Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in
35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena
Statuta Občine Tišina
(Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 7. izredni
seji dne 10. marca 2014 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto TI-5 (Bathyanijev
dvorec) |
1 UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za enoto TI-5
(Bathyanijev dvorec) (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni
prostorski načrt). |
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Ta odlok
določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko
ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
3. člen |
(vsebina
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
|
(2)
Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3)
Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje
grafične načrte: |
– izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s
prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
|
– območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
v merilu 1:1000, |
– prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
–
zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000, |
– prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
|
– prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave v merilu 1:1000, |
– prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
|
– načrt
parcelacije v merilu 1:1000. |
4. člen |
(priloge
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Občinski
podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: |
– sklep o
začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz
stanja prostora, |
–
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice
in mnenja, |
–
obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
|
– povzetek
za javnost. |
2 OBMOČJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
5. člen |
(območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na območju Občine
Tišina v naselju Tišina. Na severu območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta omejuje potok Mokoš, na zahodu državna cesta
R1-235/0318, na jugu občinska cesta JP-530741 in na vzhodu obstoječa
stanovanjska pozidava. |
(2)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s
parcelnimi številkami 321, 324, 325, 326/1 in 326/2 vse v k.o. Tišina.
Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri
32.602,70 m². |
(3)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je delno pozidano. Na
zemljišču s parcelno številko 325 se nahaja dvorec in dvorišče, na
zemljišču s parcelno številko 326/1 hodnik za pešce ob regionalni cesti,
na delu zemljišča s parcelno številko 326/2 dovozna pot, ostali del
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa obsega park.
|
(4)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je prometno navezano
na regionalno cesto preko individualnega cestnega priključka z dovozne
poti ob jugu dvorca. Elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko in
komunikacijsko omrežje se nahaja ob regionalni cesti in javni poti,
delno na in delno izven območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
(5)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zavarovano območje
nepremične kulturne dediščine, kulturni spomenik, Tišina – Bathyanijev
dvorec, EŠD 18288. Baročni pritlični dvorec s konec 19. stoletja in v
drugi polovici 20. stoletja prizidanimi trakti predstavlja tipičen
primer panonskega dvorca, ki pa je v slabem gradbenem stanju. Dvorec
stoji v razsežnem parku, ki je nastajal sočasno z dvorcem. Danes je v
njem ohranjenih nekaj izjemnih soliterjev tulipanovca in doba.
Vrtnoarhitekturno zasnovo, ki jo je urbanizacija delno okrnila, stilno
uvrščamo v angleški krajinski slog. |
(6) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se na zemljiščih s
parcelnimi številkami 325, 326/1 in 326/2 nahaja vodovarstveno območje
(občinski nivo). |
3
PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM
NAČRTOM |
6. člen |
(načrtovana prostorska ureditev) |
(1) Z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: |
–
rekonstrukcija osrednjega dela dvorca v prvotno podobo z odstranitvijo
naknadno zgrajenih sekundarnih dozidav, |
– gradnja
nove dozidave na mestu odstranjene naknadno zgrajene dozidave ob vzhodni
strani dvorca, |
–
odstranitev zunanjega stranišča, |
– gradnja
cestnega priključka na regionalno cesto, dovozne poti in parkirišča,
|
– gradnja
garaže, |
– gradnja
brvi, |
– ureditev
utrjenih površin, |
– ureditev
zelenih površin. |
(2) Poleg
tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še gradnja
ostale gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih
objektov ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami. |
4
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
7. člen |
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Posegi
izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za
izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske
in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
8. člen |
(rešitve
načrtovanih objektov in površin) |
(1)
Osrednji del dvorca se rekonstruira v prvotno podobo. Pri tem se
odstrani naknadno zgrajeni dozidavi na severozahodni in vzhodni strani
dvorca. Na mestu odstranjene vzhodne dozidave se v obstoječem tlorisnem
gabaritu zgradi nova dozidava. V novo dozidavo se umesti zdravstveni
dom, v osrednji del dvorca pa poročna dvorana in lekarna oziroma druge
vsebine, ki ne bodo degradirale spomenika. Ob severni strani dvorca in
dozidave se uredi parkirišče, dovozna pot in cestni priključek na
regionalno cesto. Ob severovzhodu parkirišča se zgradi garaža za vozila
reševalne službe. Ob južni strani dozidave se uredi tlakovano ploščad in
podaljšek obstoječe dovozne poti, ki se nameni zgolj dostopu dostavnih
in intervencijskih vozil z regionalne ceste. Ob vzhodni strani dozidave
se odstrani zunanje stranišče. |
(2) Park
se ohrani in uredi z značajem angleškega krajinskega sloga. Uredi se
robove parka, kjer niso jasno določeni (žive meje, žična ograja okrog
parka, rekonstrukcija kovinske ograje na zahodu). Ob dvorcu se uredi
reprezentančno ureditev s parterno zasaditvijo ter klopmi. Ohrani in
ponovno se vzpostavi vrtnoarhitekturne strukturne kakovosti v prostoru,
tako v gabaritih, kot v materialih in teksturah. To velja za grajene
prvine (poti, območja tlakovanja, uto, otroško igrišče, brv) in tudi za
naravne prvine (saditve posamičnih dreves – soliterjev, kompozicij
drevesnih gruč, ureditev ločitvenih živic, oblikovanje odprtih tratnih
površin – jas in razgibanega roba strnjene vegetacije). Pri prenovi
vegetacije in zelenih površin se ohrani in varuje vse naravne sestavine,
ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo.
Ohrani oziroma se ponovno vzpostavi primerne ekološke pogoje, ki so
potrebni za kakovostno rast in nadaljnji obstoj rastlin (obnova
nosilnega vegetacijskega sloja na tratnih površinah, prepihovanje in
gnojenje območja korenin ohranjenih starejših dreves). Vzpostavi se
omrežje poti, ki povezuje robove parka in se navezuje na druge javne
površine (prehod od dvorca preko brvi proti centru Tišine, povezave s
parkiriščem, navezava na otroško igrišče). S prenovami v parku in vidnem
območju zunaj parka se zagotovi ohranitev in nadgradnja parkovnih
kakovosti ter ohranitev značilnih pogledov tako v park kot iz parka
navzven. |
9. člen |
(vrste
objektov glede na namen) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste
objektov glede na namen: |
– stavbe
javne uprave, |
– druge
poslovne stavbe, |
– trgovske
stavbe, |
– garažne
stavbe, |
– stavbe
za kulturo in razvedrilo, |
– muzeji
in knjižnice, |
– stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– stavbe
za zdravstveno oskrbo, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
–
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
– lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
|
– mostovi
in viadukti, |
– jezovi,
vodne pregrade in drugi vodni objekti, |
– lokalni
(distribucijski) plinovodi, |
– lokalni
vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
– lokalni
cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
– vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti, |
– cevovodi
za odpadno vodo, |
– lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
10. člen |
(vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste nezahtevnih objektov glede na namen: |
– majhna
stavba, |
– pomožni
objekt v javni rabi, |
– ograja,
|
– podporni
zid, |
– vodnjak,
vodomet, |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje. |
(2) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste enostavnih objektov glede na namen: |
– majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, |
– pomožni
objekt v javni rabi, |
– ograja,
|
– podporni
zid, |
– vodnjak,
vodomet, |
–
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
–
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– pomožni
komunalni objekt. |
11. člen |
(vrste
gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe
del: |
– sanacija
in priprava zemljišča, |
– gradnja
novega objekta, |
–
rekonstrukcija objekta, |
–
odstranitev objekta, |
–
sprememba namembnosti, |
–
vzdrževanje objekta. |
12. člen |
(lega,
velikost in oblikovanje stavb) |
(1)
Osrednji del dvorca: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi linijami.
Gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim robom – s fasado
postavljeni objekt. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene
linije. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad
vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;
|
– tlorisni
gabarit: pravokotni oziroma enak prvotnemu tlorisnemu gabaritu dvorca iz
okoli leta 1900, to je brez naknadno zgrajenih dozidav na severozahodni
in vzhodni strani dvorca; |
– višinski
gabarit: K+P z možnostjo izrabe podstrešja brez okenskih odprtin;
|
– fasada:
na podlagi sondiranja fasade se izvede njena prezentacija iz okoli leta
1900 (rekonstrukcija dveh okenskih osi na južnem delu vzhodne fasade na
mestu odstranjenega južnega dela naknadno zgrajene vzhodne dozidave);
|
– streha:
dvokapnica s polnim čopom; |
– strešna
kritina: bobrovec. |
(2) Nova
dozidava dvorca: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbeno linijo in
gradbenimi mejami. Gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim
robom – s fasado postavljeni objekt. Dovoljeni so le manjši zamiki
fasade od gradbene linije. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki
fasade ipd. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v
notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki
fasade ipd.; |
– tlorisni
gabarit: enak tlorisnemu gabaritu obstoječe dozidave ali na njegovi
osnovi v obliki črke L, vendar v obeh primerih brez dozidave ob
jugovzhodni strani dvorca; |
– višinski
gabarit: P z možnostjo izrabe podstrešja v primeru dvokapne strehe;
|
– fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali, vendar
popolnoma podrejena osrednjemu delu dvorca; |
– streha:
dvokapnica s polnimi čopi ali ravna; |
– strešna
kritina: v primeru dvokapne strehe bobrovec, v primeru ravne strehe
pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. |
(3)
Garaža: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami.
Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko
pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost
zemljišča; |
– tlorisni
gabarit: pravokotni; |
– višinski
gabarit: P; |
– nosilna
konstrukcija: jekleni skelet; |
– fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali (steklo v
kombinaciji s kovinskimi sendvič paneli ipd.); |
– streha:
ravna ali pod blagim naklonom; |
– strešna
kritina: pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. |
13. člen |
(lega,
velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Nezahtevne in enostavne objekte, ki so navedeni v 10. členu tega odloka,
se umesti v prostor tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od
meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem
lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima
višine, pa se lahko gradita na mejo. Vsi objekti, razen priključki na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter
pomožni komunalni objekti, se lahko v prostor umestijo le, če so v
skladu z vrtnoarhitekturno zasnovo oziroma v skladu z načrtom krajinske
arhitekture. |
(2) Glede
velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje. |
(3)
Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
Uporablja se naravne oziroma sodobne materiale, nevtralnih barv in
enostavnih za vzdrževanje ter po značaju med seboj usklajene. |
14. člen |
(ureditev
in oblikovanje zunanjih površin) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati
naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: |
– zunanje
ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop funkcionalno
oviranim osebam, |
– dostopne
pohodne površine ob dvorcu in dozidavi se uredi kot tlakovane površine
oziroma s travnimi ploščami ter opremi z osnovno urbano opremo in
primerno osvetli, |
– ploščad
ob dvorcu in dozidavi se uredi kot enotno oblikovana tlakovana površina,
ki se opremi z osnovno urbano opremo ter primerno osvetli, |
– osrednja
pešpot skozi park se uredi kot tlakovana površina, stranske pešpoti pa
se utrdi kot peščene površine, |
– otroško
igrišče se uredi kot gramozirana površina in opremi z otroškimi igrali,
|
– izvedbo
utrjenih površin je potrebno uskladiti z Zavodom za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, |
– ohranja
in varuje se vse naravne sestavine, ki so vključene v vrtnoarhitekturno
kompozicijo, med drugim tudi relief, odstrani pa se vse neprimerne
ureditve, ki so nastale stihijsko (nasutja), |
– ohranja
ali se ponovno vzpostavlja ustrezne ekološke pogoje, ki so potrebni za
rast in nadaljnji obstoj rastlin, |
– pri
prenovi vegetacije se upošteva predlagane arboristične ukrepe,
|
– novo
zasajene drevnine in druge rastline se že pri saditvi primerno oskrbi s
potrebno količino organskih in mineralnih hranil. |
(2)
Parkovna ureditev območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se
izvede na podlagi načrta krajinske arhitekture, ki se izdela ob
upoštevanju naslednjih strokovnih podlag: |
– Idejna
zasnova za Bathyanijev dvorec s parkom na Tišini, Načrt krajinske
arhitekture, št. 01/13, Tanja Simonič Korošak s.p., Maribor, marec 2013,
|
–
Arboristična analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini, št. AA
