in območij kulturne dediščine
je potrebno obvezno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege v registrirano kulturno dediščino
na pristojni enoti ZVKD v Kranju. |
– Umestitev novih
površin mora ohranjati vizualno podobo zavarovane kulturne enote.
|
– Ohranjanje
tradicionalnih vzorcev poselitve, temeljne značilnosti parcelne
strukture, prostorskih poudarkov. |
– Osnovna varstvena
usmeritev za posege v prostor oziroma na območje pomembne kulturne
dediščine je po načelu varstva kulturne krajine, zato se morajo vsi
posegi prilagajati krajinski danosti prostora. |
– Gabariti novih
objektov se morajo oblikovno skladati s podobo naselja in okoliške
krajine (oblike strešin, barve kritine, barve fasade). |
– V okviru postopka
priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono
Hrastje morajo biti na območju občinskega podrobnega načrta izvedene
predhodne arheološke raziskave za oceno potenciala, rezultati pa morajo
biti upoštevani v prostorskem aktu. |
(7) Omilitveni ukrepi
za varstvo zraka |
– Gradnja energetsko
učinkovitejših objektov po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti
rabi energije v stavbah. |
– Orientacija
novogradenj na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije
(naklon in orientacija strehe mora omogočati optimalno izrabo sončne
energije glede na vpadni kot sončnih žarkov, predvsem v času ko je
toplotna energija potrebna – zimski meseci). |
– Učinkovitejša raba
energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO(2)
nevtralno). |
– Dosledno izvajanje
monitoringa industrijskega onesnaževanja pri tistih onesnaževalcih, ki
jih Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
zavezuje k monitoringu. |
– Povzročitelj
obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v okolje samo skozi
odvodnik kurilne naprave. |
– Pri načrtovanju
novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora
investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine
dimnika upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni
bližini kurilne naprave. |
– Preprečevanje
prašenja ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov; ukrep
zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu. |
(8) Omilitveni ukrepi
za varstvo pred hrupom |
– Če bi med
gradbenimi deli prišlo do preseganja mejnih ravni hrupa ob bližnjih
stanovanjskih objektih zaradi obratovanja gradbišča v dnevnem času, je
potrebno s strani ministrstva za okolje in prostor pridobiti dovoljenje
za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. |
– Uporaba delovnih
naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi
normami za hrup gradbenih strojev. |
– Hrupna gradbena
dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro
zvečer. |
– Lokacije
gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo
biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in
zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir
hrupa pri bližjih naseljih. |
– Na območjih, ki
mejijo na stanovanjske objekte naj bodo locirane servisne in skladiščne
dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob
navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem času. |
– Zajemi in izpusti
prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od stanovanjskih
objektov. |
– Na območjih s
stanovanjskimi objekti, mešanih območjih s centralnimi dejavnostmi in na
območjih družbenih dejavnosti velja III. stopnja varstva pred hrupom. Na
območjih z objekti za kmetijsko proizvodnjo in na območjih proizvodnih
dejavnosti velja IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(9) Omilitveni ukrepi
za prebivalstvo in zdravje ljudi |
– Na celotnem območju
občine Kranj je potrebno zmanjšati porabo električne energije za
osvetlitev javnih površin ter zmanjšati svetlobno onesnaženje z:
dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, ki do 31.
decembra 2008 še niso bile preurejene v obliko, da je delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, enak 0%; uvedbo časovnih intervalov osvetlitve
(npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga) na javno manj obremenjenih
območij javnih površin, in sicer glede na obremenitev površin) in
zamenjavo obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami. |
– Na območjih
predlaganih sprememb namenske rabe je potrebno dosledno upoštevati
načine osvetljevanja, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve.
