Na podlagi Zakona o zavodih (Ur.l.RS št. 12/91, člen 46 in 8/96), Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS št. 75/94, člen 44), ter Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zasavski muzaj Trbovlje (Ur. vest. Zasavja št. 11/98) je svet zavoda na svoji seji dne 26. 5. 1999 sprejel:

STATUT

JAVNEGA ZAVODA ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zasavski muzej Trbovlje (v nadaljevanju: muzej) s statutom, usklajenim z zakoni in aktom o ustanovitvi ureja splošne določbe, sredstva za delo, medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljic in zavoda, dolžnosti in pravice zavoda v pravnem prometu, organizacijo odločanja ter njihovo delo. Poleg tega ureja tudi vprašanja povezana s poslovanjem, opravljanjem dejavnosti, zastopanjem, kot tudi način obveščanja, poslovno tajnost, delovanje sindikata. S statutom se določijo tudi ostali splošni akti zavoda ter predhodne in končne določbe.

2. člen

Muzej je javna neprofitna institucija, z zakonom zadolžena, da skrbi za premično kulturno dediščino. Na Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani je vpisan v registrskem vložku pod številko SRG 1/257/00.  Akt o ustanovitvi muzeja je stopil v veljavo 7. 8. 1998. Na podlagi vpisa in akta o ustanovitvi muzej opravlja na področju vseh treh občin ustanoviteljic (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) naslednje dejavnosti:

O 92.521 – muzejska dejavnost

O 92.522 – varstvo kulturne dediščine

• zbiranje, hranjenje, konzerviranje in restavriranje: dokumentiranje in znanstveno raziskovalno proučevanje kulturne dediščine,

• pripravljanje tematskih razstav na območju občin ustanoviteljic in izven njih,

• pripravljanje strokovnih sestankov s področja dela muzeja,

• načrtno sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in skrb za popularizacijo svoje dejavnosti,

• vodenje strokovne knjižice,

• opravljanje storitev s področja svoje dejavnostu za potrebe fizičnih in pravnih oseb,

• vodenje registra kulturne dediščine za svoje področje,

• opravljanje drugih nalog.

O 92.511 – dejavnost knjižnic

O 92.512 – dejavnost arhivov

O 92.320 – obratovanje objektov za kulturne prireditve

G 52.471 – dejavnost knjigarn

• izdajanje, zamenjava in prodajanje strokovnih publikacij, gradiv iz svojih zbirk, študij, razstavnih katalogov in poljudnih publikacij.

G 52.486 – trgovina na drobno z umetniškimi izdelki

• izdelovanje in prodaja fotografij, razglednic in diapozitivov ter replik premične kulture dediščine iz svojih zbirk.

G 52. 488 – trgovina na drobno specializiranih prodajaln

3. člen

Muzej posluje pod imenom Zasavski muzej Trbovlje. Sedež muzeja je v Trbovljah, Ulica 1. junija 15, 1420. Muzej je pravna oseba. Žig muzeja je pravokotne oblike z napisom: Zasavski muzej Trbovlje, Ulica 1. junija 15.

II. SREDSTVA ZA DELO, MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN ZAVODA TER DOLŽNOSTI IN PRAVICE ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

4. člen

V skladu z aktom o ustanovitvi je muzej prejel od ustanoviteljic upravljanje vse premičnine in objekt Ulica 1. junija 15 v Trbovljeh. Muzej se obvezuje, da bo z vsem prejetim ravnal v smislu dobrega upravljavca in gospodarja.

Pri depandansah muzeja, po posameznih občinah, ima muzej soupraviteljske pravice le pri prostorih, kjer izvaja svoje dejavnosti in je po zakonu odgovoren za varovanje dediščine ali premičnine premoženja.

5. člen

Z vsem premoženjem v celoti upravlja muzej. S premičnim premoženjem upravlja samostojno, z nepremičnim pa le v soglasju z ustanoviteljico.

6. člen

Zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. V okviru, za katere je registriran, sklepa pravne posle brez omejitev, če gre za premoženje s katerim samostojno razpolaga. S tem remoženjem tudi odgovarja za obveznosti, ki nastanejo v pravnem prometu.

Ustanoviteljice so odgovorne za obveznosti muzeja subsidiarno do višine sredstev, ki jih z letnim programom namenjajo v proračun za dejavnost muzeja.

V primeru izgube, ki nastane pri izvajanju odgovornih programov in je ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev dejavnosti muzeja, o načinu kritja odločajo ustanoviteljice na predlog sveta muzeja.

