Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B 70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP –
80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12, ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C
109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in 61/17 – ZUreP-2) ter 10. in
30. člena Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 28.
seji dne 14. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja
prostora z oznako LEŠ 03 |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
V
skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Tržič (Uradni list RS,
št. 35/16, 74/16) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
območje enote urejanja prostora z oznako LEŠ 03 (v nadaljevanju: OPPN). |
|
2. člen |
|
(namen OPPN) |
|
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo sedmih
stanovanjskih stavb, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,
ureditev obstoječe dostopne javne poti, gradnjo komunalne infrastrukture
in vseh pripadajočih ureditev, ki služijo gradnji. |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje urejanja se nahaja v naselju Leše v Občini Tržič. |
(2) Meja območja OPPN izhaja iz Občinskega prostorskega načrta Občine
Tržič. |
(3) Območje urejanja obsega zemljišča naslednjih parcel: 763/8, 763/7,
763/6, 763/5, 763/4, 763/3, 764 in 856/1-del, vse k.o. Leše in je veliko
cca 0,7 ha. |
(4) Izven območja OPPN segajo ureditve prometnih površin in obcestnega
prostora, odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, ureditve
vodovodnega omrežja, elektroenergetske infrastrukture in
telekomunikacijske infrastrukture. |
|
4. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte: |
Št. 1 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega
dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju – PNRP |
M =
1:2000 |
Št. 2 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega
dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju – GJI |
M =
1:2000 |
Št. 3 |
Območje podrobnega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem |
M =
1:1000 |
Št. 4 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji |
M =
1:1000 |
Št. 5 |
Zazidalna oziroma ureditvena situacija |
M =
1:500 |
Št. 5.1 |
Prerezi |
M =
1:500 |
Št. 6 |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter
grajeno javno dobro |
M =
1:500 |
Št. 7 |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
M =
1:2000 |
Št. 8 |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
pred požarom |
M =
1:1000 |
Št. 9 |
Načrt parcelacije |
M =
1:500 |
(2)
Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju: GN)
izdelanem v merilu 1:500. |
|
5. člen |
|
(obvezne priloge OPPN) |
|
OPPN
ima naslednje obvezne priloge: |
1. izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6. povzetek za javnost, |
7. odločba, iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno. |
|
6. člen |
|
(uporabljeni izrazi in pojmi) |
|
V
tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s
področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ter Občinskega
prostorskega načrta Občine Tržič in Kataloga pomožnih objektov Občine
Tržič. |
|
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
1. Opis prostorske ureditve, ki se
načrtuje Z OPPN |
|
7. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
(1) Načrtuje se gradnja sedmih stanovanjskih stavb ter ureditev
obstoječe dostopne javne poti. |
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi
arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih
ureditev. Nova stanovanjska gradnja se komunalno opremi tako, da se
priključuje na obstoječo gospodarsko infrastrukturo. Uredi se dostop in
navezava na javno prometno omrežje občine. |
(3) S podrobnim načrtom se v omenjenem območju ustvari kakovostno
bivalno okolje, pri čemer se varuje okolje, ohranja naravo, varuje
naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja,
ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom in obrambo. |
|
8. člen |
|
(vrste območij osnovne in podrobnejše
namenske rabe prostora znotraj območja OPPN) |
|
Nadrejeni akt znotraj območja OPPN označuje podrobno namensko rabo:
Stanovanjske površine (SS). |
|
2. Umestitev načrtovane ureditve v
prostor |
|
2.1. Vplivi in povezave prostorskih
ureditev s sosednjimi območji |
|
9. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi
območji) |
|
Načrtovana gradnja predstavlja manjše območje, namenjeno bivanju v
severovzhodnem delu vasi Leše. Na jugu območje omejuje struga Hudega
Grabna z obvodno vegetacijo, na zahodu se predvidena pozidava priključi
k obstoječem naselju Leše preko obstoječe javne poti, na severu pa se
območje zaključi s travniki. Predvidena gradnja ne bo negativno vplivala
na sosednja območja kmetijskih zemljišč (K) in gozdnih zemljišč (G). |
|
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in
površin |
|
10. člen |
|
(dopustne vrste objektov in ureditev
glede na namen) |
|
Dopustne so naslednje vrste objektov in ureditev glede na namen: |
– enostanovanjske stavbe, z dopolnilnimi dejavnostmi, pri čemer mora