|
– Razsvetljava mora
biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih
prostorov (prostori v stavbah, v katerih se opravljajo
vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter
stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo
pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz preglednice v
prilogi, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja.« |
5. člen |
V 30. členu se v
podtočki 5.2.4.1. v Preglednici podobmočij, ki so z družbenim planom
namenjena za graditev: |
– v seznamu
podobmočij v vrstici pod zaporedno številko 09 (ČIRČE) doda podobmočje z
oznako »C1«, podobmočje z oznako »ŠR1« se spremeni v podobmočje z oznako
»D1«, |
– v isti vrstici se
površina stavbnih zemljišč iz »46,2« spremeni na »50,9« ha, |
– v seznamu
podobmočij v vrstici pod zaporedno številko 18 (ZLATO POLJE) črta
podobmočje z oznako »ŠR1«. |
V istem členu se v
podtočki 5.2.4.2. v Preglednici podobmočij, ki niso namenjena stavbnim
zemljiščem: |
– v glavi preglednice
v zadnji koloni črta beseda »stavbnih«, |
– v seznamu
podobmočij v vrstici pod zaporedno številko 09 (ČIRČE) črta podobmočje z
oznako »K1«, |
– v isti vrstici se
površina zemljišč iz »7,4« spremeni na »2,7« ha. |
6. člen |
V 31. členu se v
podtočki 5.2.5.1. v Preglednici novih PIN, ki se izdelajo na območju UZ
mesta Kranj: |
– besedilo devete
vrstice spremeni tako, da se glasi: |
»ZN SENOŽET V
ČIRČAH D«, |
– na koncu
dodata dve novi vrstici, ki se glasita: |
» ZN CENTRALNE
DEJAVNOSTI V ČIRČAH C |
Sprememba ZN
ŠOLSKI CENTER ZLATO POLJE D«. |
7. člen |
V 37. členu se v
podtočki 6.1.2. v Preglednici območij urejanja z vrsto prostorskega
izvedbenega načrta v morfološki celoti I. UZ MESTA KRANJ: |
– besedilo 20
vrstice spremeni tako, da se glasi: |
»Či 1 Senožet v
Čirčah ZN II.«, |
– za 20 vrstico
doda besedilo nove 21 vrstice, ki se glasi: |
»Či 2 Centralne
dejavnosti v Čirčah ZN I.«, |
– besedilo nove 31
vrstice spremeni tako, da se glasi: |
»Zp 1 Šolski center
Zlato polje ZN veljavni in sprememba I.« |
V istem členu se
besedilo podtočke 6.1.3. Uskladitev pojmov spremeni tako, da se glasi:
|
»Prostorsko izvedbeni
načrti ZN, UN, in LN se v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) štejejo za občinske podrobne prostorske
načrte – OPPN.« |
8. člen |
V 38 členu se v točki
6.2 v Preglednici območij, za katera se izdelajo programske zasnove
dodajno tri nove vrstice, ki se glasijo: |
»JPOSLOVNA CONA
HRASTJE ZN |
K CENTRALNE
DEJAVNOSTI V ČIRČAH ZN |
L ŠOLSKI CENTER
ZLATO POLJE ZN«. |
III. DRUŽBENI
PLAN |
9. člen |
Za 44.a členom se
dodajo trije novi 44.b, 44.c in 44.d členi, ki se glasijo: |
»44.b člen |
j) Programska zasnova
območja poslovne cone Hrastje |
1.0. OPREDELITEV
OBMOČJA UREJANJA |
Območje poslovne cone
Hrastje leži v gozdnem prostoru ob obstoječi coni, ki se nahaja vzhodno
od urbanistične zasnove mesta Kranj, severno od naselja Hrastje in južno
od avtocestnega priključka Kranj – vzhod. |
V območju se nahajajo
zemljišča s parcelnimi številkami: 419/2, 420, 421-del, 422/1-del,
422/2-del, 422/3-del, 488-del, 489-del, 490-del, 491-del, 492-del,
493-del, 494, 495, 496, 497, 498, 499/1-del, 500, 508, 509, 510, 511,
512, 513, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 524, 525,
526, 527, 528, 529, 530, 531-del, 532, 533-del, 534-del, 555-del,
556-del, 557-del, 558-del, 559-del, 560-del, 561-del, 562-del, 563-del,
564-del, 565-del, 566-del, 567-del, 568-del, 569-del, 570-del, 571-del,
578-del, 579, 580, 581, 582, 583, 584, 585, 589/12-del, 589/3-del,
589/4-del, 589/5-del, 589/6-del, 590-del, 591-del, 592-del, 593-del,
683/2-del, 796-del, 797, 809/1-del, 809/2-del, 814-del, 815, 816, 817,
818-del, 819-del, 821-del, vse k.o. Hrastje. |
Površina območja
širitve cone Hrastje znaša 23,2 ha. |
2.0. ORGANIZACIJA
DEJAVNOSTI |
2.1. Zasnova
dejavnosti |
Območje programske
zasnove poslovne cone Hrastje je namenjeno izgradnji poslovno proizvodne
cone, ki vključuje, glede na obseg in lokacijo v širšem prostoru,
obsežno plejado kompatibilnih dejavnosti, ki dopolnjujejo že začeti
poslovno proizvodni kompleks Agromehanike. Območje je razdeljeno na
funkcionalne celote, ki se stopnjujejo od poudarjeno poslovne in
trgovske dejavnosti ob primarni zbirni cesti, ki vodi s severa
neposredno ob priključku na avtocesto preko celotnega območja, do
proizvodnih, skladiščnih in storitvenih dejavnosti ob sekundarnih in
tericarnih zbirnih cestah. V stičišču dveh razvojno pomembnejših
prometnic, primarne zbirne ceste in primarne povezovalne ceste se
opredeljuje intenzivnejši fokus prepleta poslovno trgovskih in
razvedrilnih dejavnosti. Ob robni zeleni potezi cone so določeni
gostinski, hotelski, družbeni in razvedrilni programi, ki se v prehodu v
mirnejše pisarniške programe nadaljujejo tudi ob ostalih robovih cone.
