Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/02 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Duplek na 14. redni seji, dne 21. septembra 2004, sprejel

ODLOK

o ureditvenem načrtu za center v Spodnjem Dupleku

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za center v Spodnjem Dupleku, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 7032.

2. člen

Ureditveni načrt vsebuje:

A: Tekstualni  del

II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Območje leži v naselju Sp. Duplek jugozahodno od regionalne ceste R3-710 (Maribor - Vurberk - Ptuj) in zahodno od Žitečkega potoka.

Velikost območja je približno 4,25 ha.

Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele:

352/2, 352/3, 352/4, 354/1, 354/2, 354/4, 354/5, 354/6, 354/7, 354/8, 354/9, 354/10, 354/11, 354/12, 354/13, 354/14, 354/15, 354/16, 354/17, 354/18, 354/19, 353/1, 353/2, 353/4, 353/5, 353/6, 353/7, 353/8, 353/9, 353/10, 963/25, 963/23, del 963/24 in del 963/26, vse k.o. Spodnji Duplek.

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta obsega parcele ali dele parcel: 353/2, 353/10, vse k.o. Spodnji Duplek.

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta obsega parcele ali dele parcel: 352/4, 353/1, 353/2, 353/4, 353/9, 353/10 del, 354/1, 354/13 del, 963/24 del, 963/23 del, 392/1, 750, 754, vse k.o. Spodnji Duplek.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

Območje je namenjeno površinam za stanovanja in poslovno trgovske dejavnosti.

Ureditveni načrt za obravnavano območje predvideva naslednje funkcije:

- stanovanjsko,

- poslovno,

- oskrbno in storitveno,

- kulturno in

- športno - rekreacijsko.

IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

5. člen

Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:

- razporeditev predvidenih objektov in odprtih površin,

- namembnost objektov in odprtih prostorov,

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

- smeri dostopov in dovozov,

- usmeritve za oblikovanje novih objektov,

- ureditev utrjenih in zelenih površin.

6. člen

Rušitve:

- Za rušenje je previden objekt večnamenske dvorane, ki stoji na parc. št. 354/5, k.o. Sp. Duplek.

7. člen

FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog: "Ureditvena situacija", "Urbanistični pogoji" in "Prometna ureditev", vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi "Ureditvena situacija" in prilogi "Karakteristični vzdolžni in prečni prerez".

Pomen regulacijskih elementov iz grafične priloge št. 7 "Urbanistični pogoji":

- dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni gabarit objekta;

- gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad;

- gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

- omejitev vertikalnega gabarita po namembnosti ali višini je mesto višinske spremembe oziroma spremembe namembnosti v primeru enovitega objekta;

- vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta.

Objekt A - večnamenski objekt

- Etažnost: P + 1

- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih linij.

- Parkiranje: Ob cesti.

- Streha: Naklon do 35°.

Objekti B - individualne stanovanjske hiše

- Etažnost: P + M

- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih linij.

- Parkiranje: V objektu ali na lastni parceli.

Sklopi objektov C, D in F - bloki

- Namembnost: V pritličju objektov je dovoljena gradnja poslovne dejavnosti, manjših trgovinic in mirne storitvene dejavnosti V nadstropju in mansardi so stanovanja ali poslovne dejavnosti.Vhodi v stanovanja morajo biti ločeni od vhodov v poslovne prostore.

- Etažnost: P + 1 + M (Osrednji del objektov je lahko tudi nižji).

- Parkiranje: Je predvideno ob notranji cesti, oziroma zunanjih površinah in v garaži objekta.

- Na željo investitorja so lahko garaže tudi v kletni etaži.

Objekti E - stanovanjski objekti

- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih linij.

- Parkiranje: Ob prometnicah in v garaži objekta.

Objekt G - poslovni objekt

- Namembnost: Objekt je poslovni, v pritličju je dovoljena gradnja trgovskih in storitvenih lokalov.

- Etažnost: P + M

- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih linij.

- Parkiranje: Na južni strani objekta ob dostopni cesti.

Objekt H - trgovski objekt

- Namembnost: Objekt je v pritličju trgovski, v nadstropju so predvidena stanovanja.

- Etažnost: P + 1

- Tlorisni gabariti: V okviru gradbenih mej in gradbenih linij

- Parkiranje: Obiskovalci in stanovalci na parkirišču na vzhodni in zahodni strani objekta.

Obstoječi objekti

- Obstoječi objekti se lahko prenavljajo v okviru gradbenih mej. Dovoljene so nadzidave objektov do etažnosti P + 1 + M.

