|
Na podlagi 25. člena
statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 43/95), je Občinski svet
občine Vojnik na seji dne 26. 7. 1995 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta občine Vojnik |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v
nadaljevanju: svetniki.) |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika
se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in
njegova telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih
teles je javno. Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja
javni interes. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in
izrednih sejah. |
|
|
Svet ima redne seje
praviloma dvakrat na mesec: prvo in tretjo sredo ob 17. uri. Seja
praviloma traja največ 5 ur. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja
predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet ima svoj žig. Na
obodu je napis Občina Vojnik, v sredini žiga je naziv Občinski svet. |
|
|
Žig sveta se uporablja
na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in drugih aktih sveta in
občine, ki jih podpisuje predsednik sveta. |
|
|
Žig sveta uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor. |
|
|
Žig sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajništvo občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče predsednik sveta preteklega mandata
najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo
sejo skliče dotedanji predsednik nosilce kandidatnih list, s katerih so
bili izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Do izvolitve
predsednika sveta vodi prvo sejo sveta dotedanji predsednik sveta. |
|
|
Na prvi seji izvoli
svet izmed svetnikov – na predlog najmanj petine svetnikov – komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
10. člen |
|
|
Svet na svoji prvi seji
obravnava poročilo o izidu volitev v občini in na predlog volilne
komisije verificira mandate izvoljenih svetnikov. |
|
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem
spornem mandatu. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Svetniki imajo pravice
in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
12. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico
in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve
sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico
in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. |
|
|
Svetniki se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če
tako sklene delovno telo. |
|
|
Svetniki imajo za
pripravo aktov pravico do plačila v višini, ki je primerna obsegu dela
in ki jo določi župan. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
svetnikov |
|
|
14. člen |
|
|
Na vsaki redni seji
sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude svetnikov. |
|
|
15. člen |
|
|
Vprašanje oziroma
pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to
opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
16. člen |
|
|
Pri obravnavi vprašanj
in pobud svetnikov morajo biti na seji obvezno prisotna župan, tajnik
občine in predsedniki delovnih teles, kadar se obravnava zadeve iz
njihovega področja. Če so župan, tajnik in predsedniki delovnih teles
zadržani, določijo kdo jih bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude svetnikov. |
|
|
17. člen |
|
|
Svetnik ima pravico
postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ali tajniku občine.
Vprašanje se postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 2 minuti. |
|
|
Župan, delovno telo in
tajnik so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati
zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora
odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni
obliki. |
|
|
Pisno postavljeno
vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu,
predsedniku delovnega telesa, tajniku občine) na katerega se nanaša.
Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi
naslednji seji. |
|
|
Če je svetnik zahteval
pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor
najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo. |
|
|
18. člen |
|
|
Na ustno in pisno
postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji
sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
|
|
Ustno se odgovori tudi
na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik,
ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska
uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo
pisni odgovor. |
|
|
Če tisti, na katerega
je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne
more odgovoriti takoj na sami seji, mora podati pisni odgovor najkasneje
skupaj z vabilom za naslednjo sejo. |
|
|
Na dobljeni odgovor na
vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki lahko
traja največ 2 minuti. |
|
|
19. člen |
|
|
Če svetnik z odgovorom
ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer
odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Svet lahko sprejme
sklep, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu takoj ali pa
se to vprašanje uvrsti na dnevni red prve naslednje seje. |
|
|
20. člen |
|
|
Svetnik ima pravico
dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski
upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Svetnik lahko da pobudo
ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme
trajati več kot 3 minute. |
|
|
21. člen |
|
|
Pisno pobudo pošlje
predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo
nanjo odgovoriti najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta. |
|
|
Če se pobuda nanaša na
delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta na njo
odgovoriti takoj, oziroma jo uvrstiti na dnevni red naslednje seje. Če
svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da
se pobuda obravnava na naslednji seji sveta. O tem odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
22. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih
teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles. |
|
|
Svetnik, ki ne more
priti na sejo sveta ali delovnega telesa katerega član je, mora o tem in
o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika
delovnega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o svoji
odsotnosti predsednika sveta oziroma tajništvo občine, mora to storiti
takoj, ko je to mogoče. |
|
|
23. člen |
|
|
Če predsednik sveta
oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem,
kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno. |
|
|
Če svetnik brez
opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to
opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere
član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej
sveta. |
|
|
O razlogih za odsotnost
s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v
okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
25. člen |
|
|
Pristojnosti občinskega
sveta so podrobneje urejene v statutu občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