Slednji, s poudarjeno zeleno, parkovno funkcijo predstavljajo prehod v
gozdne oziroma na jugu kmetijske površine ob območju urejanja.
Sorazmerno majhen del površin cone je namenjen prometni infrastrukturi
ter koridorjem energetske, komunalne ter telekomunikacijske
infrastrukture neposredno ob prometnicah. Del stavbnih zemljišč je
določen za organizirano koncentracijo mirujočih vozil zaposlenih in
obiskovalcev (garažne hiše) ter površinam za oskrbo s plinom in
električno energijo. Konkretizacija bo opredeljena v OPPN. |
2.2. Organizacija
razmejitve dejavnosti |
Za dosego primerne
urejenosti območja poslovno proizvodne cone so dejavnosti racionalno
razporejene glede na hierarhijo lokacij, na katerih se nahajajo. Območje
je tako razdeljeno na trinajst funkcionalnih celot, namenjenih gradnji
stavb in sicer: |
– na funkcionalne
celote osrednjega dela z oznakami FCP1, FCP5, FCP6, FCP7, FCP10 in
FCP11; |
– na funkcionalne
celote robnih predelov, ki se navezujejo na gozdne površine v zaledju z
oznakami FCP2, FCP3, FCP4, FCP9, FCP12 ter |
– na funkcionalne
celote robnih predelov na jugu območja, ki se navezujejo na kmetijska
zemljišča z oznakami FCP8 in FCP13. |
Poleg teh je območje
definirano tudi z omrežjem cestnih površin, kar je razvidno iz
grafičnega dela programske zasnove. Vse ključne prometnice imajo izteke
bodisi na kmetijska, bodisi na gozdna zemljišča. |
2.3. Način urejanja
območja |
Za območje kompleksne
gradnje se določa izdelava podrobnega prostorskega načrta – ZN (OPPN po
ZPNačrtu), ki bo podrobneje opredelil pogoje za izrabo območja.
|
3.0. USMERITVE ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
3.1. Usmeritve za
urbanistično oblikovanje |
Program območja
narekuje tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je upoštevati tako na
urbanističnem kot arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z
urbanističnega vidika bodo glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego
posameznega območja v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma
na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) določeni maksimalni
gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli in
razdeljeni v več tipoloških skupin, ki bodo precizirane v OPPN. Tlorisni
gabariti stavb bodo opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb in
prikazani v kartografskem delu OPPN. Glede na nujnost prilagoditve
novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega
je umeščenih trinajst funkcionalnih celot, bodo tudi površine namenjene
stavbam različne. Opredeljene so z velikostjo posamezne gradbene parcele
(funkcionalne enote), znotraj katere se vselej ohranja robni nepozidani
pas razen pri nekaterih gradbenih parcelah na robu ureditvenega območja.
|
Preostanek je, ob
upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin
za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi
ipd.) namenjen gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb bodo opredeljeni
z maksimalno višino nad koto urejenega terena, pri čemer mora biti kota
pritličja usklajena s konceptualnimi rešitvami projektov odvajanja
padavinskih vod. Znotraj tako oblikovanega volumna bo možna izvedba več
etaž, pri čemer pa bodo bruto površine stavb in specifika dejavnosti
neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet
zaposlenih in obiskovalcev. Manjko zadostnih parkirnih površin na
lastnem zemljišču se bo kompenziral s parkirnimi mesti v za to po
potrebi vnaprej določenih lokacijah garažnih hiš. |
3.2. Usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje |
Programska zasnova
poleg urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb.