7. člen

Muzej pridobiva sredstva za dejavnost, ki jo opravlja, na naslednje načine:

• javna sredstva,

• sredstva občin ustanoviteljic,

• plačila za lastne dejavnosti,

• s prodajo storitev in izdelkov,

• z darili, volili,

• drugimi viri, v skladu z zakonom ter odlokom in statuto, muzeja.

Muzej mora obveščati ustanoviteljice o poslovanji in pripraviti letni program svoje dejavnosti ter poročilo o delu za preteklo leto.

V primeru presežka prihodkov nad odhodki, ga muzej uporablja za opravljanje in razvoj dejavnosti.

Organi muzeja zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja muzeja.

III. ORGANIZACIJA ZAVODA, ORGANI, NJIHOVE PRISTOJNOSTI IN NAČIN ODLOČANJA

8. člen

Muzej je organiziran kot enovit zavod neglede na depandanse v posameznih občinah.

Organizacijo dela v muzeju določajo splošni akti, ki jih sprejema Svet ali odredi direktor in določajo predvsem notranjo organizacijo, sistemizacijo delovnih mest in način delovanja komisij, odborov...

9. člen

Muzej ima naslednje organe:

• svet muzeja,

• direktor,

• strokovni svet

SVET MUZEJA

10. člen

Upravni organ muzeja je Svet, ki ga sestavlja devet članov (9):

• trije predstavniki občin ustanoviteljic, ki jih imenujejo sveti občin,

• trije predstavniki delavcev muzeja, ki so neposredno izvoljeni na Zboru delavcev,

• trije predstavniki zaiterisirane javnosti, ki jih imenujejo župani občin.

• Mandat članov je pet let in so lahko po preteku mandata še enkrat izvoljeni.

11. člen

Svet muzeja sprejema in potrjuje splošne akte muzeja, opravlja nadzor nad poslovanjem in vodenjem muzeja. Z velino glasov vseh članov sprejema in odloča o:

• statut,

• sprejema statusne in organizacijske spremembe muzeja.

Z navadno večino glasov sprejema in odloča o naslednjem:

• predlaga spremembe utanovnega akta,

• predlaga in sprejema širitev dejavnosti muzeja,

• potrjuje program muzeja in letna poročila,

• sprejema finančni načrt, zakjučni račun in na predlog direktorja potrdi razporeditev presežkov ali neporabljenih namenskih sredstev,

• imenuje in razrešuje predsednika sveta in njegovega namestnika,

• imenuje in razrešuje člane strokovnega sveta,

• odloča o večjih investicijskih vlaganjih v objekt, ob soglasju z ustanoviteljico,

• sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest,

• sprejema splošne akte, za katere je zakonsko določeno, da jih potrjuje organ upravljanja,

• daje soglasja h kolektivni pogodbi muzeja,

• nadzira delo direktorja in daje oceno njegove uspešnosti,

• imenuje disciplinsko komisijo,

• sprejema poslovnik sveta zavoda, v kolikor je za delo spotreben.

12. člen

Seje Sveta sklicuje in vodi predsednik ali z njegovim soglasjem in v njegovi odsotnosti namestnik. Seja se lahko skliče na zahtevo direktorja ali titjine članov Sveta. V kolikor je predsednik ne skliče, jo ima pravico sklicati namestnik ali direktor. Za veljavnost seje mora biti prisotne več kot polovica članov. Glasovanje je javno, za posamezni sklep mora glasovati več kot polovica pristojnih.

13. člen

Članu Sveta preneha mandat pred iztekom mandata v naslednjih primerih:

• na zahtevo, če ni več sposoben kvalitetno opravljati funkcije,

• na zahtevo tistega organa, ki ga je imenoval ali izvolil, ker ugotavlja, da ne izvršuje funkcije

• če mu preneha delovno razmerje, ali pa nastopi selo, ki s to funkcijo nu združljivo.

14. člen

Svet muzeja najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev predstavnikov delavcev v Svetu in imenuje tričlansko komisijo, ki vodi postopek in poda Svetu končno poročilo. Komisijo imenuje za dobo petih let.

15. člen

Pravico predlagati kandidate iz vrst delavcev imajo vsi delavci muzeja. Kandidati morajo potrditi svoje soglasje pisno ali na Zboru delavcev. Volitve potekajo tajno (ali javno, če tako odloči zbor delavcev) z volilnimi lističi. V kolikor bi za tri mesta predstavnikov delavcev dobilo več kandidatov enako število glasov, je izvoljen tist, ki ima v muzeju daljšo delovno dobo.

STROKOVNI SVET

16. člen

Strokovni svet muzeja obravnava predvsem vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in je temu primerno tudi sestavljen:

• predstavnika in dva člana sveta imenuje svet muzeja izmed delavcev muzeja ali zunanjih storkovnjakov s tega področja,

•  dva predstavnika imenuje Svet muzeja na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.