26. člen |
|
|
Okvirni program dela
sveta za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s
podpredsednikom, županom, predsedniki delovnih teles in tajnikom
občine.V okvirnem programu dela se upošteva: program dela župana in
občinske uprave, predloge predsednika sveta, predloge delovnih teles ter
druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela
sveta mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Okvirni program dela sveta predlaga v sprejem svetu predsednik sveta. |
|
|
Predsednik sveta uvršča
posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in
po posvetu z županom. |
|
|
27. člen |
|
|
Svet dela na rednih in
izrednih sejah. Rednih sej ni od 20. decembra do 10. januarja in v
avgustu. |
|
|
Seje sveta sklicuje
predsednik sveta. |
|
|
Predsednik sveta
sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu
sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih
s statutom občine. |
|
|
28. člen |
|
|
Izredno sejo sveta
skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana ali na
zahtevo najmanj četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. |
|
|
Če predsednik sveta na
pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje v roku 10 dni od
prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval,
vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. |
|
|
29. člen |
|
|
Vabilo za sklic seje
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno
sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku. |
|
|
Vabilo za sklic seje
sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu in tajniku občine,
političnim strankam zastopanim v svetu, sredstvom javnega obveščanja. S
sklicem seje se pošlje tudi zapisnik prejšnje seje in poročilo o
realizaciji sklepov prejšnje seje. |
|
|
30. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo
tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma predsednik sveta. |
|
|
Glede na dnevni red se
pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela
na seji potrebna. Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo
povabljene tudi druge osebe. |
|
|
31. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda
seje pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom.
Predlog dnevnega reda lahko predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda
seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
Dnevni red izredne seje
se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži
tudi gradivo za sejo. |
|
|
32. člen |
|
|
Seji sveta predseduje
predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta
podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo
sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč. Kadar
nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti
predsednik niti podpredsednik, vodi sejo svetnik, ki ga na predlog
najmanj četrtine članov sveta izvoli svet na sami seji. |
|
|
33. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico
in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju
na sejah. |
|
|
Župan in tajnik občine
imata pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh
vprašanjih, ki so na dnevnem redu. |
|
|
Župan lahko predlaga
razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi
takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za
obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo. |
|
|
34. člen |
|
|
Kadar svet sklene, da
bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
35. člen |
|
|
Ko predsednik začne
sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so
zadržani in se seje ne morejo udeležiti. |
|
|
Predsednik nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
Predsednik obvesti svet
tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
36. člen |
|
|
Občinski svet na
začetku seje določi dnevni red. Pred pričetkom razprave po posameznih
točkah dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje, ter
obravnava poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje. |
|
|
Svetnik lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
37. člen |
|
|
Pri določanju dnevnega
reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o
morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov. |
|
|
Če župan ali član sveta
predlaga prestavitev določenih točk na naslednjo sejo, o tem odloči svet
z glasovanjem. |
|
|
Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po
sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za
uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda
svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
38. člen |
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se praviloma obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
|
|
39. člen |
|
|
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut. |
|
|
Kadar svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Po podani dopolnilni
obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri
predsedniku sveta priglasili k razpravi. |
|
|
Član sveta lahko na
seji sveta pri posamezni točki dnevnega reda razpravlja največ dvakrat,
vendar dolžina njegove razprave ne sme biti daljša kot 3 minute, ko
prvič razpravlja in ne daljša kot 2 minuti, ko razpravlja drugič. |
|
|
Predstavniku
predlagatelja gradiva na seji lahko po potrebi časovno omeji razpravo le
predsedujoči. |
|
|
Člani sveta in
predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do ugovorov, vendar sme
posamezni ugovor trajati najdlje eno minuto. |
|
|
Ugovori imajo prednost
pred ostalimi razpravami. |
|
|
40. člen |
|
|
Svetnik sme govoriti le
o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda
ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po
drugem opominu, ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom ali z
razpravo, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
Določbe o vodenju in
poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr., se smiselno
uporabljajo tudi za vse druge (župana, tajnika občine idr.), ki
sodelujejo na seji sveta. |
|
|
41. člen |
|
|
Svetniku, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsednik
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če svetnik zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
eno minuto. |
|
|
42. člen |
|
|
Ko predsednik ugotovi,
da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda,
sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za
odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine
in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsednik lahko med
sejo prekine delo sveta tudi, če je potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj ali na zahtevo članov sveta. |
|
|
V primeru prekinitve,
predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
43. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo
je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
44. člen |
|
|