Za stavbe okvirno veljajo skupna določila oblikovanja. Stavbe v
posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to
velja za linijo ob primarni zbirni cesti) bodo morale biti oblikovane po
enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad,
okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti
posamezne dejavnosti. Nakloni strešin bodo načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje
meteorne vode s streh; izbor kritin in barva kritin bo morala biti
načeloma enotna. |
3.3. Usmeritve za
krajinsko oblikovanje |
Ureditveno območje,
ki se ureja s to programsko zasnovo se nahaja v gozdnem delu mestne
občine. Zato se na vseh prostih površinah znotraj območja urejanja
zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na
peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune. Vzdolž
vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle
linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih v posamezno
funkcionalno enoto. Robne površine območja se v južnih delih, kjer
območje urejanja sega na rob kmetijskih površin, zasade z visokoraslo
avtohtono vegetacijo. Ob vstopu v območje, ob cestah ter v robnem pasu
ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se lahko zasade z
grmičevjem, oziroma zatrave in redno vzdržujejo. |
4.0. GOSPODARSKA
INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE |
4.1. Prometna
infrastruktura |
Prometna
infrastruktura se deli na prometno infrastrukturo priključevanja območja
in na prometno infrastrukturo znotraj območja programske zasnove
Hrastje. |
(1) Prometno
priključevanje območja se primarno izvede po obstoječi prometnici iz
severa, ki se ustrezno rekonstruira ter kasneje, skladno izhodiščem OPN
v svojem severnem začetku priključi neposredno na krožno križišče, ki
povezuje mesto, mestno severno obvoznico in poslovno proizvodno cono z
avtocesto. |
(2) Notranje prometno
omrežje je organizirano tako, da je omogočen dostop do vsake posamezne
funkcionalne enote. Glavno prometnico območja predstavlja primarna
zbirna cesta z oznako A, vzporedno z njo je določenih dvoje sekundarnih
zbirnih cest z oznakama B1 in B2. Na primarni cestni sistem so prečno
načrtovane povezovalne ceste, troje primarnih z oznakami 1, 2 in 3 ter
sekundarna z oznako 4. Prometnici ključne hrbtenice območja, primarna
zbirna cesta A in primarna povezovalna cesta 1 sta namenjeni pretoku
največjega števila vozil. Vsa pomembnejša križanja prometnic so
načrtovana s krožnimi križišči. Ob voziščih bo, glede na pomembnost
prometnic, določen obojestranski pločnik, ob ključnih prometnicah od
vozišča ločen s pasom zelenice. |
Glede na predvideno
kapaciteto vozil v območju poslovno proizvodne cone se za potrebe
zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest določa možnost izgradnje
garažnih hiš. Garažne hiše bodo razporejene v težiščih prometnih
obremenitev, lokacije bodo razvidne iz OPPN. |
4.2. Komunalna
infrastruktura |
Komunalne ureditve
morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja,
ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. Pri načrtovanju komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.
|
Vse sekundarno
razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno načrtovano v cevni
oziroma v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom
prometnic in dovozi k stavbam. |
Za odvodnjavanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda območja poslovno proizvodne cone
se načeloma določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh
objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni
kanal, ki se glede na programsko zasnovo vodi v čistilno napravo Trboje.
Vse morebitne tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javni fekalni
kanal ustrezno prečistiti. |
Na obravnavanem
območju se meteorne vode ponika; kolikor ponikanje meteorne vode ni
mogoče se zgradi meteorna kanalizacija. |
Za oskrbo s pitno
vodo je potrebno upoštevati strategijo vodooskrbe v Mestni občini Kranj.
|
4.3. Energetika
|
Območje poslovne cone
Hrastje bo opremljeno s plinifikacijo. |
Trasa plinovoda bo
praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop posameznih stavb bodo
predvideni odcepi znotraj parcele posameznega objekta. Lokacija
priključkov za stavbe in objekte bo znana, ko bodo določeni končni
gabariti in namembnost objektov oziroma lokacije kotlovnic ter prikazana
v OPPN. |
4.4. Elektrooskrba in
javna razsvetljava |
Načrtovani gradbeni
posegi na območju poslovno proizvodne cone Hrastje bodo zahtevali
izdelavo novih elektroenergetskih naprav (izdelava več transformatorskih
postaj, izdelava 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega
območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev
z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj).
|
Na območju celotnega
kompleksa Hrastje bo potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi
svetilk in kandelabrov se določijo enotno. |
4.5. Javna higiena
|
Komunalne odpadke bo
potrebno odvažati na komunalno deponijo. Javna higiena bo zagotovljena z
zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih
parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene
organizacije ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
|
Zbiranje posebnih in
nevarnih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti mora biti ločeno od
komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni
predpisi. |
44.c člen |
k) Programska zasnova
centralnih dejavnosti v Čirčah |
1.0. OPREDELITEV
OBMOČJA UREJANJA |
Območje centralnih
dejavnosti v Čirčah se nahaja neposredno ob jugovzhodnem vstopu v mesto
Kranj, vzhodno od križišča vzhodne mestne obvoznice in Smledniške ceste
in je s treh strani obkroženo z obstoječimi stavbnimi zemljišči.
|
V območju se nahajajo
sledeče parcele številke 116/1, 112/6, 111/2, 115/1, 119, 120/2, 122,
123/2, 124/2, 126, 125, 511/2, 129/1, del 130/1, 129/1, 128/2 vse k.o.