2013-02, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, marec 2013, |
–
Arboristična analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini –
dopolnitev, št. AA 2013-03, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, junij
2013. |
15. člen |
(merila za
parcelacijo) |
(1)
Zemljiške parcele je dopustno deliti ali združevati. |
(2) Načrt
parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so
določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. |
5 ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
16. člen |
(splošni
pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
(1) Pri
projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni
predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2)
Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenji,
vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu
načrtu. |
17. člen |
(urejanje
cest in cestnih priključkov) |
(1) V
skladu s strokovno podlago, Prometna študija vpliva navezave območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto TI-5 (Bathyanijev
dvorec) na regionalno cesto R1-235/0318 v naselju Tišina, št. 1186-PŠ,
Lineal d.o.o., Maribor, september 2013, se prometni dostop do
načrtovanega parkirišča uredi preko novega skupinskega cestnega
priključka brez dodatnega pasu za levo zavijanje na državni cesti
R1-235/0318. Cestni priključek se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi
elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. |
(2)
Obstoječi cestni priključek na regionalno cesto se ohrani in nameni
zgolj dostopu intervencijskih in dostavnih vozil do obstoječe dovozne
poti, ki se razširi in podaljša proti vzhodu. |
18. člen |
(urejanje
parkirišč) |
(1)
Parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce se zagotovi z ureditvijo
parkirišča ob severni strani dvorca in dozidave. Dovozna pot do
parkirnih mest in garaže se asfaltira in zaključi s slojem drobljenca.
Parkirna mesta se utrdijo s travnimi ploščami. |
(2)
Velikost parkirnega mesta za osebna vozila mora znašati najmanj 2,50 m x
5,00 m in najmanj 3,50 m x 5,00 m za vozila oseb z invalidskimi vozički.
Najmanj 5 % parkirnih mest se rezervira za vozila oseb z invalidskimi
vozički. |
19. člen |
(urejanje
pešpoti) |
(1)
Osrednja pešpot od obstoječe dovozne poti do načrtovane brvi čez potok
Mokoš se uredi v širini najmanj 1,50 m. |
(2)
Stranske pešpoti od osrednje pešpoti do občinske ceste JP-530741,
otroškega igrišča in nove dovozne poti se uredi v širini najmanj 1,20 m.
|
(3)
Obstoječa dovozna pot se podaljša proti vzhodu in v osnovi nameni peš
dostopu do dvorca. Dovozna pot se asfaltira in zaključi s slojem
drobljenca. |
20. člen |
(urejanje
kolesarskih stez) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta ločene kolesarske steze niso
načrtovane. |
21. člen |
(izvedba
brvi) |
(1) Lesena
brv čez potok Mokoš se izvede tako, da bo svetli profil pretočne
odprtine zajezitve prevajal teoretični pretok 100-letne visoke vode
oziroma maksimalni pričakovani pretok (Qmax) glede na odtočne razmere v
pretočnem profilu vodotoka. |
(2) Brv se
izvede na način, ki omogoča neoviran dostop funkcionalno oviranim
osebam. |
22. člen |
(oskrba z
vodo) |
(1) Za
oskrbo s pitno vodo se od javnega vodovodnega voda DN 25 (zemljišče s
parcelno številko 326/2) zgradi ustrezno dimenzionirani vodovodni
priključek. |
(2) Pri
projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javnem vodovodu. |
23. člen |
(odvajanje
in čiščenje odpadnih voda) |
(1) Za
zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede
ločeni kanalizacijski sistem. |
(2)
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno
očiščene odvaja posredno v podzemne vode (ponikovalnice ali razpršeno
odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih) ali, če to
tehnično ni izvedljivo (kar mora biti razvidno iz hidrogeološkega
poročila), po meteorni kanalizaciji v bližnji vodotok. |
(3)
Komunalne odpadne vode iz objektov se naveže na obstoječe javno
kanalizacijsko omrežje ob regionalni cesti preko obstoječega
kanalizacijskega priključka z revizijskim jaškom (zemljišče s parcelno
številko 326/2). |
(4) Pri
projektiranju kanalizacijskega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javni kanalizaciji. |
24. člen |
(oskrba z
električno energijo) |
(1) V
skladu s strokovno podlago, Ureditev elektroenergetskega omrežja za
enoto TI-5 (Bathyanijev dvorec) v Občini Tišina, št. 343/13-MS, Elektro
Maribor d.d., Maribor, oktober 2013, se za napajanje območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta z električno energijo izvede:
|
–
rekonstruira se transformatorska postaja 20/0,4 kV t-523 Tišina Ružič
(zamenja se transformator moči 100 kVA s transformatorjem moči 160 kVA
in zamenja se nizkonapetostna 0,4 kV razdelilna omarica), |
– zgradi
se nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz transformatorske postaje t-523
Tišina Ružič do načrtovanih objektov. |
(2) Vsi
posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji
upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
25. člen |
(razsvetljava) |
(1)
Zunanje površine neposredno ob dvorcu se osvetli z interno razsvetljavo.