Mandat strokovnega sveta traja pet let in se lahko ponovi.

17. člen

Strokovni svet obravnava vprašanje strokovnega dela in daje direktorju in Svetu mnenja, pobude in predloge za to področje in sicer:

• mnenje o programu dela muzeja,

• spremlja in ocenjuje realizacijo dejavnosti,

• daje predloge o dejavnostih muzeja,

• daje mnenja o kandidatih za direktorja,

• opravlja ostale naloge s strokovnega področja, ki jih zahteva Svet ali direktor.

Strokovni svet mora biti obveščen glede vprašanj, o katerih je dal mnenje.

DIREKTOR

18. člen

Direktor opravlja funkcijo poslovodnega in strokovnega direktorja. Njegov mandat traja pet let in je po poteku mandata lahko ponovno imenovan. Imenujejo ga ustanoviteljice po predhodnem mnenju strokovnega sveta in sveta muzeja.

Naloge direktorja so predvsem:

• organizira in vodi delo ter poslovanje muzeja, ga predstavlja in zastopa ter odgovarja za zakonitosti in strokovna dela,

• predlaga program dela in poslovni plan, skrbi za realizacijo obeh in sprejema ukrepe, da le ta poteka normalno,

• poroča o rezultatih poslovanja in realizaciji programa,

• predlaga sprejem splošnih aktov in izvaja sklepe Sveta in drugih organov muzeja,

• v skladu z letnim načrtom razporeja tekoča in namenska sredstva in odloča o njihovi porabi,

• odloča o nabavi, zamenjavi in odpisu osnovnih sredstev, s katerimi razpolaga muzej samostojno,

• predlaga Svetu akt o sistemizaciji delovnih mest,

• odloča o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij, razporejanju delavcev in drugih pristojnosti v okviru zakonov, kolektivne pogodbe in splošnih aktov muzeja,

• odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev,

• odloča o izobraževanju delavcev v skladu s kolektivno pogodbo,

• odloča o razporeditvi delovnega časa, dežurstva, nadurnega dela,

• izvaja pristojnosti s področja disciplinske in odškodninske odgovornost delavcev,

• imenuje namestnika direktorja,

• izdaja sklepe, odredbe in druge akte s področja delovnih razmerij ter splošne akte, ki so v nejgovi pristojnosti na podlagi zakonov in kolektivne pogodbe,

• imenuje komisije ali druga delovna telesa za posamezne naloge, ki niso izrecno v pristojnosti strokovnega sveta in Sveta muzeja,

• predlaga ustanoviteljem zagotavljanje sredstev za namene iz ustanovnega akta

• ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu Sveta muzeja in stokovnega sveta,

• koordinira delo različnih strokovnih področij in usklajuje realizacijo posameznih projektov, - po potrebi opravlja naloge s strokovnega področja,

• opravlja ostale naloge na podlagi zakonov, kolektivne pogodbe in splošnih aktov.

19. člen

Direktorja se imenuje na podlagi javnega razpisa. Če se na razpis nihče ne javi ali kandidira ne ustrezajo razpisnim pogojem, se razpis ponovi.

Zs čas do imenovanja direktorja ustanoviteljice imenujejo vršilca dolžnosti, največ do enega leta.

Razpis pripravi in objavi občinski svet sveta občine.

20. člen

Kandidat za programsko-poslovnea direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• visoka izobrazb ene izmed strok, ki so zastopane v dejavnosti muzeja,

• najmanj pet let delovnih izkušenj,

• pozanvanje področja dela muzeja,

• sposobnost organiziranja in vodenja dela v muzeju,

• predložiti mora program dela.

21. člen

Direktor sklepa redno delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delovno razmerje za čas trajanja mandata direktorja se ureja s pogodbo, ki je usklajena s predpisi s področja delovnih razmerij in kolektivno pogodbo, ter potrjena s strani Ministrstva za kulturo. V imenu Sveta muzeja jo podpisuje predsednik Sveta.

22. člen

Ustanoviteljice lahko po predhodnem mnenju strokovnega sveta in Sveta muzeja razrešijo direktorja v primerih:

• če direktor pisno zahteva razšeritev,

• če direktor pri svojem delu ne upošteva sklepov Sveta muzeja ali se ne ravna po njih in se pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih muzeja,

• če s svojim nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo, ali če malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti mezuja.

Pred razrešitvijo pod drugo in tretjo alineo mora biti direktor seznanjen z razlogi in se mu mora omogočiti da pove svoje mnenje.

Proti sklepu o razrešitvi ima direktor pravico zahtevati sodno varstvo.