Čirče. |
Površina območja
znaša 4,7477 ha. |
2.0. ORGANIZACIJA
DEJAVNOSTI |
2.1. Zasnova
dejavnosti |
Območje centralnih
dejavnosti v Čirčah predstavlja vstopni fokus v mesto, ki bo s svojo
markantno pozicijo in težiščno funkcijo vstopa predstavljal prostorsko
in programsko dominanto tega dela mesta. Umeščeno je na obrobje naselja
z dobro prometno dostopnostjo tako, da dopolnjuje obstoječe funkcije
naselja, ne ogroža vitalnosti mestnega središča ter zapolnjuje in
zaokrožuje stavbno tkivo. |
Na območju je
načrtovan kompleks prepleta dejavnosti oskrbe in storitev, poslovne in
trgovske dejavnosti, gostinstva in turizma, deloma v vzhodnem delu tudi
prepleta trgovsko kmetijske dejavnosti ter selitve kmetij. |
V pripravi podrobnih
načrtov tega območja se posebna pozornost posveti smiselnosti umestitve
predvidenih dejavnosti v prostor in se da prednost kmetijsko proizvodni
dejavnosti oziroma dejavnosti, ki prinaša visoko dodano vrednost.
|
2.2. Organizacija
razmejitve dejavnosti |
Načeloma se območje,
preko katerega ob robovih poteka mestna gospodarska javna
infrastruktura, funkcijsko deli na troje karejev, ki jih povezuje dvoje
primarnih prečnih zbirnih prometnic. Severozahodni kare predstavlja
pomembnejši fokus širšega območja in ima poudarjeno poslovno-trgovsko in
oskrbno funkcijo, (drugi) srednji kare je namenjen prepletu vseh
centralnih dejavnosti, jugovzhodni kare (tretji) pa prepletu pretežno
centralnih in kmetijskih dejavnosti. |
2.3. Način urejanja
območja |
Za območje kompleksne
gradnje se določa izdelava podrobnega prostorskega načrta – ZN (OPPN po
ZPNačrtu), ki bo podrobneje opredelil pogoje za izrabo območja.
|
3.0. USMERITVE ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
3.1. Usmeritve za
urbanistično oblikovanje |
– zagotoviti potrebe
po manjkajočih centralnih dejavnostih; |
– v območju, ki
predstavlja vstopni fokus v mesto, zagotoviti vkomponiranost teh
dejavnosti; |
– zagotoviti ustrezne
dostope na območje iz Smledniške ceste tako, da se uskladijo priključki
na obeh straneh ceste; |
– za dejavnosti
zagotoviti zadostne parkirne in manipulacijske površine in |
– navezavo območja na
obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo. |
3.2. Usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje |
Stavbe v posameznih
karejih morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako
glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z
upoštevanjem tehnoloških značilnosti posameznih dejavnosti. Nakloni
strešin severozahodnega in srednjega kareja so načeloma ravni, pogojeni
z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča
odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor kritine in barva kritin mora
biti enotna. Arhitekturno oblikovanje stavb jugovzhodnega kareja je
lahko drugačno, prilagojena obstoječim objektom v okolici. |
3.3. Usmeritve za
krajinsko oblikovanje |
Glede na tipologijo
prostora se nova pozidava oblikuje čim bolj enotno, ob upoštevanju
silhuete naselbinskega telesa in obstoječih kvalitet v prostoru.
|
Med cestami in
objekti se oblikuje zelene cezure, v obliki drevoredov in travnatih
površin. Vzdolž vseh ključnih prometnic se zagotovi zelene obcestne
pasove s spremljajočimi programi (kolesarske steze, hodniki za pešce). V
osrednji prostor med objekti se umesti ploskovna vegetacija (travnate
površine in pritlehne, ploskovne grmovnice), si čimer se ustvari odnos
volumen – ploskev in s tem odprtost oziroma pretočnost prostora med
objekti. |
Večja parkirišča se
ustrezno ozeleni z visoko drevesno vegetacijo. |
4.0. GOSPODARSKA
INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE |
4.1. Prometna
infrastruktura |
Območje se prometno
navezuje na obstoječo lokalno cesto LC 251 010 (Smledniška cesta) preko
treh križišč, preko štirikrakega križišča na severu, preko glavnega
krožnega križišča v sredini in preko servisne prometnice (dostopne
ceste) za dostop na kmetijska zemljišča na jugu. |
4.2. Komunalna
infrastruktura |
Komunalne ureditve
morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja,
ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. Pri načrtovanju komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.
|
Obravnavano območje
ni komunalno opremljeno. |
Glede na kapaciteto
območja se določa navezava na že obstoječe sisteme, ki se ustrezno
rekonstruirajo in dogradijo. |
Vse sekundarno
razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno načrtovano v cevni
oziroma v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom
prometnic in dovozi k stavbam. |
Za odvodnjavanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda območja poslovno proizvodne cone
se načeloma določa ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh
objektov se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v javni fekalni
kanal, ki se glede na programsko zasnovo vodi v čistilno napravo Kranj.