imeti stavba več kot polovico prostora namenjenega stanovanju, |
– objekti, vodi in naprave infrastrukturnih omrežij, |
– garaža, drvarnica, |
– lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, |
– varovalna ograja in sosedska ograja, |
– podporni zid, |
– mala komunalna čistilna naprava, |
– nepretočna greznica, |
– rezervoar, |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
– parkirišče, |
– pomožni komunalni objekti, |
– objekti za spremljanje stanja okolja ter |
– sadovnjaki, vrtovi in zelenjavni vrtovi. |
|
11. člen |
|
(dopustne vrste gradenj in ureditev) |
|
Na
območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: |
– rušitve in odstranitev objektov, |
– gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije in
vzdrževalna dela, |
– spremembe namembnosti, |
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih (pomožnih)
objektov, |
– ureditve sadovnjakov, vrtov in zelenjavnih vrtov. |
|
2.3. Pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
|
12. člen |
|
(vrste, tipologija in oblikovanje
objektov) |
|
(1) Stavbe: Načrtuje se gradnja sedmih enostanovanjskih stavb za namen
bivanja in spremljevalnih dejavnosti. V posamezni stavbi je dopustna
ureditev ene stanovanjske enote. Za spremljevalne dejavnosti velja: |
– obseg dejavnosti je dopusten kot delo na domu brez prekomernih vplivov
na stanovanjsko okolje, |
– število zaposlenih, ne pogojuje dodatnih parkirišč, |
– dejavnost se odvija v zaprtih prostorih, |
– dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, gradbene
stroje in zunanjih skladiščnih prostorov, |
– dejavnost ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. |
(2) Tlorisna površina in gabariti: Stanovanjska stavba bo tlorisnih
dimenzij 6,30 m x 9,00 m. Odstopanja tlorisa so ob upoštevanju določil
tega odloka dopustna do +25 %. Tloris se lahko v okviru max. gabaritov
presega z balkoni, ki so iz gabarita stavbe zamaknjeni do 1,60 m. Kljub
odstopanju se ohranja razmerje stranic osnovnega gabarita stavbe min.
1:1,4. Višinski gabarit stavb je lahko največ K+P+1+M, klet mora biti v
celoti vkopana, kolenčni zid pa je lahko visok do največ 0,40 m. Tloris
kleti je lahko manjši od nadzemnega dela objekta. Dopustna je medetažna
gradnja. |
(3) Oblikovanje: Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in
detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni
izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni
elementi iz drugih okolij. Ograje balkonov ali gankov morajo biti
izvedene v lesenem opažu. Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v
enotnem rastru polno/prazno. |
(4) Materiali in barve: Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno,
dopustna je tudi uporaba naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les,
steklo). Fasade objekta morajo biti bele ali v svetlih pastelnih tonih
zemeljskih in peščenih barv; živobarvne fasade niso dovoljene. Za fasade
je dopustno uporabiti tudi omet, oblogo iz naravnega kamna in vertikalno
položen les. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno. |
(5) Strehe: |
– Strehe na objektu morajo biti simetrične dvokapnice, naklona 38º–45º,
s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta. Sleme mora
potekati vzporedno s plastnicami. |
– Dopustno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi
frčadami. Možna je izvedba čopov v matični strešini. |
– Strešna kritina naj bo nesvetleča v svetlejših sivih tonih. |
(6) Podporni zidovi: Gradnja podpornega zidu, višjega od 1,2 m, je
dovoljena zaradi geotehničnih ali hidroloških zahtev terena in se izvede
pod pogoji, ki izhajajo iz geotehničnega poročila in geološko in
hidrološkega elaborata. |
|
13. člen |
|
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
|
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z
oblikovanjem in materiali osnovne stavbe oziroma skladno z usmeritvami
iz Kataloga pomožnih objektov Občine Tržič. Kot prizidki na fasadah
morajo biti nezahtevni in enostavni objekti izvedeni tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko nezahtevnega ali
enostavnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha. |
(2) Oblikovanje ograj: Dopustne so žive meje rastlinskih vrst: zimzelena
kalina (Ligustrum vulgare), rumeni dren (Cornus mas), navadni gaber
(Carpinus betulus), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in navadni
šipek (Rosa canina), leseni plotovi, vereje in lese, ali kombinacija
žive meje z leso. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati
proti javni cesti. Višine ograj ne smejo presegati 1.20 m. |
(3) Oblikovanje podpornih zidov: Podporni zidovi naj bodo izvedeni v
naklonu do višine max. 1,2 m, kamniti ali z izgledom kamnitih podpornih
zidov in ozelenjeni. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah. |
|
14. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
(1) Nove stanovanjske stavbe (nad terenom fasadni plašč in pod terenom
zunanji rob objekta) se od parcelnih meja odmakne toliko, da ni motena
sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru
parcele namenjene gradnji. |
(2) Lega enostanovanjskih stavb mora slediti gradbeni meji 1. To je črta
določena v grafičnem prikazu (lista 5 in 9), ki označuje skrajno mejo,
do katere lahko seže enostanovanjska stavba (nad terenom fasadni plašč
in pod terenom zunanji rob objekta) na parceli, namenjeni gradnji
(nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim parcelam). Nove stavbe ne
smejo segati preko gradbene meje. Gradbena meja je določena: |
– 5,00 m od roba cestnega sveta in |
– 4,00 m od meje sosednjih zemljišč, namenjenih gradnji, oziroma 2,5 m s
soglasjem lastnika sosednje parcele, namenjene gradnji. |
Smer
slemena: Enostanovanjske stavbe se umešča tako, da je daljša stranica
vzporedna s plastnicami, kot kaže grafični prikaz št. 5: Zazidalna
oziroma ureditvena situacija, in št. 9: Načrt parcelacije. |
Kota
pritličja se z višinsko koto določi glede na konfiguracijo terena v fazi
projektiranja. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti: |
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 3 m, manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika
sosednje parcele, vendar ne manjši od 2,5 m. |
– Odmiki ograj: |
– Odmik ograje od sosednje parcele je minimalno 0,50 m.Med parcelami,
namenjenimi gradnji, je ograja lahko postavljena tudi na parcelno mejo. |
– Odmik ograj od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če
upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
– Odmik podpornih zidov: |
– Podporni zidovi morajo biti od sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj
0,50 m. Med parcelami, namenjenimi gradnji, so lahko zgrajeni tudi na
parcelno mejo. |
– Odmik podpornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen
če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
|
15. člen |
|
(odprte in zelene površine) |
|
(1) Odprte in zelene površine so načrtovane, kot kaže grafični del (list
5), in sicer: |
– območje, kjer je gradnja dopustna – parcela namenjena gradnji in |
– območje, kjer gradnja ni dopustna – del zemljiške parcele, kjer je
dopustna kmetijska raba, kot so: njive, travniki, sadovnjaki, zelenjavni
vrtovi. |
(2) Terase ob enostanovanjskih stavbah so shematsko prikazane v
grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena in stavbo se terase
locirajo in urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča. |
(3) Višinske razlike: Pri urejanju okolice objektov se upošteva
obstoječa konfiguracija terena. Zemeljska dela (izravnavanje,
poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvaja tako, da se
ohranijo lastnosti terena. Višinske razlike na zemljišču se urejajo s
travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso
mogoča, je dopustna gradnja podpornih zidov skladno s predpisanim
oblikovanjem iz tega odloka. Kota urejenega terena na parcelni meji mora
biti prilagojena sosednjemu zemljišču. |
(4) Materiali: Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline).
Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. |
(5) Zasaditev: |
– Na
območju OPPN se ohranja in obnavlja visokodebelne sadovnjake. |
– Pri novih zasaditvah se prednostno sadi visokodebelne sorte sadnega
drevja. |
– Ob
stanovanjskih objektih mora biti na zelenih površinah posajeno vsaj eno
visokodebelno sadno drevo. |
– Sajenje invazivnih rastlinskih vrst ni dopustno. |
– Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne
infrastrukture. |
(6) Pri urejanju okolice objektov mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in
gradbeni material ter urediti okolico. |
|
16. člen |
|
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje
in umeščanje površin za mirujoči promet) |
|
(1) Parkirne površine se predvidijo v garaži oziroma znotraj dvorišča
pripadajoče parcele, namenjene gradnji. |
(2) Za posamezni objekt (enostanovanjska stavba z garažo) se zahteva
najmanj 2 PM/stanovanje. |
|
17. člen |
|
(parcela namenjena gradnji) |
|
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene zemljiške
parcele, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo temu objektu. |
(2) Velikost in oblika parcel namenjenih gradnji je razvidna iz
grafičnega dela OPPN in do določitve dokončnih mej informativno obsega: |
S1 |
S2 |
S3 |
S4 |
S5 |
S6 |
S7 |
615 m2 |
608 m2 |
610 m2 |
608 m2 |
590 m2 |
604 m2 |
495 m2 |
(3)
Parcela se na terenu določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov
in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja
evidentiranja nepremičnin. |
(4) Posestne meje parcele namenjene gradnji morajo biti urejene pred
izdajo gradbenega dovoljenja. |
(5) V kolikor bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, je
le-te investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za
geodetske meritve postaviti v prvotno stanje. |
|
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
18. člen |
|
(opremljenost z gospodarsko
infrastrukturo) |
|
V
območju OPPN se načrtujejo naslednji infrastrukturni objekti in grajeno
javno dobro: |
– cestno omrežje, |
– vodovodno omrežje, |
– elektroenergetsko omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez, |