Predsednik sveta konča
sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
45. člen |
|
|
Za red na seji skrbi
predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsednik ne da besede. |
|
|
Predsednik skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsednik. |
|
|
46. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
|
47. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče
svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v
besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko
izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali
z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Svetnik, ki mu je
izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti
prostor, v katerem je seja. |
|
|
49. člen |
|
|
Predsednik lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v katerem je seja, vsak
drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen,
lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
50. člen |
|
|
Če predsednik z rednimi
ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
51. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico,
da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta. |
|
|
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. |
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani. |
|
|
52. člen |
|
|
Navzočnost svetnikov na
seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku
nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
53. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z
javnim glasovanjem. |
|
|
Svet odloči o tajnem
glasovanju, kadar to zahteva najmanj četrtina članov sveta. |
|
|
54. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsednik po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
55. člen |
|
|
Pri javnem glasovanju
lahko posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve,
“proti” sprejemu predlagane odločitve ali pa se vzdrži. |
|
|
56. člen |
|
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem
se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika sveta ali
četrtine članov sveta. |
|
|
Če se glasuje s
poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po abecednem seznamu
svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “ vzdržan”. |
|
|
57. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. |
|
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za”, “proti” in “vzdržan”.
Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”. |
|
|
58. člen |
|
|
Tajno glasovanje vodi
predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog
predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja
sekretar občinskega sveta občine. |
|
|
Svetnikom se vročijo
glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za
glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so
dvignili glasovnico. |
|
|
Ko svetnik izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
59. člen |
|
|
Ko je glasovanje
končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izzid glasovanja.
Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. |
|
|
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih
glasovnic |
|
|
– število oddanih
glasovnic |
|
|
– število neveljavnih
glasovnic |
|
|
– število veljavnih
glasovnic |
|
|
– število glasov “za”,
glasov “proti” in “vzdržan”, oziroma pri glasovanju o kandidatih,
število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali, da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov
glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
60. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve
z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni z zakonom ali
statutom občine drugače določeno. |
|
|
Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih izrekla “za” njen sprejem. |
|
|
61. člen |
|
|
Če svetniki ugovarjajo
poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko
ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja
odloči svet na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja ali na predlog predsednika. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
62. člen |
|
|
O delu na seji sveta se
piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega podatke
o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih,
o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so
bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Zapisniku je treba predložiti popravljena gradiva, ki so bila predložena
oziroma obravnavana na seji. |
|
|
Za pripravo skrajšanega
zapisnika skrbi sekretar občinskega sveta. |
|
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in sekretar občinskega
sveta. |
|
|
63. člen |
|
|
Zapisniki sej se
hranijo trajno, zvočni zapisi pa 5 let po preteku mandata. |
|
|
Vsak govornik ima pred
objavo pravico pregledati zapis iz prejšnjega odstavka in pravico
redakcijskih popravkov svojega govora na seji občinskega sveta. Popravki
ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. |
|
|
Dobesedni zapisi se na
zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem in županu. |
|
|
64. člen |
|
|
Izvirniki odlokov in
drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova
delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih
hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik občine v skladu s
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
65. člen |
|
|
Svetniki in župan imajo
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji
in se hrani v občinski upravi. |
|
|
V primeru zaupnih
materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določili. |
|
|
6. Predsednik sveta |
|
|
66. člen |
|
|
Predsednik sveta
predvsem: |
|
|
– sklicuje in vodi seje
sveta, |
|
|
– skrbi, da so
pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji
sveta ter za nemoteno delo sveta, |
|
|
– podpisuje odloke in
druge akte, ki jih sprejema svet, |
|
|
– skrbi za izvajanje
poslovnika sveta, |
|
|
– po predsednikih
delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi, |
|
|
– opravlja druge
naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet. |
|
|
67. člen |
|
|
Podpredsednik sveta
pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v
primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve
z njegovega delovnega področja. |
|
|
68. člen |
|
|
Če nastopijo razlogi
zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije,
opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik
sveta ne more opravljati naloge predsednika sveta, prevzame naloge
predsednika svetnik, ki ga na predlog najmanj četrtine članov sveta
določi svet na prvi seji. |
|
|
7. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
69. člen |
|
|
Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi
v občinski upravi. |
|
|
Predsedniku pri
pripravi in vodenju sej sveta pomaga tajnik občine, ki opravlja tudi
druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta. |
|
|