Vse morebitne tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javni fekalni
kanal ustrezno prečistiti. |
Na obravnavanem
območju se meteorne vode ponika; v kolikor ponikanje meteorne vode ni
mogoče se zgradi meteorna kanalizacija. |
Po severni, severo-zahodni
in jugozahodni strani poteka obstoječi primarni in magistralni vodovod
DN 300 mm. Za oba vodovoda se upošteva varovalni pas, ki znaša 3,0 m na
vsako stran od osi cevovoda. V primeru spreminjanja nivelete terena je
potrebno obstoječi vodovod prestaviti in poglobiti. V primeru ohranjanja
nivelete terena se na mestu dostopov do obravnavanega območja vodovod
ustrezno zaščiti. Za oskrbovanje območja s pitno vodo pa se upošteva
strategija vodooskrbe v Mestni občini Kranj. |
4.3. Energetika
|
Območje bo opremljeno
s plinifikacijo. |
Trasa plinovoda bo
praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop posameznih stavb bodo
predvideni odcepi znotraj parcele posameznega objekta. Lokacija
priključkov za stavbe in objekte bo znana, ko bodo določeni končni
gabariti in namembnost objektov oziroma lokacije kotlovnic ter prikazana
v OPPN. |
4.4. Elektrooskrba
|
Obravnavano območje
ni elektroenergetsko opremljeno. |
Za oskrbo z
električno energijo bo potrebno zgraditi nove elektroenergetske naprave
(izdelava več transformatorskih postaj, izdelava 20 kV KB zanke znotraj
predvidenega ureditvenega območja ter navezava na obstoječe omrežje,
oprema predvidenih odjemalcev z NN električnimi priključki iz novih
transformatorskih postaj). |
4.5. Javna higiena
|
Komunalne odpadke bo
potrebno odvažati na komunalno deponijo. Javna higiena bo zagotovljena z
zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih
parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene
organizacije ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
|
Zbiranje posebnih in
nevarnih odpadkov mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na
način, ki ga določajo veljavni predpisi. |
44.d člen |
l) Programska zasnova
območja šolskega centra Zlato polje |
1.0. OPREDELITEV
OBMOČJA UREJANJA |
Območje ZpD1, ZpŠR1
Zlato polje leži na, za razvoj mesta Kranj, izjemno pomembni lokaciji
stičišča severne mestne obvoznice in severozahodnega vstopa v mesto z
gorenjske avtoceste. Predstavlja enega izmed dveh vstopnih fokusov mesta
(drugi je stičišče vzhodne mestne obvoznice in vzhodnega vstopa v mesto
z gorenjske avtoceste) in ima zato tudi pomembno programsko funkcijo.
Celotno območje obsega 19,46 ha obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer
se le manjšemu, severozahodnemu delu spreminja namenska raba in pretežno
vrača v prvotno namensko rabo stavbnih zemljišč. |
V delu območja, ki je
predmet spremembe namenske rabe obstoječih stavbnih zemljišč se nahajajo
zemljišča, katerih parcelne številke so razvidne iz grafičnega dela tega
dokumenta. |
2.0. ORGANIZACIJA
DEJAVNOSTI |
2.1. ZASNOVA
DEJAVNOSTI |
Pozicioniranje
območja v prostoru, obstoječe dejavnosti, skupaj z že plansko
načrtovanimi ter robni razvojni potenciali, kot sta mestni vpadnici,
severna obvoznica in načrtovana železniška proga, skupaj z možno
umestitvijo železniške (Kranj sever) in avtobusne postaje, določajo tudi
zasnovo dejavnosti. Celotno osrednje območje kompleksa Zlato polje je
namenjeno razvoju univerzitetnega in srednješolskega središča širšega
gravitacijskega področja Gorenjske. Poleg tega je, glede na obstoječe
stanje dopusten razvoj tudi obstoječe energetske infrastrukture ter
pripadajočih, oziroma kompatibilnih športnih in rekreativnih dejavnosti.
Vzhodni, predvsem pa zahodni del območja, ki predstavljata stik z
mestnima vpadnicama (ključna, primarna zahodna, Koroška cesta in
sekundarna Bleiweisova cesta), po poleg možne družbene dejavnosti
omogočata tudi poslovno-trgovsko dejavnost in stanovanja ob hkratnem
zagotavljanju zadovoljivega koridorja cestnega in zelenega obcestnega
prostora. |
2.2. ORGANIZACIJA
RAZMEJITVE DEJAVNOSTI |
Z namenom
zagotavljanja kvalitetne urejenosti in prostorske čitljivosti območja
Zlatega polja so dejavnosti racionalno razporejene glede na hierarhijo
lokacij na katerih se nahajajo. Območje je tako razdeljeno več
funkcionalnih celot namenjenih gradnji stavb, in sicer: |
– na funkcionalne
celote osrednjega dela z že obstoječimi programi in objekti pretežno
šolskega, športnega in energetsko infrastrukturnega programa
opredeljenega z oznakami FC P2, FC P3, FC P4, deloma tudi FC Z2;
|
– na funkcionalne
celote pretežno namenjene nadaljnjemu razvoju šolstva (univerzitetno
središče) z oznakami FC P5, FC P6, FC P7, FC P8, FC P9 in FC P11, pri
čemer se obstoječi program ledene dvorane pretežno v funkcionalni celoti
FC P5 začasno ohranja; |
– na funkcionalne
celote programskega prepleta družbenih in poslovno-trgovskih dejavnosti
ter stanovanj z oznakami FC P1 (ob Koroški cesti) in FC P10, FC P12 (ob
Bleiweisovi cesti) ter deloma FC P11. |
Poleg navedenih je
območje definirano tudi s sistemom notranjih in povezovalnih cest, ki
omogočajo priključevanje na obe mestni vpadnici in severno mestno
obvoznico z površinami namenjenimi pretežno zelenim parkovnim ureditvam.
