Na podlagi Pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 39/88 in RS št. 37/92), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in RS št. 10/91, 13/93, 66/93), 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter 14. in 23. člen Statuta občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja št. 8/95) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji seji dne 16.12.1996 sprejel

ODLOK

O REJI MALIH IN DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE TRBOVLJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določijo pogoji, pod katerimi imajo lahko občani in pravne osebe pse in mačke ter gojijo domače in male živali na območju občine Trbovlje.

S tem odlokom se tudi določijo območja, kjer je predvideno gojiti domače živali.

Odlok določa tudi sodelovanje z društvom proti mučenju živali ( v nadaljevanju taksa DPMŽ).

II. POSEST PSOV IN MAČK

Posest psov

2. člen

Pse lahko imajo v posesti občani, društva in pravne osebe pod pogoji, ki so predpisani v tem odloku.

Društva zadevajo DPMŽ, lovske družine in Kinološko društvo.

3. člen

Po tem odloku se psi razvrstijo v:

a) pse čuvaje

b) lovske pse

c) šolane in športne pse

d) druge pse

- psi čuvaji so pasemski ali nepasemski psi, ki jih njihovi lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, živine, vrtov in podobnega;

- lovski psi služijo potrebam lova. Lovski pes je lahko po zakonu o lovu le čisto-pasemski pes ene od lovskih pasem. Čisto - pasemskost psa dokazuje veljavni rodovnik, izda od kinološke organizacije;

- šolani psi so psi, vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi, ki so vzgojeni za javne nastope in vodiči slepih in slabovidnih;

- športni psi so pasemsko nešolani psi;

- med druge pse sodijo vsi ostali psi, ki jih ni mogoče razvrstiti v katero od gornjih opredelitev.

4. člen

Vsi psi na območju morajo biti obvezno prijavljeni.

Rok za prijavo je osem dni potem,  ko je pes dosegel starost 3 mesecev.

Če se lastnik psa, ki nima stalnega prebivališča v občini Trbovlje, zadržuje skupaj s psom na območju občine ali tam pusti psa dalj kot 30 dni, mora v 8 dneh po prihodu prijaviti živali pooblaščeni veterinarski organizaciji.

5. člen

Posestniki prijavljajo ali odjavljajo pse pristojni veterinarski postaji, ki vodi register psov.

Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov.

V register se vpiše: ime in priimek ter naslov posestnika psa, ime, pasma, opis in starost živali, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo, plačilo pristojbin za cepljenje ter datumi zaščitnih cepljenj proti steklini in ostalim boleznim.

6. člen

Pri cepljenju izda pristojna veterinarska postaja pasjo znamko in potrdilo o opravljenem zaščitnem cepljenju proti steklini in ostalim boleznim.

Cepljenje proti steklini je obvezno vsako leto, v kolikor ni zakonsko drugače predpisano. Cepljeni morajo biti vsi psi, ki so ob vsakoletnem cepljenju stari 5 mesecev ali več.

7. člen

Stroške za cepljenje, pasjo znamko, prijavo in odjavo psa plača posestnik psa takoj po opravljeni storitvi.

8. člen

Na znamki so označeni izdajatelj, številka in leto za katero je znamka izdana.

Znamka velja eno leto, oz. do naslednjega obveznega cepljenja. Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik v 3 delovnih dneh sporočiti veterinarski postaji in zaprositi za izdajo nove znamke na lastne stroške.

9. člen

Za psa čuvaja mora lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen tako, da je mogoč dostop do vhodnih vrat stavbe ali neovirano prečkati posest, vendar mora biti veriga dolga 3 metre in ne pretežka.

Za čuvaje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob posebku, vendar ne ob javni poti.

pes čuvaj, ki se uporablja za pašo domačih živali, se sme oddaljiti od živine največ 200 m.

Ne glede na opredelitev v tem členu pa je posestnik dolžan zagotoviti psom toplo in suho zavetje, primerno velik prostor za gibanje, kvalitetno in kvantitativno zadovoljiv obrok hrane, redno svežo, čisto pitno vodo. prav tako mora biti vsak pes v svojem bivališču oz. zavetju zaščiten pred vremenskimi spremembami kot so sončna pripeka, mraz, dež, veter, sneg itd. Balkoni, terase, hodniki v večstanovanjskih zgradbah itd. ne smejo biti psom stalno bivališče.

Psa čuvaja, ki je popadljiv, sme lastnik voditi izven prostora, označenega v 1., 2. in 3. odstavku tega člena le na vrvici, pes pa mora nositi nagobčnik. To velja tudi za druge pse, ki so popadljivi.

10. člen

Ob prostoru oz. zgradbi, kjer je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena tablica  z napisom "HUD PES".

11. člen

Psi, razen popadljivih, se smejo zunaj hišnega prostora prosto gibati, vendar vedno v spremstvu posestnika ali druge odrasle osebe.

Psi velikih pase, ki so popadljivi, morajo izven hišnega prostora nositi nagobčnik. Če jih posestnik vodi na vrvici, nagobčnik ni potreben.