|
(2) V
parku razsvetljava ni načrtovana. |
26. člen |
(elektronske komunikacije) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja obstoječe
zemeljsko in prostozračno komunikacijsko omrežje, katero se glede na
načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi, prestavi in razširi
na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo. |
(2)
Obstoječe zemeljsko komunikacijsko omrežje, ki je v upravljanju podjetja
Telekom Slovenije, d.d., se na mestu dovoznih poti ustrezno zaščiti s
PVC cevmi premera 125 mm. Obstoječa komunikacijska omarica z zemeljskim
komunikacijskim kablom, ki je locirana na naknadno zgrajenem
severozahodnem prizidku, se prestavi. |
(3)
Obstoječe prostozračno komunikacijsko omrežje, ki je v upravljanju
podjetja Telemach d.o.o. in je namenjeno priklopu objekta ob severu
območja občinskega podrobnega načrta v omrežje, se prestavi v zemljo.
Cevna kanalizacija se izvede s PVC cevmi in jaški na lomih trase. Do
dvorca se položi alkaten cevi z zaključkom v jašku. |
(4) Vsa
dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta,
zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji
upravljavca določenega omrežja. |
27. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje
se vrši iz lastne kotlovnice na biomaso oziroma z izkoriščanjem
obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije
ipd.). |
28. člen |
(učinkovita raba energije) |
(1) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2)
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
–
izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja
pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
–
zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski
plin) ali z biomaso. |
(3) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
–
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
|
–
soproizvodnja, |
–
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
|
– toplotne
črpalke. |
(4)
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
6 REŠITEV
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
29. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zavarovano območje
nepremične kulturne dediščine, kulturni spomenik, Tišina – Bathyanijev
dvorec, EŠD 18288. |
(2) Za
poseg v kulturni spomenik je potrebno na projektno dokumentacijo, ki se
izdela v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, št. 3510-0172/2011/11 z dne
11. 4. 2012, pridobiti kulturnovarstveno soglasje. |
(3) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta predhodna ocena
arheološkega potenciala še ni bila izdelana, zato je priporočljivo pred
začetkom izvedbe zemeljskih del izvesti predhodne arheološke raziskave.
|
(4) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
(5)
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
(6) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo
zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
7 REŠITEV
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
30. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na
vodovarstvenem območju vodnih virov pitne vode Občine Tišina (osrednji
del dvorca in dozidava se nahajata pretežno na širšem varstvenem pasu,
VVO III), zato je pri načrtovanju in tudi pri izvedbi del treba
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov, ki določajo
vodovarstveni režim. |
(2) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni urejena odvodnja
lastnih in zalednih padavinskih odpadnih voda, zato je treba očiščene
padavinske odpadne vode prioritetno ponikati in zadržati v
zadrževalnikih pred izpustom v vode. |
(3)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin (zatravitve, travne plošče,
zadrževalni bazeni ipd.). |
(4)
Neposredno odvajanje padavinskih odpadnih vod v podzemne vode (brez
precejanja skozi zemljino oziroma skozi kamenine) je prepovedano.