– kanalizacijsko omrežje. |
|
19. člen |
|
(prometne površine in obcestni prostor) |
|
(1) Območje OPPN leži ob obstoječi dostopni javni poti (t.i. stara cesta
Leše–Tržič), ki se navezuje na lokalno cesto Brezje–Leše; odsek
št. 348071. Predvidene gradnje se navezujejo neposredno na urejeno
obstoječo dostopno javno pot. |
(2) Obstoječa dostopna javna pot se uredi tako, da cesta doseže
karakteristični profil: |
Vozišče |
2x2,00 m |
4,00 |
Bankina |
2x0,75 m |
1,50 |
Skupaj cestišče |
|
5,50 |
V
fazi projektiranja se za namen ureditve obstoječe dostopne javne poti
geotehnično preveri zemljišče, višinsko preveri niveleto, določi
potrebne elemente ceste, kot so: širina, vzdolžni in prečni naklon,
prometna ureditev, odvodnjavanje in predvidi zaščitne in varnostne
ukrepe, kot so: varnostna ograja in podporni zid. Pred začetkom del si
mora investitor pridobiti projektno dokumentacijo PGD/PZI za ureditev
dostopne obstoječe javne poti in skupinskega priključka in jo predložiti
v potrditev Občini Tržič. Urejena obstoječa dostopna javna pot mora še
naprej omogočati gospodarjenje z gozdom. |
(3) Obstoječa dostopna javna pot leži južno od gradbene meje 2. To je
črta, določena v grafičnem prikazu (lista 5 in 9), ki označuje skrajno
mejo, do katere lahko seže objekt (cesta) in vodi po severozahodnem robu
obstoječe ceste oziroma po severozahodni meji parcele št. 856/1 k.o.
Leše. |
Višinska kota ceste se glede na konfiguracijo terena določi v fazi
projektiranja. |
(4) Obračališče se zagotovi na parceli št. 764 k.o. Leše in je shematsko
prikazano v grafičnem delu. Skladno s tehničnimi predpisi se projektira
in izvede na način, ki zagotovi ustrezne elemente obračališča, kot so:
obračalni radiji, širina in prečni skloni, tako da se omogoči dostop in
obračanje tovornih, intervencijskih in komunalnih vozil. |
(5) Obstoječa dostopna javna pot se izvede na način in pod pogoji, ki
izhajajo iz Geotehničnega poročila o pogojih gradnje stanovanjskih
objektov območja OPPN S2 Leše, Občina Tržič, INI, d.o.o., Ljubljana,
16. 6. 2014, Geološko in hidrološkega elaborata za območje OPPN S2 Leše
v Lešah, Občina Tržič, Geotrias, družba za geološki inženiring, d.o.o.,
julij 2016, dop. julij 2017, dop. oktober 2017 in Idejne zasnove (IDZ),
Ukrepi stabilizacije terena nad območjem urejanja prostora z oznako LEŠ
03, 0. Vodilna mapa in 8. Načrt izkopov in osnovne podgradnje,
št. projekt.: GT – 200/17, Geotrias, družba za geološki inženiring,
d.o.o., julij 2017, dop. oktober 2017 (v nadaljevanju: strokovne podlage
s področja geologije in hidrologije). |
(6) Obcestni prostor: Potrebne širitve obstoječe poti se izvedejo v
smeri proti jugu – na zemljišča investitorjev. V obcestni prostor
severno od ceste ni dopustno posegati. |
(7) Uvozi: Uvozi na parcele, namenjene gradnji, so shematsko prikazani v
grafičnem delu. Glede na konfiguracijo terena se uvozi locirajo in
urejajo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča. Dopustna je
tudi gradnja in ureditev enega uvoza za dve stavbi. |
(8) Predvidena rekonstrukcija in razširitev cestnega priključka na
lokalno cesto poteka izven območja OPPN še po parceli št. 856/2, 758/3
in 758/2 k.o. Leše. |
|
20. člen |
|
(odvodnjavanje padavinskih voda) |
|
(1) Odvodnjavanje ceste: V sklopu ureditve obstoječe dostopne javne poti
se uredi odvodnjavanje zaledne in površinske vode, vkopne brežine in
odvodnjavanje cestnega telesa na način in pod pogoji, kot izhajajo iz
strokovnih podlag s področja geologije in hidrologije. Na ustrezna mesta
se locirajo cestni požiralniki; le-ti odvajajo meteorno vodo v kanal
meteorne kanalizacije, ki je locirana pod voziščem ceste. Nadalje se
vode preko propusta pod cesto in vtočnega jaška meteornih vod s
peskolovom po robu območja OPPN speljejo v potok, lahko kot odprta
struga. Odvodnjavanje dostopne javne poti mora biti urejeno tako, da ne
bo prizadeto odvodnjavanje občinske lokalne ceste. |
(2) Odvodnjavanje individualnih cestnih priključkov oziroma uvozov in
hkrati vseh utrjenih površin z območja ureditev je potrebno urediti
tako, da ne bo prizadeto odvodnjavanje obstoječe dostopne javne poti in
odvodnjavanje občinske lokalne ceste. |
(3) Odtok iz utrjenih in parkirnih površin se uredi tako, da ne bo
prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. |
(4) Padavinske vode s povoznih površin se preko lovilca olj odvaja na
zemljišču investitorja in preko zbirnega kanala spelje v potok. V
kolikor dopuščajo hidrogeološke razmere, naj se padavinske vode
prioritetno ponikajo. |
(5) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode se odvajajo oziroma
ponikajo ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja
okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne
infrastrukture. Večje količine vode ni dopustno spuščati na okoliški
teren, da ne bi povzročile erozije ali destabilizirale zemljin. |
(6) Odvajanje padavinskih voda, iztoka iz malih komunalnih čistilnih
naprav in pobočnih zalednih izvirskih voda v naravne odvodnike – struge
vodotokov, se predvidi na način, ki zmanjša hipni odtok voda z