12. člen

Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice, ne povzroča škode lovstvu in drugim ter da je zadosti nahranjen, napojen in negovan. Če zboli, ga je posestnik dolžan dati zdraviti.

Psa se ne sme mučiti, z njim surovo ravnati, ga prekomerno obremenjevati in tudi ne pokončati v nasprotju z določili tega odloka in zakonov.

Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če posestnik v nasprotju s predpisi in določili tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame, na stroške posestnika.

odločitev o prepovedi reje odredi veterinarski inšpektor na osnovi komisijske ugotovitve.

Komisijo poleg veterinarskega inšpektorja sestavljajo še neodvisni občani, predstavnik DPMŽ in prizadete stranke. Predlog za odvzem ali prepoved reje dajo občani upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo v pisni obliki in z lastnoročnimi podpisi.

V stanovanjskih zgradbah in soseskah se na predlog prizadetih strank lahko odvzame tudi pse, ki s pogostim laježem ali zavijanjem občutno motijo okolico.

Postopek je enak kot je opisano zgoraj.

13. člen

Za vzrejo psov (vzgoja mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem.

Pristojen organ iz 12. člena lahko prepove vzrejo psov tistemu, ki za to nima ustreznih prostorov ali sicer ne izpolnjuje pogojev iz 4. odstavka 9. člena.

14. člen

 V primeru masovne obolelosti psov s trakuljo ali drugimi paraziti morajo biti vsi psi, ki so starejši od 5 mesecev, na zahtevo pristojnega inšpektorata zdravljeni proti parazitom oz. zajedavcem.

15. člen

Lastniki psov so dolžni poskrbeti za takojšnje odstranjevanje iztrebkov njihovih živali.

Pse ni dovoljeno voditi na javne prostore (otroška igrišča, javna kopališča, živilske trge, pokopališča, čakalnice, razstave, javna zborovanja, svečanosti, zabave, trgovine, gostilne, parke in podobno), uradna in javna prometna sredstva, razen službenih psov varnostnih organov in psov, ki vodijo slepe, razen če ni drugače določeno ali dovoljeno.

Prepoved voditi pse v javne prostore, urade in javna prometna sredstva ne velja v primeru, kadar spremljajo posestnika na potovanju ali če je posestnik primoran psa imeti pri sebi. V takem primeru mora pes imeti nagobčnik, vstop v javni prostor, urad ali prevozno sredstvo pa mora dovoliti pooblaščena oseba, razen če ni drugače določeno ali dovoljeno.

16. člen

Če je podan sum ali če pes zboli za steklino, mora lastnik to takoj prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji ali veterinarski postaji.

Lastnik mora istočasno psa varno zapreti ali prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico pred njim.

17. člen

sum za steklino je podan, če žival kaže spremenjeno vedenje, močno razdraženost ali potrtost, napada druge živali ali ljudi brez posebnega razloga, izgubi prisebnost, kaže ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje.

18. člen

Če pes koga ugrizne ali kako drugače poškoduje, mora lastnik psa to takoj prijaviti veterinarski postaji. Prijavo mora podati tudi zdravstvena organizacija, h kateri se je ogrizena ali poškodovana oseba prijavila na zdravljenje. Prijavo pošlje v pisni obliki veterinarski inšpekciji in veterinarski postaji. Veterinarska postaja lahko po potrebi pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog v zvezi z lovljenjem in nebolečim pokončanjem sumljivih živali.

Žival mora biti deset (10) dni pod veterinarskim nadzorom.

To velja ne glede na to, ali je žival bila cepljena proti steklini ali ne. Nadzor opravljajo delavci pooblaščene veterinarske organizacije. Vsi nastali stroški bremenijo lastnika živali.

19. člen

Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva in pse, ki ne nosijo pasje znamke. Pri lovu se psa ne sme mučiti, še manj pa se dovoljuje lovcem streljanje takih psov.

Pes, ki je bil ulovljen ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lastnika vrne le-temu, če ta dokaže, da je bil pes prijavljen in cepljen proti steklini. Vrnitev psa lahko posestnik zahteva v 8 (osmih) dneh od dne, ko je bil pes ulovljen, pri tem pa mora povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo.

Če posestnik ne zahteva vrnitev psa v 8 (osmih) dneh, če ne plača stroškov lova ter oskrbe, oz. če žival nima lastnika in je zapuščena ali zavržena, se izroči novemu primernemu lastniku ali pa v oskrbo ali last DPMŽ. V skrajnem primeru pa se žival humano in brez mučenja pokonča.

Z izrazom skrajni primer razumemo in označujemo neozdravljivo obolelost, nevarnost širjenja nalezljivih bolezni ali okužb, popolno nesocializiranost živali, preveliko starost.

20. člen

Odvzem ali lovljenje psa po tem odloku opravlja veterinarsko - higienska služba, policija, gasilci po dogovoru in tudi DPMŽ sam ali s pomočjo zgoraj navedenih.

21. člen

Veterinarska inšpekcija lahko predpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavu nevarnih živalskih kužnih bolezni, večjih elementarnih nezgodah in podobno.

O zapori psov mora veterinarska inšpekcija obvestiti vse posestnike psov, občane in organizacije ter lovske družine, pravočasno na krajevno običajen način.