Fasade

- Fasade so svetlih zemeljskih tonov, nekatere površine so lahko vertikalno opažene z lesom. Poudarjeno morajo biti oblikovane pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih materialov.

Strehe

- Strehe morajo biti praviloma v naklonu do 35°, razen nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi več - slemenske in več - kapne strehe. Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Kritina mora biti na vseh objektih temnih barv. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt. Celotna širina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.

Kleti

- Po predhodno pridobljenih geotehničnih soglasjih so dovoljene tudi vkopane ali pol - vkopane kleti. Pol - vkopane kleti lahko gledajo 1,5 m iz zemlje. Pri poslovno stanovanjskih in poslovnih objektih so dovoljene samo popolnoma vkopane kleti.

Dostopi

- Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi z najbližje javne poti oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno - varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.

- Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.

Ograje

- Ograje ne smejo presegati višine 2,0 m. Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel s krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi naravnimi gradivi.

- Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in žičnim jedrom (primerne avtohtone drevesne oziroma grmovne vrste).

- Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno - varnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

Ulična oprema

- Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki ipd.) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, zastira značilnih pogledov ter ne ovira dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.

- Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.

- Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.

- Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina in pozicija usklajena s prometno - varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

Tabela 1: Normativi za določanje potrebnih odprtih površin za stanovalce in izračunane potrebne površine

Vsa nadaljnja ureditev odprtega prostora, izbira igral po starostnih stopnjah, izbira opreme in rastlinskih vrst je stvar projektne dokumentacije, ki pa mora upoštevati osnovni koncept, prikazan v ureditveni situaciji z zasnovo zelenih površin.

V. POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

8. člen

Cestno omrežje

Območje urejanja se bo na cestno omrežje navezovalo preko obstoječega priključka na regionalno cesto R3-710 Maribor - Vurberk - Ptuj.

Cestno omrežje je treba dograditi z naslednjimi cestami oz. cestnimi odseki:

- cesta B - dograditi je treba že obstoječi cestni odsek v obliko zanke, cesta se v dveh križiščih priključuje na obstoječo osrednjo cesto A;

- cesta C - izgraditi je treba cestni odsek vzporedno z objektom G, ki se priključuje na osrednjo cesto A;

- cesta D - izgraditi je treba cestni odsek z avtobusnim postajališčem, ki se priključuje na osrednjo cesto A in v polnem T križišču na regionalno cesto.

- enoetažne ali več etažne podzemne garaže pod sklopi objektov E, F in G.

Kot del cestnega omrežja so načrtovane tudi dovozne ceste do parkirišč in do podzemnih garaž (rampe).

V območju obravnave je prednostna osrednja cesta, to je cesta A, le-ta pa se podrejeno priključuje na regionalno cesto. Načrtovane ceste funkcionirajo kot parkirne ulice in se uredijo kot dvosmerne in dvopasovne, z izjemo ceste D, ki je enosmerna.

Hitrost v celotnem območju naj bo 30 km/h (območje omejene hitrosti).

Višinski poteki rekonstruiranih cest in novogradenj je treba prilagajati izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta odsekov novih cest se definira s koto priključitve na obstoječo cesto. V območju križišč je treba zagotoviti preglednost (pregledni trikotnik).

Znotraj območja urejanja je prepovedan promet za tovorna vozila, razen za dostavo.

Mirujoči promet

Za parkiranje osebnih vozil so načrtovana:

- zunanja parkirišča: pri objektu H in pri zdravstvenem domu,

- parkirni pasovi ob voziščih cest A, B in C,

- dve eno - etažni podzemni garaži pod sklopi objektov E in F.

Podzemni garaži načrtovani pod gradbenimi mejami objektov sta po potrebi lahko tudi večji.

Parkirne površine morajo imeti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno, namenjenih vozilom oseb z invalidnimi vozički.

Dostava in intervencija

Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so speljane z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi (čez spuščeni robnik). Intervencijske poti morajo biti utrjene, ureditve zelenih površin pa ne smejo ovirati interventnih voženj.

Dostavne poti so prav tako speljane z vozišča in preko ploščadi. Dostavna pot preko ploščadi se lahko s talno ureditvijo loči od ureditve ostale ploščadi.

Peš in kolesarski promet

Mrežo peš poti sestavljajo pločniki, dopolnjuje jih sistem vzdolžnih in prečnih peš povezav ter večje ploščadi znotraj sklopov zazidav. Vse površine namenjene pešcem morajo biti urejene tako, da omogočajo neovirano gibanje invalidom.