urbaniziranih površin; predvidi se zadrževanje voda pred iztokom v
naravne površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje se ustrezno
dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta
dolvodno, na način, ki ne poslabša odtočne, poplavne in erozijske
razmere dolvodno izpusta. Pri izteku v površinski odvodnik, iztočni
objekt ne sega v pretočni profil vodotoka, oblikuje se v naklonu
brežine; po potrebi se predvidi vgradnjo povratne zaklopke. V območju
iztoka se predvidi ustrezno protierozijsko zaščito struge. |
(7) Vse rešitve in ukrepe za ureditev sistema odvodnjavanja pobočnih
zalednih izvirskih voda se ustrezno dimenzonira, glede na pričakovane
vodne količine, terminsko predvidi in izvede pred začetkom urejanja
ureditvenega območja. Odvodnjavanje zalednih izvirskih voda je dopustno
urejati v odprtih strugah. |
(8) Kaptaža meteorne vode iz močil: Na močilih se skladno z Idejno
zasnovo Ukrepi stabilizacije terena nad območjem urejanja z oznako LEŠ3,
Geotrias, julij 2017, dop. oktober 2017, izvede kaptaža meteorne vode z
lovilnim objektom 2x2 m. Uredi se dotok vode in iztok v cevni prepust
pod cesto. Cevni prepust se uredi s cevjo premera 40 cm, ki se naveže na
obstoječ cevni prepust enakega premera. Na dolvodni strani močila 2 se
uredi vtok v prefabricirane hudourniške kanalete. Iztok vode v območju
potoka se uredi s kamenjem v betonu. |
(9) Pri izvedbi del naj bo prisoten geolog, ki z vpisovanjem v gradbeni
dnevnik na podlagi ocene določi morebitne dodatne ukrepe. |
|
21. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Odpadne vode: Za odvod komunalne odpadne vode iz objektov se
predvidijo individualne male čistilne naprave (MČN) znotraj pripadajoče
parcele namenjene gradnji; le-te so lahko locirane do maksimalno 30,00 m
od obstoječe dostopne javne poti. Prav tako mora biti dostopen iztok
očiščene odpadne vode iz MKČN. Lokacija MČN je informativno prikazana v
grafičnem delu OPPN (list 6). Dopustna je gradnja skupne čistilne
naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. |
(2) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parcelah št. 765
in 914 k.o. Leše. |
|
22. člen |
|
(oskrba s pitno vodo) |
|
(1) Skladno s tehničnimi predpisi se predvidi izgradnja vodovoda
ustreznih dimenzij od t.i. starega, opuščenega zajetja Leše na parceli
št. 769/1 k.o. Leše do območja urejanja pod urejeno obstoječo dostopno
javno pot. Ob soglasju Vodne skupnosti Leše je dopustna tudi druga
tehnična rešitev ali navezava na obstoječi vodovod. |
(2) Za vsako stanovanjsko hišo se predvidi en samostojen vodovodni
priključek. Lokacija vodovodnih jaškov oziroma vstopa priključne cevi se
predvidi v sklopu uvoza na parcelo, namenjeno gradnji. Vsakemu porabniku
se zagotovi možnost individualnega merilnega mesta. |
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parceli
št. 769/1 k.o. Leše. |
|
23. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Za napajanje novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno
zgraditi nov NN izvod iz obstoječe TP 965 Leše Jambor. NN omrežje se
gradi s podzemnimi kabli do priključno merilnih omaric lociranih na
parcelnih mejah, ki so dostopne z javnih površin. |
(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno
lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo
elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v
območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti
njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti
njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih
v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani
distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. |
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parcelah
št. 856/2, 769/28, 769/2, 769/11 in 855/2 k.o. Leše. |
|
24. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Stanovanjske stavbe znotraj območja OPPN se lahko priključujejo na
telekomunikacijsko kabelsko omrežje Telekoma Slovenije d.d. Priključna
točka je obstoječi telekomunikacijski drog v bližini hiše Leše 3 na
lokaciji x: +443211 in y: +134897. |
(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma
Slovenije se izdela projekt telekomunikacijskega omrežja (mapa 6) v
skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami. |
(3) Po zemljiščih območja potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave
Telekoma Slovenije d.d. (KKO), ki jih je pred pričetkom del potrebno
označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi. |
(4) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na
javno telekomunikacijsko omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d.
izvedbo telekomunikacijskega omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati
soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o
ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah. |
(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih
telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede Telekom
Slovenije, d.d. |
(6) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po parcelah