V primeru predčasnega prenehanja mandata se najkasneje v treh mesecih pripravi javni razpis, za čas do imenovanja pa delo opravlja vršilec dolžnosti, vensar največ do enega leta.

IV. ZASTOPANJE MUZEJA

23. člen

Muzej predstavlja in zastopa direktor, ki v imenu in za račun muzeja sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja.

Pri prevzemanju sklepa pogodbe, ki so v skladu z latnim programom in finančnim načrtom nima omejitev, razen tistih, ki izhajajo iz ustanovnega akta in so vpisane v sodni register.

V primeru odsotnosti direktorja s sklepom določi osebo, kizastopa zavod in nanj prenese vsa ali del pooblastil.

Finančno in bančno dokumentacijo podpisujeta po dva podpisnika.

V. DISCIPLINSKA KOMISIJA

24. člen

Disciplinsko komisijo imenuje Svet muzeja za dobo dveh let. Mandat lahko ponovi enkrat. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki imajo svoje namestnike.

Glavna naloga komisije je odločanje o disciplinski odgovornosti delavca, zaradi suma kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Postopek delovanja in odločanja je predpisan z zakonodajo, podrobnejši pa se predpiše s splošnim aktom muzeja.

VI. POSLOVNA TAJNOST IN OBVEŠČANJE

25. člen

Poslovna tajnost velaj za posamezne listine ali podatke in sicer:

• podatke, ki jih muzej posreduje kot zaupne državni organ ali druga pravna (izjemoma tudi fizična) oseba

• stanje kreditov in obveznosti,

• poslovne knjige, avtorski honorarji in plače delavcev, razen osnovnih plač

• osebni podatki o delovcih, ki jih določa zakon o varstvu osebnih podatkov,

• drugi podatki, ki jih direktor ali Svet določita s sklepom ali splošnim aktom.

26. člen

Člani organov muzeja in delavci morajo varovati poslovno tajnost, za katero izvedo pri svojem delu ali v zvezi z njim.

Posredovanje poslovne tajnosti predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti ali odgovornosti pri odločanju v organiz muzeja in je storilec zanjo disciplinsko in odškodninsko odgovoren.

27. člen

Delo muzeja je javno, razen v primeru navedb iz člena 26. Javnost svojega dela zagotavlja z rednim obveščanjem širše skupnosti o programih, razvojnih ciljih, dejavnosti. Obveščanje poteka preko sredstev javnega obveščanaj, poročil ustanoviteljicam, strokovni javnosti, neposredno v muzeju...

Notranje obveščanje pa je lahko neposredno na raznih oblikah sestankov, z zapisniki ali na oglasni deski.

VII. SINDIKAT

28. člen

Muzej mora omogočiti delovanje reprezentativnih sindikatov in jim omogočiti pogoje delovanja v obsegu, ki ga določa zakon in kolektivna pogodba.

Omogočiti mora sodelovanje sindikata v vseh primerih, ki jih določa kolektivna pogodba ali zakon in mu posredovati vse potrebne informacije in gradiva.

Poleg delovanja sindikata delavci sodelujejo pri upravljanju kot posamezniki (KP za kulturo RS 10. člen) in preko delavskega zaupnika. Delovanje delavskea predstavništva se določi s pravilnikom.

VIII. SPLOŠNI AKTI

29. člen

Splošni akt muzeja je statu, ki ga sprejema Svet muzeja in dajejo nanj soglasja vse tri ustanoviteljice.

Poleg tega ima muzej naslednje splošne akte s katerim ureja:

• delovan razmerja,

• notranjo organiziranost in sistemizacijo delovnih mest,

• disciplinsko in odškodninsko odgovornost delavcev.

Navedene akte sprejema Svet muzeja. Z njim se urejajo tista vprašanja, ki niso ustrezno rešena v kolektivni pogodbi ali zakonu in tudi veljajo samo za ta področja.

Druge splošne akte: avtorska razmerja, področja strokovne dejavnosti, finančno poslovanje, osnove in merila za vrednostenje dela in druge izda direktor muzeja.

IX. PREHODNE DOLOČBE

30. člen

Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati prejšnji. Muzej mora svoje poslovanje uskladiti z novim statutom v šestih mesecih od pričetka veljavnosti.

Statut se objavi takoj, ko dajo soglasje ustanoviteljice in stopi v veljavo petnajsti dan po objavi. K spremembam ali dopolnilom statuta dajejo soglasja ustanoviteljice.

31. člen

Vsi organi muzeja in v.d. direktor delujejo do konca mandata, ker so oblikovani in imenovani v skladu z določili tega statuta.

PREDSEDNIK SVETA

Branko KREVL

s.r.