|
(5)
Očiščene padavinske odpadne vode se v podzemne vode lahko odvaja le
posredno in sicer razpršeno (ponikovalni odvodni jarki, zelenice) ali
preko ponikovalnic, ki se dimenzionirajo na podlagi hidrogeološkega
poročila in se locirajo izven vpliva povoznih površin. Kolikor iz
hidrogeološkega poročila izhaja, da tako odvajanje tehnično ni možno, se
lahko očiščene padavinske odpadne vode odvaja po meteorni kanalizaciji v
potok Mokoš. |
(6) Za
gradnjo morebitnega iztoka meteorne kanalizacije ali drugih
infrastrukturnih vodov na vodnem in priobalnem zemljišču potoka Mokoš,
ki je v lasti države, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi
služnosti. |
(7)
Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom
SIST EN 858-2. |
(8)
Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske odpadne vode mora biti
zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610.
|
(9) Za
gradnjo brvi na vodnem in priobalnem zemljišču potoka Mokoš mora
investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, ki služi kot
dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v
lasti države. |
(10) Za
vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki
presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.)
je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije. |
(11) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za
okolje. Vloga za vodno soglasje mora vsebovati tudi vse podatke potrebne
za ustanovitev služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih in za
določitev višine nadomestila. |
31. člen |
(varstvo
tal) |
(1) Ob
izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se
rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi
območja. |
(2) Možen
vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času
gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3)
Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko
določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
32. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je zavarovano kot
spomenik oblikovane narave, evid. št. 1327, Drevesni park v Tišini.
|
(2) V
drevesnem parku je glede na izdelani strokovni podlagi, Arboristična
analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini, št. AA 2013-02,
Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, marec 2013 in Arboristična
analiza za park Bathyanijevega dvorca na Tišini – dopolnitev, št. AA
2013-03, Arborist Tanja Grmovšek s.p., Maribor, junij 2013, stanje
dreves zadovoljivo. Obravnavanih je 523 dreves in grmovnic, podana je
analiza stanja dreves, navedena so načrtovana gradbena dela, opredeljen
je vpliv na drevesa v času gradbenih, rekonstrukcijskih in vzdrževalnih
del, podane so smernice za ohranitev dreves in rastiščnih razmer na
celotnem parkovnem območju, ki so bila upoštevana pri načrtovanju
posegov v prostor in katere je potrebno upoštevati pri izdelavi
projektne dokumentacije in izvedbi posegov. |
(3) Poleg
tega je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
zavarovanih območij, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah Zavoda
Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, št.
4-II-679/2-O-13/AS z dne 4. 7. 2013. |
33. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2)
Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisije
določenih v veljavnem predpisu. |
(3)
Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
34. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s
predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v III. območje
varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60
dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 59 dBA ponoči in 69 dBA podnevi.
|
(2) Pri
gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je
treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. |
35. člen |
(varovanje
naravnih virov) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna
oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
|
–
racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
36. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
Ravnanje s
komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa
način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
8 REŠITVE
IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
37. člen |
(obramba) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev
in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
38. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstaja možnost
nastopa visoke podtalnice, zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma
morajo biti kletni prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne
vode. |
(2) Pri
načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
|
(3)
Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija ...). |
39. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– požarno
varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
|
– dovozne
poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda
SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar
se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
– vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) V
skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne
varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova
požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija
požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija
požarne varnosti ne izdelujeta. |
9 ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
40. člen |
(etapnost
izvedbe) |
(1)
Prostorska ureditev se lahko izvede v več etapah. |
(2)
Posamezna etapa (rekonstrukcija osrednjega dela dvorca, gradnja nove
dozidave, gradnja garaže, parkovna ureditev itd.) mora predstavljati
zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez
izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. |
(3)
Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa
investitorjev. |
10
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
41. člen |
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Dopustna so odstopanja od regulacijskih črt za največ 1,00 m izven
površine za razvoj stavbe. |
(2)
Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev. |
(3)
Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta
odstopanja zadevajo. |
(4)
Dopustna so odstopanja od poteka intervencijskih poti. |
(5)
Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami
zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. |
11 DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
42. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pri
izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se
upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka,
ter projektni pogoji, pridobljeni z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) V času
gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
12 KONČNI
DOLOČBI |
43. člen |
(hramba in
vpogled) |
Občinski
podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri
pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Tišina. |
44. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0013/2014-1 |
Tišina,
dne 10. marca 2014 |
|
Župan |
Občine Tišina |
Franc Horvat l.r. |
|