|
2.3. NAČIN UREJANJA
OBMOČJA |
Za območje kompleksne
gradnje je v veljavi sprejet zazidalni načrt, v nadaljnjih postopkih se
določa bodisi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, bodisi
izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
3.0. USMERITVE ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
3.1. USMERITVE ZA
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE |
Lega in program
območja narekujeta tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je upoštevati
tako na urbanističnem, kot na arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z
urbanističnega vidika je pri načrtovanju prostora potrebno upoštevati
dvoje aspektov. Prvi, ožji, se nanaša na razvoj univerzitetnega središča
regijskega oziroma pokrajinskega pomena (Gorenjska). Kot izhodišče
tovrstnega razvoja je služila strokovna podlaga urbanističnih delavnic,
ki jih je pripravila ljubljanska Univerza in se nanašajo zgolj na
osrednji del območja urejanja. Drugi, širši pa v robnih predelih
upošteva tudi izhodišča strateškega razvoja mesta ter širših prometnih
navezav, zato ob obeh vpadnicah, Koroški in Bleiweisovi določa tudi
programske koncepte, ki osmišljajo vstopne točke v mesto (širši zeleni
obcestni koridorji, poslovno-stanovanjski program z navezavo na družbene
dejavnosti osrednjega dela), podobno pa dopušča razvoj tudi robnega
predela na severu, kjer se v nadaljevanju načrtuje potek ključnih
prometnih infrastruktur (severna obvoznica, tranzitna železnica z
železniško postajo – Kranj sever) s spremljajočimi programi.
|
Celovit urbanistični
koncept, usklajen z izhodišči Urbanističnega načrta mesta Kranj ter
občinskim prostorskim načrtom, tako določa, da se glede na prej
opredeljeno programsko zasnovo vsebina odraža tudi v urbanističnem
oblikovanju. Stavbne mase osrednjega dela so tako nižje, gabaritno
prilagojene objektom obstoječega šolskega središča, robni predeli pa
poudarjajo vstopni del v mestno središče in so zato kombinacija tlorisno
manjših a višinsko višjih stavbnih mas v zelenju. |
Glavnina motornega
prometa se, razen na glavni notranji zbirni (Kidričevi) cesti in prečni
povezovalki, odvija podnivojsko, kjer je tudi pretežni del površin
mirujočega prometa. |
3.2. USMERITVE ZA
ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
Programska zasnova
območja med Bleiweisovo in Koroško vstopno mestno prometnico poleg
urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za
stavbe načeloma velja, da so enotno oblikovane glede na programske
sklope v katerih se nahajajo. Tako se določa enotno oblikovanje
univerzitetnega dela območja, ki z usmeritvami lege objektov sledi
liniji Koroške ceste, temu se priključuje sklop objektov ob Koroški
cesti, ki so glede na program višji, vitkejši in s postavitvijo v
prostor tvorijo sistem vzdolžnih in prečnih obcestnih stavbnih struktur.
Podoben, a višinsko nižji, je tudi sklop stanovanjsko poslovnih stavb ob
Bleiweisovi cesti, ki linijsko slede markantnim smerem gradbenih linij
objekta ekonomske šole. Maksimalne etažnosti posameznih stavb oziroma
sklopov so določene v grafičnem delu programske zasnove. |
3.3. USMERITVE ZA
KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
Območje, ki se nahaja
na severozahodu mesta Kranj predstavlja na eni strani ključno vstopno
točko mesta s prometnim vozliščem, na drugi strani pa stik mesta z
zelenimi, odprtimi površinami kmetijskih zemljišč. Izhajajoč iz koncepta
kompaktnega mesta je pozidava sorazmerno strnjena, velikih gostot,
vendar so prav zaradi zgoraj omenjenih dejstev parterne ureditve skoraj
v celoti ozelenjene in parkovno urejene. Ob vstopnih prometnicah se
določajo koridorji intenzivne linijske drevesne vegetacije, enako ob
redkih notranjih prometnicah, namenjenih motoriziranemu prometu,
preostali del je parkoven, zatravljen in ozelenjen z grmovnicami.