Kolesarji se v severnem delu osrednje ceste vodijo po kolesarski stezi, drugje v območju obravnave pa po vozišču, ploščadih in poteh. Ob vseh objektih je treba urediti odstavna mesta za kolesa. Njihovo število je treba določiti glede na vrsto in obseg dejavnosti.

Javni potniški promet

Postajališče za medkrajevni in primestni avtobusni potniški promet z dvema stojnima mestoma je treba zgraditi ob cesti D. Postajališče funkcionira za obe smeri voženj avtobusov (proti Mariboru in proti Vurberku).

VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

9. člen

Splošno

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 8 "Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez".

Vodooskrba

Za priključitev objektov na vodovodno omrežje je treba zgraditi vodovodne cevovode v predvidenih prometnicah, minimalne dimenzije DN 100, ki se krožno navežejo na obstoječ vodovodni cevovod PEHD DN 110.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Hidranti naj bodo podtalni, ločeni od prometnih površin tako, da so dostopni ob vsakem času.

Odvajanje onesnaženih voda

Za predvidene objekte je treba dograditi kanalizacijo mešanega sistema in jo dimenzionirati glede na predvideno zazidavo. Za odvodnjo komunalnih odpadnih vod naj se načrtuje vodotesno kanalizacijsko omrežje z navezavo na obstoječe kanalizacijsko omrežje in na pravkar zgrajen kolektor ob Žitečkem potoku s končno dispozicijo odplak na lokalni čistilni napravi. Izgradnja in ureditev predvidenega centra naselja Sp. Duplek naj se uskladi z obratovanjem pravkar izgrajenega povezovalnega kanala in lokalne čistilne naprave.

Padavinske vode, ki ne bodo obremenjene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo preko peskolovov v ponikovalnice ali v vodotok - Žitečki potok.

Padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirnih površin je treba speljati preko peskolovov in lovilcev olj v mešan kanalizacijski sistem. V kolikor bo kakovost vod primerna za izpust v vodotok, se lahko speljejo v Žitečki potok.

Vodnogospodarske ureditve

Območje gradnje leži v poplavnem območju Žitečkega potoka in reke Drave.

Zaradi poplavne ogroženosti območja naj se objekti praviloma načrtujejo brez kleti. V primeru izvedbe kleti je treba poskrbeti za ustrezno poplavno varnost in protipolavno izvedbo le teh.

Vsi objekti morajo biti skladno z Zakonom o vodah od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba projektirane brežine Žitečkega potoka odmaknjeni vsaj 5 m.

Elektrooskrba in javna razsvetljava

Investitorji oziroma projektanti predvidenih objektov dovoznih poti in komunalne ureditve se morajo seznaniti s točnimi lokacijami obstoječih elektroenergetskih vodov. Podatke si morajo pridobiti na Elektro Maribor d.d., PE Elektro Maribor okolica. Na mestih približevanj oz. eventuelnih križanj predvidenih objektov je treba upoštevati pogoje soglasodajalca Elektro Maribor d.d..

Napajanje predvidenih objektov bo izvedeno iz dveh transformatorskih postaj:

- predvideni objekti ureditvenega načrta B, C in D bodo napajani iz obstoječe transformatorske postaje TP Duplek poslovni center, za kar bo treba:

- zgraditi ustrezen nizkonapetostni razvod od transformatorske postaje do predvidenih objektov,

- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda,

- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov;

- ostali predvideni objekti ureditvenega načrta (A, E, G, F) bodo napajani iz nove transformatorske postaje, z lokacijo razvidno iz karte št. 8, za kar bo treba:

- zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne moči,

- vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje,

- zgraditi ustrezen nizkonapetostni razvod od nove transformatorske postaje do predvidenih objektov,

- pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo,

- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za novo transformatorsko postajo, za -njeno vključitev v srednje - napetostno omrežje in za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda,

- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov in služnostne pogodbe za dovozno pot do nove transformatorske postaje.

V skladu z Energetskim zakonom si bodo morali investitorji pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasja za priključitev predvidenih posameznih objektov, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev posameznega objekta na distribucijsko omrežje.

Parkirišča in dovozne poti morajo biti osvetljene s primernimi svetilkami. Napajanje bo izvedeno iz obstoječe in predvidene TP preko omrežja javne razsvetljave, ki naj poteka v isti trasi kot nizkonapetostno omrežje.