Lovska družina in posamezni lovci ne smejo svojevoljno in nepooblaščeno pokončati izgubljenih in tavajočih psov. V primeru najdenega psa ali mačke so se dolžni povezati z DPMŽ, v primeru suma na steklino pa z ustrezno inšpekcijo ali veterinarsko postajo.

Posest mačk

22. člen

Občan in pravna oseba ima lahko v posesti mačke pod naslednjimi pogoji:

a) da mačka ne moti okolice in da ne povzroča dokazljive škode;

b) da je ustrezno hranjena, negovana in če zboli, da jo posestnik da zdraviti;

c) da mačke ne muči in z njo ne ravna surovo;

d) da jo da preventivno cepiti proti steklini in mačji kugi v skladu s priporočili felinološkega društva.

23. člen

Če je mačka okolici nevarna, veljajo zanje enaka določila kot za pse (16. člen odloka).

V primeru, da posestnik ne postopa z mačkami kot je treba, veljajo enaka določila kot za pse (12. člen odloka).

III. REJA DOMAČIH ŽIVALI

24. člen

Na ožjem območju Trbovelj je prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino. Ožje območje Trbovelj je po prvem odstavku tega člena:

- ob glavni cesti od železniške postaje do Tovarne pohištva;

- Opekarna - Šuštarjeva cesta,

- Keršičeva cesta,

- Partizanska cesta,

- Cesta OF,

- Naselje Španskih borcev - Topoletovo,

- Novi dom,

- Leninov trg,

- Gimnazijska cesta - Majcenova cesta,

- Ulica Sallaumines,

- Kešetovo,

- Trg svobode,

- Cesta Tončke Čeč,

- Vreskovo,

- Dom in vrt,

- Ribnik - del (do ceste Gvido - Terezija, vzhodno od te ceste pa le s soglasjem lastnika zemljišča).

25. člen

Izjemoma je dovoljeno rediti na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije živali iz prvega odstavka 24. člena le kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo.

26. člen

Na ostalem območju Trbovelj ni dovoljeno rediti domače živali iz prvega odstavka 24. člena tega odloka v bližini strnjenih stanovanjskih naselij, šol, vrtcev, živilskih obratov ter v bližini pitne vode.

27. člen

Imetniki psov iz 2. člena tega odloka, ki živijo na območju mesta Trbovelj, določenega z urbanistično zasnovo, morajo vsako leto plačati občinsko takso v višini 3.000,00 SIT.

Plačila takse je upravičen invalid, ki ima izšolanega psa in ga potrebuje zase.

Z zbranimi sredstvi se zagotovi izgradnja in delovanja zavetišča za male živali.

IV. REJA MALIH ŽIVALI

28. člen

Male živali(ptiči, poštni golobi, grlice, morski prašički in podobno) je dovoljeno rediti: na vsem področju občine pod pogojem, da ne motijo okolice.

Rejci tudi ne smejo mučiti živali.

Upravljavci zgradb, kakor tudi stanovalci in etažni lastniki lahko predlagajo prepoved gojenja golobov, če le-ti povzročajo škodo na objektih.

Vloga društva proti mučenju živali Trbovlje (DPMŽ)

29. člen

DPMŽ v sodelovanju z občinskim organom, veterinarsko inšpekcijo skrbi v skladu s pravili društva za zapuščene živali, jim nudi zakonsko določeno zavetišče in preventivno zdravstveno varstvo ter v skladu z 12. in 13. členom tega odloka sodeluje v delu komisije za odvzem živali ter jih pomaga loviti in skrbeti zanje do vračila lastniku ali oddaje primernemu novemu lastniku, v skrajnem primeru pa sodeluje ali poskrbi za humano in nebolečo usmrtitev živali.

30. člen

Za zapuščene živali po tem odloku do zagotovitve redne oskrbe ali namenske oddaje štejejo:

- najdene živali brez znanega imetnika,

- odvzete ali v nuji oddane živali znanega imetnika,

- najdene poškodovane, drugače prizadete ali neoskrbljene rejne živali,

- poškodovana, obolela ali nemočna divjad,

- prostoživeče živali v urbanem okolju, zlasti mestni golobi in mačke.

V. KAZENSKE DOLOČBE

31. člen

Z denarno kaznijo od 10.000,00 SIT do 30.000,00 SIT se kaznuje za prekršek fizična in pravna oseba, ki krši določila iz: 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18., 22., 24., 26. in 27. člena tega odloka.

32. člen

Z denarno kaznijo 5.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba na kraju samem, če krši določila 15. člena tega odloka.

VI. KONČEN DOLOČBE

33. člen

Izvajanje tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija, komunalni nadzorniki in veterinarska inšpekcija.

34. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o posesti psov in mačk ter o gojitvi domačih in malih živali na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/78).

35. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 320-2/77-OS

Datum: 16.12.1996

                                                                                              PREDSEDNIK

                                                                                        OBČINSKEGA SVETA

                                                                                          OBČINE TRBOVLJE

                                                                                              Slavko POTRATA

                                                                                                          s.r.