Ključne peš povezave so povsod, kjer so opredeljene kot linijske
obogatene z linijsko drevoredno zasaditvijo. Ker gre večinoma za skupne
javne ali poljavne parkovne ureditve se določa tudi skupno urejanje. |
4.0. GOSPODARSKA
INFRASTRUKTURA OBMOČJA, OBJEKTI IN NAPRAVE |
4.1. PROMETNA
INFRASTRUKTURA |
Umestitev območja v
prostoru narekuje tudi prometno urejanje. To se deli na prometno
infrastrukturo priključkov na obstoječo in načrtovano robno
infrastrukturo ter na prometno infrastrukturo znotraj območja.
|
Območje urejanja se s
štirimi priključki priključuje na robno prometno infrastrukturo. V prvi
fazi je najpomembnejša točka priključevanja krožno krožišče na zahodni
vpadnici, Koroški cesti preko katerega se napaja celotni zahodni in v
veliki večini tudi osrednji sklop območja. Druga točka priključevanja je
opredeljena na Bleiweisovi cesti, kjer se na novonačrtovano krožno
križišče naveže prečna povezovalna cesta, ki napaja vzhodni sklop
območja. Tretja navezava na robno območje je podaljšek Kidričeve ceste s
priključnim krožnim križiščem. V končni fazi se načrtuje dolgoročno
najpomembnejši priključek, navezava načrtovane severne mestne obvoznice
z univerzitetnim središčem preko krožnega križišča na severu.
|
Notranja prometna
mreža predstavlja ključno notranjo zbirno cesto v smeri
jugovzhod–severozahod, podaljšek Kidričeve ceste z navezavo na severno
obvoznico na katero se navezuje prečna prometnica v vzhoda ter sistem
uvozno-izvoznih priključkov s podnivojskega prometnega sistema, ki vodi
do mreže parkirišč mirujočega prometa v kletnih etažah. |
Parter je prepreden s
komunikacijami pešpoti med objekti in utrjenimi intervencijskimi potmi,
ki prav tako služijo pešcem. |
4.2. KOMUNALNA
INFRASTRUKTURA |
Komunalne ureditve
morajo biti načrtovane na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja,
ustreza obrambno – zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. Pri načrtovanju komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur in
obstoječe stanje opremljenosti stavbnih sklopov. |
Vse sekundarno
razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno načrtovano v cevni
oziroma v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom
prometnic in dovozi k stavbam, upoštevajoč načrtovane podnivojske
površine mirujočega prometa in komunikacij. |
Za odvodnjavanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda območja se načeloma določa ločen
sistem kanalizacije. Fekalne vode iz vseh objektov se vodijo po ločeni
vodotesni kanalizaciji v javni fekalni kanal, ki se glede na programsko
zasnovo vodi v čistilno napravo. Vse morebitne tehnološke vode je
potrebno pred izpustom v javni fekalni kanal ustrezno predčistiti.
|
Na obravnavanem
območju se meteorne vode ponika; v kolikor ponikanje meteorne vode ni
mogoče se zgradi meteorna kanalizacija. |
Za oskrbo s pitno
vodo je potrebno upoštevati strategijo vodooskrbe v mestni občini Kranj.
|
4.3. ENERGETIKA
|
Določa se, da bo
območje obravnave v celoti plinificirano. Trasa plinovoda bo praviloma
izvedena v javnih površinah. Za priklop posameznih stavb bodo predvideni
odcepi znotraj parcele posameznega objekta. Lokacija priključkov za
stavbe in objekte bo znana, ko bodo določeni končni gabariti in
namembnost objektov oziroma lokacije kotlovnic ter prikazana v OPPN
oziroma spremembah in dopolnitvah veljavnega zazidalnega načrta.
|
4.4. ELEKTROOSKRBA IN
JAVNA RAZSVETLJAVA |
Znotraj območja se
nahaja obstoječa razdelilna transformatorska postaja, ki se ohranja.
Glede na intenzivnost pozidave pa se določa možnost lociranja novih
elektroenergetskih naprav (možnost izdelave več transformatorskih
postaj, izdelave 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega
območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev
z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj).
|
Na območju celotnega
kompleksa Zlato polje bo potrebno dograditi tudi javno razsvetljavo.
Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. |
4.5. JAVNA HIGIENA
|
Komunalne odpadke bo
potrebno odvažati na komunalno deponijo. Javna higiena bo zagotovljena z
zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih
parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene
organizacije ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
|
Zbiranje posebnih in
nevarnih odpadkov, v kolikor se takšni pojavijo, mora biti ločeno od
komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni
predpisi.« |
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
10 člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3500-0031/2008-48/02 |
Kranj, dne 31. marca
2010 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj
|
Damijan Perne
|
|
Zanj |
Podžupan |
Mestne občine Kranj
|
Igor Velov l.r. |