TK in CATV omrežje

Obstoječo TK kanalizacijo, ki prečka lokacijo predvidenega objekta, bo treba na odseku, ki je razviden v grafični prilogi karta št. 8, prestaviti in prilagoditi zazidavi. Pred izvajanjem del je treba TK inštalacije na terenu zakoličiti.

Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje ter kabelske priključke do posameznih objektov. Načrtovani objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet obstoječe telefonske centrale Sp. Duplek, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi.

Na obravnavanem območju ni CATV omrežja. Vzporedno z izgradnjo sekundarnega TK omrežja bi bilo smiselno položiti tudi CATV kable.

Ogrevanje

Ogrevanje objektov naj se načrtuje na utekočinjen naftni plin. Uporaba energenta lahko kurilno olje na tej lokaciji ni primerna zaradi poplavne ogroženosti območja.

Celotni sistem oskrbe objektov z utekočinjenim naftnim plinom iz rezervoarjev mora biti zgrajen v skladu z ustreznimi predpisi o gradnji objektov za uporabo UNP.

Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Morebitne posebne odpadke je treba zbirati ločeno in jih odvažati na za to določeno deponijo ali v predelavo.

Na javnih površinah je treba zagotoviti zadostno količino košev za odpadke.

VII. POGOJI IZVEDBE UREDITVENEGA NAČRTA ZA PREPREČEVANJE NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE

10. člen

Varstvo voda

Vsi posegi v prostoru so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot je dovoljeno s predpisi, vendar:

- pri gradnji naj se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo spuščati v podtalje - z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

- odvodnjavanje vod iz vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje oz. v potok, ampak jih je potrebno predhodno očistiti preko peskolovov in lovilcev olj;

- zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo, ki se priključi na javni kanalizacijski sistem, kateri se zaključi v lokalni čistilni napravi.

Območje obravnave se nahaja na poplavnem območju. Investitorji morajo ob načrtovanju objektov in še posebej kleti na poplavnem območju predvideti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bi prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bi poslabšala poplavna varnost območja in da ne bi prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.

11. člen

Varstvo zraka

Po Odloku o varstvu zraka na območju Občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/92), leži obravnavano območje v III. območju onesnaženosti zraka.

V izogib kakršnemkoli povečanju onesnaženosti zraka je za ogrevanje predvideti utekočinjen naftni plin.

12. člen

Varstvo pred hrupom

V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, je treba v območju urejanja zagotoviti pogoje za območje III. stopnje varstva pred hrupom.

13. člen

Varstvo pred požarom

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom.

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:

- Pravilnik o požarnovarstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov,

- Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov,

- SIS DIN 14090 - Površine za gasilce ob zgradbah in

- Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.

O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi (prednost imajo podzemni hidranti).

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.

Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varnost (Požar - strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.

Treba je zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIS DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

VIII. ETAPNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE V UREDITVENEM NAČRTU

14. člen

ETAPNOST

Pogoj za izvedbo ureditvenega načrta je izvedba komunalne in energetske infrastrukture ter cestnega omrežja.

Preostale načrtovane posege je možno izvajati v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne. Do izgradnje predvidenih objektov je zemljišče možno uporabljati za potrebe parkiranja. Potrebno ga je primerno urediti.

15. člen

TOLERANCE

Tolerance glede oblikovanja objektov

Tolerance so možne v skladu s pogoji, ki so prikazani v grafičnih prilogah 1Ureditvena situacija" in "Urbanistični pogoji".

Za objekte z oznako C, D, F, in G je dovoljeno povečanje vertikalnega gabarita za eno etažo, vendar je potrebno v projektni dokumentaciji uskladiti potrebno število parkirnih mest.

Tolerance so dovoljene pri gradbenih mejah in sicer 0,5 m.

V uličnem nizu, kjer je več stavb je določena tudi gradbena linija. Višja nadstropja lahko s svojo maso segajo preko gradbene linije do 1,5 metra.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz ureditvenega načrta v skladu z določili tega odloka.

Tolerance glede infrastrukturnih ureditev

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem ureditvenim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih, hidroloških, geoloških, vodnogospodarskih, lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu ureditvenemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

IX. KONČNE DOLOČBE

16. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Duplek.

17. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu za center v Sp. Dupleku (Medobčinski uradni vestnik, št. 19/88), ki se nanašajo na območje obdelave tega ureditvenega načrta.

18. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan

Janez Ribič, s. r.

Številka: 350-03-32/2004

Datum: 22. september 2004