Župan zagotavlja z
zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno tehnična opravila tudi
za delovna telesa občinskega sveta. |
|
|
8. Delovna telesa sveta |
|
|
70. člen |
|
|
Svet ima delovna
telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa. |
|
|
Delovna telesa sveta so
odbori in komisije. |
|
|
71. člen |
|
|
Svet ustanovi delovna
telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh
področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem
svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo,
proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta. |
|
|
Poleg delovnih teles
ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s
sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo
področje. |
|
|
72. člen |
|
|
Svet ima naslednje
stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge: |
|
|
1. Odbor za
gospodarstvo |
|
|
2. Odbor za finance |
|
|
3. Odbor za komunalno
dejavnost |
|
|
4. Odbor za družbene
dejavnosti |
|
|
5. Odbor za kmetijstvo |
|
|
6. Odbor za urejanje
prostora in varstvo okolja. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
74. člen |
|
|
Seje delovnih teles
sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s
programom dela sveta in na zahtevo sveta in župana. |
|
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 5 dni
pred sejo delovnega telesa. |
|
|
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Za delo delovnih teles
se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
sveta. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
75. člen |
|
|
Svet sprejema naslednje
akte: |
|
|
– statut občine, |
|
|
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in
zaključni račun, |
|
|
– prostorske in druge
plane razvoja občine, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
76. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon. |
|
|
Svet sprejme statut z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
77. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
78. člen |
|
|
S proračunom občine se
razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se
sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
|
|
79. člen |
|
|
S prostorskimi in
drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe
prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se
financirajo iz občinskega proračuna. |
|
|
80. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina
na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina
tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
81. člen |
|
|
Z odredbo občina uredi
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
|
|
82. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega
izvrševanja. |
|
|
83. člen |
|
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
|
84. člen |
|
|
S sklepom se
ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli
ter imenuje člane odborov oziroma komisij. |
|
|
S sklepom svet odloča
tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih
vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem
glasilu občine. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
85. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga
vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v
občini. |
|
|
Predlog odloka pošlje
predlagatelj predsedniku sveta. |
|
|
86. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za
sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih
in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v
vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni
predlagatelj. |
|
|
88. člen |
|
|
Predsednik sveta pošlje
predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni
predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
89. člen |
|
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Ob prvi obravnavi
predloga odloka lahko svet sklene: |
|
|
– da se opravi razprava
in glasovanje o posameznih spornih členih predloga odloka, |
|
|
– da se opravi razprava
in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka, |
|
|
– da se opravi razprava
skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka. |
|
|
Na koncu prve obravnave
predloga odloka lahko svet: |
|
|
– odloči, da se opravi
druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu, |
|
|
– sprejme stališča in
sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo
obravnavo, |
|
|
– odloči, da se odlok
sprejme. |
|
|
91. člen |
|
|
Če svet odloči, da se
obravnava predloga nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave. |
|
|
Če svet odloči, da se
odlok ne sprejme, je postopek končan. |
|
|
92. člen |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej
in o naslovu odloka. |
|
|
Ko svet konča razpravo
o posameznem členu predloga odloka, ki ga spreminja, člani sveta o njem
glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu
odloka v celoti. |
|
|
93. člen |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Amandma mora biti
predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka,
ob podpori najmanj četrtine članov sveta. |
|
|
Na sami seji lahko
predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali predlagatelj. |
|
|
Amandma mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja
lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. |
|
|
Župan in predlagatelj
odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju. |
|
|
Svoje mnenje o
amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta. |
|
|
94. člen |
|
|
Po končani razpravi o
amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med
seboj povezanih amandmajev. |
|
|
Predlagatelj amandmaja
lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmajih. |
|
|
Po končanem glasovanju
o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato
pa da na glasovanje predlog odloka v celoti. |
|
|
Svet lahko sklene, da
se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila
predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. |
|
|
3. Hitri postopek v
zvezi s sprejemanjem odloka |
|
|
95. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše
spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
|
|
Predlog, naj se odlok
sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora
biti posebej obrazložen. |
|
|
Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
|
|
96. člen |
|
|
O predlogu, da naj se
odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega
reda. |
|
|
Če svet ne sprejme
predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika, ki veljejo za prvo obravnavo odloka. |
|
|
97. člen |
|
|
Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
|
|
Na seji lahko amandma
predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
4. Sprejem drugih aktov sveta |
|
|
98. člen |
|
|
O drugih aktih, razen o
odloku, o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja
občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati
splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in
glasovanje o aktu v celoti. |
|
|
Svet lahko sklene, da
bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. |
|
|
Za spreminjevalne in
dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki
veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka. |
|
|
99. člen |
|
|
Po postopku kot velja
za sprejem odloka, se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
1. Postopek volitev |
|
|
100. člen |
|
|
Volitve funkcionarjev,
ki jih po statutu voli, potrdi ali imenuje svet, se opravijo po določbah
tega poslovnika. |
|
|
Svet pred glasovanjem
odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje. |
|
|
Če svet odloči, da se
bo izvedlo javno glasovanje, ga izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
Če glasuje za ali proti
kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda “za”, “proti” ali “vzdržan”. |
|
|
102. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen,
če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, če s statutom ni
določena drugačna večina. |
|
|
103. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju dobi več
kandidatov enako najvišje ali enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov, določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu. |
|
|
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
104. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine ali, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta |
|
|
105. člen |
|
|
Kandidata za
predsednika občinskega sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta. |
|
|
Kandidat za predsednika
je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
Predsednik sveta je
lahko razrešen na utemeljen predlog najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh
članov sveta. |
|
|
Na enak način kot
predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta. |
|
|
Kadar je kandidatov
več, se smiselno uporabljajo 101., 102., 103. in 104. člen tega
poslovnika. |
|
|
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
106. člen |
|
|
Delovna telesa sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni
dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani posamično.
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi
kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na ta način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
4. Imenovanje tajnika |
|
|
107. člen |
|
|
Tajnika občine imenuje
svet na predlog župana, kandidat pa mora dobiti večino glasov vseh
članov sveta. |
|
|
5. Postopek za razrešitev |
|
|
108. člen |
|
|
Svet razrešuje
funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je
določen za izvolitev ali imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev
se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem
poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi za predlaganje njihovih razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen
tudi za predlaganje njihove razrešitve. |
|
|
Odločitev o razrešitvi
se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali
imenovanje. |
|
|
6. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine |
|
|
109. člen |
|
|
Svetniki in
funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo
tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni
in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta
mora o odstopu obvestiti svet na naslednji seji sveta. |
|
|
Članom občinskega
sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z
dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. |
|
|
Za tajnika občine lahko
svet sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja
novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi. |
|
|
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA |
|
|
110. člen |
|
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
111. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v
sprejem proračun občine in zaključni račun ter odloke in druge akte iz
občinske pristojnosti. |
|
|
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
112. člen |
|
|
Svet je dolžan
obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah,
čeprav župan ni predlagatelj posamezne zadeve. |
|
|
Župan ima pravico
razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu,
čeprav sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali
mnenje. |
|
|
113. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan,
ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o
izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
114. člen |
|
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov. |
|
|
115. člen |
|
|
Župan zagotavlja
materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta. |
|
|
116. člen |
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev. |
|
|
Če meni, da je splošni
akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta
in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora
uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo
sejo. |
|
|
Če svet vztraja pri
svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri
ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
117. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva
proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih
izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe. |
|
|
Če svet sklene, da je
potrebno nalogo izvršiti, kot je načrtovana, vendar je ni mogoče
uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za
izvršitev naloge. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
118. člen |
|
|
Delo občinskega sveta
je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
119. člen |
|
|
Predsednik sveta
obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta in delovnih
teles. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost
oziroma za javna občila. |
|
|
120. člen |
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
|
121. člen |
|
|
Občani imajo pravico
vpogleda v sklepe sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za
delo in odločanje organov občine. |
|
|
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
122. člen |
|
|
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
|
X. SPREMEMBI IN RAZLAGI POSLOVNIKA |
|
|
123. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika,
ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih
svetnikov. |
|
|
124. člen |
|
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo
predsednik. |
|
|
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
|
125. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega
poslovnika preneha veljati dosedanji začasni poslovnik Občinskega sveta
občine Vojnik, ki ga je svet sprejel 23. 12. 1994. |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 026-7/95-3 |
Predsednik Občinskega sveta občine Vojnik |
|
|
Vojnik, dne 26. julija
1995. |
Peter Vrisk, dipl. inž. l. |
|
|
|
|
|
|