št. 769/28, 769/33, 856/2 k.o. Leše. |
|
25. člen |
|
(ogrevanje in obnovljivi viri energije) |
|
(1) Ogrevanje objektov se ureja individualno, skladno z energetsko
zakonodajo. Za ogrevanje objektov je ob upoštevanju drugih določil tega
odloka dopustna uporaba dodatnih, obnovljivih virov energije v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. |
(2) Morebitni alternativni viri energije so dopustni in se določijo v
fazi projektiranja. |
|
26. člen |
|
(križanja in približevanja komunalnih
vodov) |
|
Pri
izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno
upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja
komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. |
|
4. Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
27. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
(1) Načrtovane ureditve se nahajajo v območju dediščinske kulturne
krajine Leše pri Tržiču – Kulturna krajina, EŠD 28960. V bližini je tudi
območje naselbinske dediščine Leše pri Tržiču – Vas, EŠD 11003. Na
območju urejanja ni objektov ali območij, ki bi bili razglašeni za
kulturni spomenik oziroma spomeniško območje. Na območju urejanja ni
registriranih arheoloških najdišč. |
Območji kulturne dediščine sta razvidni iz prikaza stanja prostora, ki
je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc. |
(2) Za območje dediščinske kulturne krajine, navedene v prejšnjem
odstavku, velja varstveni režim, določen v občinskem prostorskem načrtu. |
(3) Za vsak poseg je predhodno potrebno pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošen arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
(5) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor naj o
dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno službo (Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije OE Kranj) vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
|
5. Rešitve in ukrepi za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
|
28. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju OPPN so naslednji naravovarstveni statusi: |
– Območje daljinskega vpliva posebnega ohranitvenega območja (območja
Natura 2000) ident. št. 513000285 Karavanke (Uredba o posebnih
varstvenih območjih, območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04,
110/04, 59/07 in 43/08, 8/12, 33/13 in 3/14)), |
– Kvalifikacijska vrsta: |
– Netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), |
– Habitatni tip: |
– Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih, |
– Naravna vrednota ident. št. 2778 Peračica s pritoki (Pravilnik o
določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04,
70/06, 58/09 in 93/10), |
– Na
meji ekološko pomembnega območja ident. št. 27200 Brezje pri Tržiču
(Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04 in
33/13). |
(2) Varstvene usmeritve za kvalifikacijsko vrsto mali podkovnjak
(Rhinolophus hipposideros) in habitatni tip na območju daljinskega
vpliva posega in na biotsko raznovrstnost so: |
– Za
osvetljevanje vseh zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena
svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; namestijo naj se
svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. |
– Ohranja in obnavlja naj se obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v
okolici objektov. |
– Ohranja in obnavlja naj se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom
od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
V
času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov
območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih
prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se: |
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero, |
– transportna vozila prekriva, |
– kadar prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži. |
|
30. člen |
|
(varovanje tal) |
|
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. |
(2) Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni
stroji, ki so tehnično brezhibni, in materiali, za katera obstajajo
dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. |
(3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oziroma se
začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali
ureditve. |
(4) Odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov z
obveznim deponiranjem za bodoče investitorje se zagotovi na parcelah
namenjenih gradnji. |
|
31. člen |
|
(varovanje voda in zaščitni ukrepi) |
|
(1) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih
in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je
treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje
vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi
poplavljanje in razlivanje na neurbaniziranih površinah), omogoča
varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, kar mora biti v projektni
dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. |
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor,
razen za izjeme, ki jih določa področni predpis. Prav tako so
prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala
na priobaina in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile
vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje
pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje
erozijskih procesov ni dovoljeno. Na vodno in priobalno zemljišče je
prepovedano: |
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi, |
– odlaganje odpadkov. |
(4) Ohranja se naravna obvodna zarast. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo
projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi
predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za
taka okolja. |
(2) Območje OPPN skladno s predpisom, ki opredeljuje mejne vrednosti
kazalcev hrupa v okolju sodi v III. območje varstva pred hrupom. V
tovrstnih območjih raven hrupa ne sme preseči mejnih vrednosti, ki
znašajo 60 dB v dnevnem oziroma 50 dB v nočnem času. |
|
33. člen |
|
(ravnaje z odpadki) |
|
(1) V območju se na krajevno običajen način uredi zbiranje in odvoz
komunalnih odpadkov. Lokacija ekološkega otoka je razvidna iz grafičnega
dela (list 6) in je pri avtobusni postaji. Z odpadki je potrebno ravnati
v skladu s predpisi in pogoji pooblaščene organizacije za odvoz. |
(2) Za odlaganje komunalnih odpadkov se na parceli objekta, ob dogovoru
z izvajalcem zbiranja in odvoza odpadkov, uredi prostor za ločeno
zbiranje odpadkov, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz. |
(3) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci
gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da
je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirana
za sprejem gradbenih odpadkov. |
|
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom |
|
34. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Z OPPN dodatne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni. |
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični
ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se
projektni pospešek (ag) območja, ki je 0,175 g. Vsi objekti
morajo biti grajeni potresno varno. |
|
35. člen |
|
(proti erozijska in proti plazljiva
zaščita) |
|
(1) Načrtovane ureditve se nahajajo: |
– glede na opozorilno karto: v območju srednje erozijske nevarnosti in v
območju velike podvrženosti plazenju, |
– glede na izsledke strokovnih podlag s področja geologije in
hidrologije: v stabilnem območju. |
(2) Upoštevajo se rešitve in ukrepi za zagotavljale ustrezne stopnje
stabilnosti in varnosti poselitve iz geotehničnega poročila in geološko
in hidrološkega elaborata. |
(3) V fazah projektiranja in gradnje se preveri možnost zatekanja talnih
zalednih voda v vkopane oziroma kletne etaže objektov – preverba
hidrogeoloških razmer. V kolikor so kletne etaže ogrožene, je potrebno
predvideti ukrepe in objekte projektirati tako, da ne bo prihajalo do
škodljivega vpliva. Prav tako se pred gradnjo preveri pritisk zemljine
na vkopane oziroma kletne dele stavb. |
(5) Pogoji temeljenja objektov: |
Temeljenje vseh objektov se izvede pod pogoji, ki izhajajo iz
geotehničnega poročila in geološko in hidrološkega elaborata. Kvaliteto
temeljnih tal za vsak objekt posebej preveri geomehanik. Pooblaščen
strokovnjak s področja geomehanike pisno potrdi ustreznost in varnost
vsakega objekta. |
(6) Glede na analizo stabilnosti, ki izhaja iz strokovnih podlag s
področja geologije in hidrologije, niso potrebni ukrepi dodatne
stabilizacije brežine nad obstoječo, dostopno javno potjo. Skladno z
izsledki strokovnih podlag s področja geologije in hidrologije, se na
brežini nad obstoječo, dostopno javno potjo priporoča vzpostavitev
geodetske mreže. Skladno z Načrtom izkopov in osnovne podgradnje se
izdela sistem geodetskega opazovanja z izvedbo štirih geodetskih
stebrov. |
|
36. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri projektiranju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični
ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebni odmiki med obstoječo dostopno javno potjo in obstoječimi
objekti ali ustrezna protipožarna ločitev, |
– prometne površine za intervencijske površine, |
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme
poslabšati; zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi
ter delovne površine za intervencijska vozila, viri vode za gašenje. |
|
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
37. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Gradnjo je dopustno izvesti v eni ali več etapah; faznost ene
gradnje je mogoča pod pogojem, da se le-ta navezuje na obstoječe omrežje
povezav in predstavlja smiselno zaključeno celoto. |
(2) Pred gradnjo vsake stavbe je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno
komunalno in prometno opremo, vključno s predpisanim številom parkirnih
mest za ureditev, ki se bo realizirala. |
(3) Ureditev obstoječe dostopne javne poti se lahko izvaja samostojno,
vendar kot predpogoj za gradnjo stanovanjskih stavb. |
|
8. Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
38. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo
prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko,
geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve.
Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje, ter
je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi. |
(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se štejejo odstopanja
infrastrukturnih objektov in grajenega javnega dobra ter križanja
komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K
vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo
investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti
soglasje investitorjev, upravljavca lokalne ceste oziroma upravljavcev
tangiranih komunalnih vodov. |
(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo
z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(4) Odstopanja velikosti objektov so predpisana v 12. členu tekstualnega
in so prikazana v grafičnem delu tega odloka. |
(5) Odstopanja glede lege objektov so predpisana v 14. členu
tekstualnega dela in so prikazana v grafičnem delu tega odloka.
Enostanovanjske stavbe morajo, ne glede na odstopanje, ohraniti smer
slemena iz tega odloka. |
|
9. Usmeritve za določitev meril in
pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta |
|
39. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1) Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine
razveljavi. |
(2) V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s
splošnimi in posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine
Tržič. |
(3) Usmeritve glede namenske rabe: Na območju zemljiške parcele, ki ni
namenjena gradnji, to so jugovzhodni deli zemljiških parcel, ki se
približajo vodotoku, kjer je dopustna kmetijska raba, kot so: njive,
travniki, sadovnjaki, zelenjavni vrtovi in kjer gradnje ali umestitve
objektov niso dopustne, se izvzame iz območij stavbnih zemljišč (SS) in
se določi ustrezno območje kmetijskih zemljišč (K). |
(4) Usmeritve glede oblikovanja stavb: Fasade objekta morajo biti bele
ali v svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; živobarvne
fasade niso dovoljene. Za fasade je dopustno uporabiti tudi omet in
vertikalno položen les. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v
naravni barvi lesa. Dopustne so obloge iz naravnega kamna. Ograje
balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu. Dopustno je
odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami.
Možna je izvedba čopov v matični strešini. Strešna kritina naj bo
nesvetleča v svetlejših sivih tonih. |
(5) Usmeritve za oblikovanje odprtega prostora: Zemeljska dela
(izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se
izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena. Višinske razlike na
zemljišču se urejajo s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna
zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja podpornih zidov.
Kota urejenega terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. Uporabljajo se naravni materiali (kamen, les, rastline).
Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. Ohranja se
visokodebelne sadovnjake, pri novih zasaditvah pa se prednostno sadi
visokodebelne sorte sadnega drevja. Sajenje invazivnih rastlinskih vrst
ni dopustno. Dopustne so žive meje rastlinskih vrst: zimzelena kalina
(Ligustrum vulgare), rumeni dren (Cornus mas), navadni gaber (Carpinus
betulus), navadna trdoleska (Euonymus europaeus) in navadni šipek (Rosa
canina), leseni plotovi, vereje in lese ali kombinacija žive meje z
leso. |
|
10. Opremljanje stavbnih zemljišč |
|
40. člen |
|
(opremljenost zemljišč za gradnjo) |
|
(1) Za izvedbo stanovanjskih objektov, ki so načrtovani s tem občinskim
podrobnim prostorskim načrtom, investitorji zagotovijo izgradnjo
naslednje komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture: |
– ureditev obstoječe dostopne javne poti s priključkom na lokalno cesto
LC 348 071, |
– vodovodno omrežje, |
– elektroenergetsko NN omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje, |
– kanalizacijsko omrežje. |
(2) Na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero
komunalnega prispevka za območje Občine Tržič (Uradni list RS,
št. 74/16) se za predvidene stanovanjske objekte, ki se nahajajo v
obračunskem območju za cestno omrežje in se priključujejo na obstoječe
cestno omrežje, odmeri komunalni prispevek v skladu s sprejetim
programom opremljanja. |
(3) Obstoječo dostopno javno pot lahko po pridobitvi uporabnega
dovoljenja občinski upravni organ kategorizira in podeli status
grajenega javnega dobra lokalnega pomena. |
|
III. KONČNI DOLOČBI |
|
41. člen |
|
(vpogled in nadzorstvo) |
|
(1) OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Tržič. |
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
42. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0001/2014 |
Tržič, dne 15. decembra
2017 |
|
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |