|
Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB1, 21/06 odl. US
in 14/07 ZSPDPO) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 8. redni seji, dne
18. junija 2007, sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
Mestne občine Ptuj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju: mestna občina) je
temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom. |
|
|
(2) Območje mestne občine je določeno z zakonom in obsega
naselja: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh,
Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek in Spuhlja. |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Mestna občina je pravna oseba javnega prava. |
|
|
(2) Sedež mestne občine je na Ptuju, Mestni trg 1. |
|
|
(3) Mestna občina ima svoj grb. Grb ima obliko ščita s
srebrnim poljem in rdečim križem. Grb mestne občine je grb mesta Ptuja
iz leta 1576. Uporabo grba, zastave in žiga določi mestna občina z odlokom. |
|
|
(4) Mestna občina ima zastavo. Zastava je bele barve z
grbom mestne občine. |
|
|
(5) Mestna občina ima žig okrogle oblike, na katerem je v
sredini občinski grb, na obodu pa napis "Mestna občina Ptuj". |
|
|
(6) Uporabo grba, zastave in žiga določi mestna
občina z odlokom. |
|
|
(6
7) Praznik mestne občine je 5. avgust. Podrobnejšo
ureditev občinskega praznika ureja odlok. |
|
|
|
|
|
3. člen |
|
|
Mestna občina varuje koristi svojega prebivalstva. V
okviru ustave, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov mestne občine
mestna občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje
naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih
država prenese v občinsko pristojnost z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v mestni občini neposredno in prek organov mestne občine. Prebivalstvo,
ki ima na območju občine stalno prebivališče, uresničuje lokalno
samoupravo v mestni občini neposredno in prek organov mestne občine. |
|
|
5. člen |
|
|
V statutu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični
obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski
spol. |
|
|
II. NALOGE MESTNE OBČINE |
|
|
6. člen |
|
|
Mestna občina v skladu z ustavo in zakoni samostojno ureja
in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni
in tem statutom. |
|
|
7. člen |
|
|
Naloge mestne občine so zlasti naslednje: |
|
|
1. Na področju normativnega urejanja: |
|
|
- sprejema statut mestne občine, odloke in druge
občinske akte, |
|
|
- sprejema druge akte, določene z zakonom v
okviru pri- |
|
|
stojnosti mestne občine. |
|
|
2. Na področju upravljanja in urejanja: |
|
|
- sprejema kratkoročne in dolgoročne plane
razvoja mestne občine, |
|
|
- upravlja občinsko premoženje, |
|
|
- upravlja in ureja stavbna zemljišča, |
|
|
- ureja lokalne zadeve varstva okolja
(pospeševanje okoljevarstvenih dejavnosti, ukrepi varstva okolja,
sanacijski ukrepi itd.), |
|
|
- ureja javni red in mir ter mirujoči promet;
nadzoruje javni red in mir, mirujoči promet, komunalno urejenost in
lokalne prireditve, |
|
|
- ureja mestni promet, |
|
|
- opravlja statistične, evidenčne in analitične
funkcije za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva podatke o fizičnih
|
|
|
osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče
in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o
pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v
mestni občini, |
|
|
- organizira civilno zaščito v mestni občini in
druge zadeve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
- organizira gasilsko službo in druge zadeve
požarne varnosti lokalnega pomena, |
|
|
- skrbi za urejanje prostora na območju občine
in drugih posegov lokalnega pomena, |
|
|
- določa namembnost mestnega prostora in
usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami, |
|
|
- določa posebne davke v skladu z zakonom za
opravljanje funkcij mestne občine, |
|
|
- opravlja naloge na področju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo v skladu z zakonom, |
|
|
- opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi mestna občina ureja zadeve iz
svoje pristojnosti v skladu z zakonom. |
|
|
|
|
|
3. S svojimi sredstvi in ukrepi: |
|
|
- pospešuje gospodarski razvoj in raziskovalno
dejavnost, |
|
|
- pospešuje stanovanjsko gradnjo in skrbi za
povečanje socialnega fonda stanovanj, |
|
|
- zagotavlja delovanje javnih služb na področju
energetike in drugih gospodarskih javnih služb, |
|
|
- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb
varstva okolja, ki skrbijo za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalnih
odplak, odvoz odpadkov, javno snago, urejanje javnih površin, |
|
|
- zagotavlja gradnjo, vzdrževanje in upravljanje
lokalnih javnih cest in javnih poti, |
|
|
- zagotavlja delovanje osnovnega šolstva in
predšolskega varstva in vzgoje, |
|
|
- zagotavlja javne zdravstvene službe na
primarni ravni - zdravstveni domovi, ambulante, lekarne, |
|
|
- zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih
spomenikov na območju mestne občine, ki so lokalnega pomena, |
|
|
- zagotavlja pokopališko in pogrebno službo, |
|
|
- organizira in pospešuje informacijske in
dokumentacijske dejavnosti ter izdaja javna glasila, |
|
|
- oblikuje socialno politiko mestne občine, |
|
|
- skrbi za razvoj kulture in za javne kulturne
ustanove ter dejavnosti lokalnega in širšega pomena, kakor tudi za
narav- |
|
|
no in kulturno dediščino, |
|
|
- skrbi za razvoj športa in rekreacije, |
|
|
- skrbi za smotrni razvoj na območju mestne
občine kot celote, |
|
|
- skrbi za prometne naprave in javne zgradbe
mestne občine, |
|
|
- opravlja druge naloge, določene z zakonom in
podzakonskimi akti. |
|
|
|
|
|
4. Poleg zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in
v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge
opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se
nanašajo na razvoj mestne občine. |
|
|
III. ORGANI MESTNE OBČINE |
|
|
Skupne določbe |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Organi mestne občine so mestni svet, župan in nadzorni
odbor. |
|
|
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti mestne občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
(3) Mestna občina ima tudi druge organe, katerih
ustanovitev in naloge določa
zakon
statut. |
|
|
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma
članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Delo organov mestne občine je javno. Javnost dela se
zagotavlja z objektivnim obveščanjem javnosti o delu organov mestne
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah
mestnega sveta in njegovih delovnih teles ter na druge načine, ki jih
določa ta statut in poslovnik mestnega sveta. Seje mestnega sveta in
delovnih teles so odprte za javnost, razen kadar mestni svet ali delovno
telo zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu odloči, da se javnost
izključi,
ob hkratnem zagotavljanju varstva osebnih podatkov . |
|
|
(2) Kaj se šteje za uradno tajnost, določi mestni svet mestne občine. Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave ali imajo naravo
tajnega podatka v skladu z zakonom. |
|
|
10. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi mestne občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na
seji navzoča večina članov organa občine, odločitve pa sprejemajo z
večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
11. člen |
|
|
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v
mestni občini imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ
mestne občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo
odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh. |
|
|
Mestni svet |
|
|
12. člen |
|
|
(1) Mestni svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah
v okviru pravic in dolžnosti mestne občine. |
|
|
(2) Pristojnosti mestnega sveta: |
|
|
1. Mestni svet sprejema: |
|
|
- statut mestne občine, |
|
|
- poslovnik o svojem delu, |
|
|
- občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
- prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine, |
|
|
- odloke in druge akte mestne občine (odredbe, pravilnike,
navodila…), |
|
|
- programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
|
- akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. |
|
|
2. Mestni svet odloča: |
|
|
- o odtujitvi nepremičnin, |
|
|
- o pridobitvi in odtujitvi premičnin ter o pridobitvi
nepremičnin, kadar vrednost presega 0,5 % proračuna mestne občine,
|
|
|
- o finančnem zadolževanju mestne občine in izdaji vrednostnih papirjev, |
|
|
- o povezovanju mestne občine v interesne zveze in druga
združenja, |
|
|
- o izbiri sopogodbenika in sklenitvi pravnega posla izven
sprejetih proračunskih sredstev pred sprejetjem rebalansa, kadar skupna
vrednost presega 0,5 % proračuna mestne občine. |
|
|
3. Mestni svet določa: |
|
|
- višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti
občine, |
|
|
- višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
- obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih
prihodkov mestne občine, |
|
|
- način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb, |
|
|
- v skladu z zakonom določa višino plače ali dela plače za
podžupana in del plač članom mestnega sveta ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov delovnih teles, ki jih imenuje
mestni svet. |
|
|
4. Mestni svet daje: |
|
|
- soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s
koncesijami ali dobičkom javnih podjetij, |
|
|
- pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s
katerimi se posega v ustavni položaj in pravice mestne občine, |
|
|
- pobude za sklic zborov občanov, |
|
|
- soglasje k cenam komunalnih in drugih storitev. |
|
|
5. Mestni svet imenuje ali voli in razrešuje: |
|
|
- v primeru, da je župan razrešen in pred tem ni določil
podžupana, mestni svet določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo
opravljal funkcijo podžupana, |
|
|
- člane nadzornega odbora ter člane delovnih teles
mestnega sveta, |
|
|
- občinsko volilno komisijo, |
|
|
- predstavnika mestne občine v sosvetu načelnika upravne enote,
|
|
|
- člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. |
|
|
6. Mestni svet tudi: |
|
|
- nadzoruje delo župana, podžupanov, občinske uprave in
delovnih teles mestnega sveta glede izvrševanja odločitev mestnega
sveta, |
|
|
- razpisuje referendum, |
|
|
- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, zavode ter
gospodarske javne službe, |
|
|
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, |
|
|
- daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje
mestne občine, |
|
|
- ima druge pristojnosti, določene z zakonom in
podzakonskimi akti. |
|
|
13. člen |
|
|
(1)Mestni svet ima 29 članov. Člani mestnega sveta
opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
(2) Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Začetek
in trajanje mandatne dobe članov mestnega sveta določa zakon. |
|
|
(3) Nezdružljivost opravljanja funkcije članov mestnega
sveta z drugimi dolžnostmi ureja zakon. |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. Župan lahko za vodenje seje mestnega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana mestnega sveta. |
|
|
|
|
|
(2) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za
mestni svet ter njegova delovna telesa zagotavlja občinska uprava. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Mestni svet ima poslovnik, s katerim se uredijo način
dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov. |
|
|
(2) Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v tem statutu določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog
župana. |
|
|
Delovna telesa mestnega sveta |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Za obravnavo zadev iz pristojnosti mestnega sveta ter
za oblikovanje mnenj in predlogov se lahko ustanovijo odbori, pododbori
in komisije kot delovna telesa mestnega sveta. |
|
|
(2) Člane odborov, pododborov in komisij imenuje mestni
svet izmed članov mestnega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti člani mestnega sveta.
|
|
|
(3) Odbori se ustanovijo praviloma za področja, za katera
so ustanovljeni oddelki občinske uprave. Odbori imajo po sedem članov,
od tega pet izmed članov mestnega sveta in dva člana izmed občanov.
Stalne komisije mestnega sveta imajo 5 članov, ki jih mestni svet izvoli
izmed članov mestnega sveta. Poleg stalnih odborov in komisij,
ustanovljenih s statutom mestne občine, ustanavlja mestni svet druga
delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli
njihovo delovno področje. |
|
|
(4) Predsednika in člane delovnih teles imenuje mestni
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
|
(5) Župan ima pravico prisostvovati sejam delovnih teles
in sodelovati v razpravi na seji. |
|
|
17. člen |
|
|
(1)Mestni svet ima naslednje stalne odbore: |
|
|
1. Odbor za finance, |
|
|
2. Odbor za gospodarstvo, |
|
|
3. Odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
4. Odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, |
|
|
5. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko
infrastrukturo, |
|
|
6. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo. |
|
|
(2) Mestni svet ima naslednje stalne komisije: |
|
|
1. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
2. Komisijo za statut in poslovnik, |
|
|
3. Komisijo za vloge in pritožbe |
|
|
4. Komisijo za odlikovanja in priznanja, |
|
|
5. Statutarno pravno komisijo. |
|
|
18. člen |
|
|
Odbori in komisije mestnega sveta dajejo mnenja in
predloge ter: |
|
|
- obravnavajo predloge župana, članov mestnega
sveta, občinske uprave in občanov iz svojega delovnega področja, preden
o njih odloča mestni svet in dajejo mestnemu svetu mnenje o teh
predlogih, |
|
|
- razpravljajo o vprašanjih iz svojega delovnega
področja in dajejo mestnemu svetu, županu in občinski upravi mnenja o
teh vprašanjih, |
|
|
- predlagajo mestnemu svetu in županu odločitve
iz svojega delovnega področja. |
|
|
19. člen |
|
|
V okviru pooblastil iz prejšnjega člena dajejo posamezni
odbori mnenja in predloge, zlasti na naslednjih področjih: |
|
|
1. Odbor za finance: |
|
|
- na področju javnih financ, zlasti glede proračuna in
zaključnega računa, zadolževanja mestne občine, zadolževanja javnih
podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv proračuna mestne
občine ter naloge na področju gospodarjenja s premoženjem mestne občine. |
|
|
2. Odbor za gospodarstvo: |
|
|
- na področju pospeševanja razvoja gospodarskih
dejavnosti, |
|
|
- spremljanja gibanj v gospodarskih dejavnostih. |
|
|
3. Odbor za družbene dejavnosti: |
|
|
- na področju raziskovalne dejavnosti, športa in
rekreacije, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ter
informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. |
|
|
4. Odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo: |
|
|
- na področju socialnega varstva, zdravstva in kulture ter
kulturne dediščine. |
|
|
5. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko
infrastrukturo: |
|
|
- na področju varstva okolja, komunalnih javnih služb,
javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč,
urejanje prostora in načrtovanja. |
|
|
6. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo: |
|
|
- na področju organizacije uprave in splošnih zadev, |
|
|
- na področju lokalne samouprave, |
|
|
- drugih zadev, ki ne spadajo v pristojnost ostalih
odborov. |
|
|
20. člen |
|
|
Okvirna
Delovna področja komisij: |
|
|
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ima naslednje pristojnosti: |
|
|
- obravnava vprašanja iz pristojnosti mestnega
sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, |
|
|
- opravlja razpis oziroma kandidacijski
postopek, če tako določa zakon, odlok ali drugi akt mestnega sveta in v
primerih, ko je mestni svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne
določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek, |
|
|
- daje mnenje k aktom za določanje plač oziroma
dela plače občinskim funkcionarjem, |
|
|
- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta
statut in drugi akti mestnega sveta. |
|
|
2. Komisija za statut in poslovnik ima naslednje
pristojnosti: |
|
|
- spremlja uresničevanje poslovnika in statuta
mestnega sveta, |
|
|
- razlaga statut in poslovnik, |
|
|
- obravnava in daje predloge za sestavo statuta
in poslovnika ter za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika, |
|
|
- na predlog mestnega sveta daje razlago določil
statuta in poslovnika, |
|
|
- opravlja druge zadeve, določene z zakonom. |
|
|
3. Komisija za vloge in pritožbe ima naslednje
pristojnosti: |
|
|
- obravnava pritožbe, ki se nanašajo na
posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih in pri
njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih predpisih in o tem obvešča
vlagatelja oziroma pritožnika, |
|
|
- proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki
jih občani pošiljajo mestnemu svetu in delovnim telesom ter ugotavlja
vzroke zanje, |
|
|
- opravlja druge zadeve, določene z zakonom. |
|
|
4. Komisija za odlikovanja in priznanja zbira predloge o
zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in
predloge za podelitev priznanj in odlikovanj mestne občine. |
|
|
5. Statutarno pravna komisija obravnava predloge statuta
in poslovnika ter njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih
aktov, ki jih mestni svet sprejema v obliki predpisov. Statutarno
pravna komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in tem statutom ter glede
medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti mestne občine.
Statutarno pravna komisija mestnemu svetu poroča in daje mnenja o
predloženih aktih. Statutarno pravna komisija izvršuje redakcijsko
obdelavo aktov mestnega sveta in ugotavlja potrebo po izdaji ali
spremembi odlokov in drugih aktov mestnega sveta. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Mestna občina ima župana in največ tri podžupane.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. Župana
nadomešča v odsotnosti ali zadržanosti podžupan, ki ga določi župan. |
|
|
(2) Nezdružljivost opravljanja funkcije župana z drugimi
dolžnost- |
|
|
mi ureja zakon. |
|
|
(3) Funkcionarske pravice in pravice iz delovnega razmerja
župana določa zakon. |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. |
|
|
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. Začetek in
trajanje mandatne dobe župana določa zakon. |
|
|
(3) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Župan opravlja naslednje naloge: |
|
|
- predstavlja in zastopa mestno občino, |
|
|
- predstavlja in zastopa mestni svet, |
|
|
- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev
mestnega sveta, |
|
|
- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave, |
|
|
- izvršuje proračun mestne občine in odgovarja
za njegovo izvrševanje, |
|
|
- izbira sopogodbenika in sklepa pravne posle v
okviru sprejetega proračuna in o tem obvešča mestni svet |
|
|
- predlaga splošne akte, proračun in zaključni
račun ter druge odločitve mestnemu svetu, |
|
|
- sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji,
določenimi z zakonom, |
|
|
- sklicuje zbore občanov, |
|
|
- odloča o porabi sredstev rezerv proračuna
mestne občine za kritje blagajniškega primanjkljaja in za kritje
izdatkov, nastalih zaradi izrednih razmer, |
|
|
- odloča o odtujitvi in pridobitvi premičnin ter
o pridobitvi nepremičnin, kadar vrednost ne presega 0,5 % vrednosti
proračuna mestne občine, |
|
|
- imenuje in razrešuje podžupana izmed članov
mestnega sveta, |
|
|
- skrbi za objavo občinskih splošnih aktov in |
|
|
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali
ta statut. |
|
|
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa
kot strokovna in posvetovalna delovna telesa za proučevanje zadev iz
njegove pristojnosti. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če
meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
(2) Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču RS zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni
svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri
upravnem sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je
z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
25. člen |
|
|
Podžupani nadomeščajo župana v primeru odsotnosti ali
zadržanosti in opravljajo druge naloge v okviru pisnih pooblastil župana
in v skladu z zakonom. Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi
dolžnostmi določa zakon. |
|
|
Nadzorni odbor |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
|
|
|
pristojnosti: |
|
|
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
|
|
|
občinskega proračuna, |
|
|
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora
imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v petinštiridesetih dneh po
svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI.
stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno - računovodskega ali
pravnega področja, ali drugih podobnih področij. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Nezdružljivost funkcije članstva v nadzornem odboru z
drugimi dolžnostmi določa zakon. |
|
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
mestnega sveta. Razrešitev se opravi na predlog nadzornega odbora. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju
skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih
najmanj pet članov odbora. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika
predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(2) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora.
Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki
obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine,
zaključnih računov četrtnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij
ter občinskih skladov, izvajanje proračuna občine in sprejetih finančnih
načrtov četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in
premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge
nadzore. S programom seznani nadzorni odbor mestni svet in župana. |
|
|
(2) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni
odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga mestni svet
in župan. |
|
|
(1) Nadzorni odbor sprejme letni program dela, ki vsebuje
nadzore o ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti poslovanja
neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in
njihovih pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnim premoženjem in nadzore o ocenjevanju
učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih javnih
sredstev. Med letom lahko nadzorni odbor program dela
spremeni ali dopolni. S programom seznani nadzorni odbor
mestni svet in župana. |
(2) Poleg zadev iz letnega programa dela lahko nadzorni
odbor obravnava zadeve, ki jih s sklepom predlagata mestni
svet ali župan. |
|
|
|
30. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega |
|
|
odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na
predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom
nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o
izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj
nadzora in navedbo nadzorovanega. V postopku nadzora so odgovorni
nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor,
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za
izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke
dolžni dati. |
|
|
31. člen |
|
|
Člana nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora
izloči iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Izločitev člana nadzornega
odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo
za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika
nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
|
32. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. O
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto fizičnih in pravnih oseb. Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. |
|
|
33. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne
naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega
odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
34. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor
s poslovnikom o delu. |
|
|
IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V MESTNI OBČINI |
|
|
35. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
Zbor občanov |
|
|
36. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče in izvede za vso občino, za
eno ali več četrtnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Občani na zboru občanov: |
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem
in oblikujejo mnenja, |
|
|
- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje
in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev
ali ukinitev ožjih delov občine - oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča
o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
zakonom, |
|
|
- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s
pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
|
|
- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v
prostor (gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih snovi ...), |
|
|
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali
župan. |
|
|
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pri- |
|
|
stojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč,
mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan
na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo
mestnega sveta ali na pobudo sveta četrtne skupnosti. |
|
|
(2) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na
zahtevo najmanj 5 % volivcev v mestni občini, zbor občanov v četrtni
skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 % volivcev v četrtni skupnosti. |
|
|
(3) Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obra- |
|
|
zložen predlog zadeve, ki jo naj zbor občanov obravnava.
Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli.
|
|
|
(4) Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. |
|
|
(5) Župan lahko zahtevo za sklic zbora občanov s sklepom
zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.
Sklep o zavrnitvi sklica zbora občanov se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. |
|
|
(6) Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh
po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
39. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za
katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas sklicanega zbora občanov
ter predlog dnevnega reda zbora. Sklic zbora občanov se objavi v uradnem
glasilu mestne občine, v lokalnih sredstvih javnega obveščanja, oziroma
se sklic zbora objavi na drug krajevno običajen način. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Delo zbora občanov vodi župan, ali od njega pooblaščen
podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva
zbora, ki vodi zbor občanov. V razpravi in pri odločanju na zboru
občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno
prebivališče na območju sklicanega zbora občanov. |
|
|
(2) Zbor občanov je sklepčen, če je na zboru navzočih
najmanj |
|
|
5 % volivcev z območja sklica zbora občanov. Zbor občanov
|
|
|
veljavno sprejema odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja z večino glasov navzočih volivcev na zboru. |
|
|
Referendum |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Mestni svet lahko razpiše referendum o vprašanjih, ki
so vsebina splošnih aktov mestne občine, ki jih sprejema mestni svet,
razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve. |
|
|
(2) Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta. |
|
|
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj 5 % volivcev v mestni občini in če tako določa zakon ali statut
mestne občine. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali
član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega
akta občine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma, ali je
vložena pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan
zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi, oziroma
do odločitve na referendumu. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na
katerem občani potrdijo ali zavrnejo splošni akt mestne občine ali
njegove posamezne določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamezne
določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo
izida referenduma. Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamezne
določbe na referendumu zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
(3) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt mestne občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje mestni svet do konca njegovega mandata. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu mestne občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma in obrazložitev. |
|
|
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
četrti. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev
iz območja mestne občine oz. iz območja četrtne skupnosti. Pobudnik o
pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
mestni svet in pobudo predloži županu.
(3) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v
skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in
statutom mestne občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti
pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh.
Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o
tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet. |
|
|
(4) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. O načinu dajanja
podpore odloči župan s sklepom. |
|
|
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim
podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov, ki ne more
biti krajši kot petnajst dni in ne daljši kot trideset dni. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pri- |
|
|
stojnim za vodenje evidence volilne pravice. V primeru
dajanja podpore na seznamu pa državni organ, pristojen za vodenje
evidence volilne pravice overi podpise volivcev na seznamu. |
|
|
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena,
če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana mestnega sveta za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega statuta. |
|
|
(2) Če mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za
razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o
tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne
vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis refe- |
|
|
renduma. |
|
|
(3) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dneva razpisa v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
(4) Z aktom o razpisu referenduma mestni svet določi vrsto
referenduma, splošni akt oziroma tiste njegove določbe, o katerih se bo
odločalo na referendumu, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem
se bo odločalo na referendumu z možnostjo obkrožitve odgovora "ZA"
oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi volilna
komisija občine akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
47. člen |
|
|
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane mestnega sveta. |
|
|
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki
vodijo lokalne volitve. |
|
|
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki
niso urejena v tem statutu, veljajo določbe Zakona o referendumu in o
ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi
določbe Zakona o lokalnih volitvah, kolikor ni s tem statutom v skladu z
Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
49. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Mestni svet lahko razpiše svetovalni referendum o
posameznih vprašanjih posebnega pomena iz pristojnosti mestne občine, da
se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso
mestno občino ali za njen del. |
|
|
(2) Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo
najmanj 5 % volivcev v mestni občini oziroma v četrtni skupnosti. |
|
|
(3) Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne
občine. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu mestne
občine. |
|
|
Ljudska iniciativa |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Najmanj 5 % volivcev v mestni občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
(2) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
mestnega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po vložitvi zahteve. |
|
|
(3) Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov mestne
občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede pobude za vložitev zahteve volivcev in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakonov in tega statuta, s katerimi je
urejeno vprašanje referenduma o splošnem aktu v mestni občini. |
|
|
V. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Občinska uprava opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
(2) Organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi z odlokom mestni svet na predlog župana. |
|
|
(3) Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske uprave vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje župan.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi
direktor občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti in o
upravnih zadevah na podlagi javnih pooblastil. |
|
|
(2) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na
prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom
drugače določeno. Posamične akte iz izvirne pristojnosti mestne občine
izdaja direktor občinske uprave. |
|
|
(3) Župan lahko pooblasti tudi druge javne uslužbence
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v
upravnih stvareh ali za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo
odločbe. |
|
|
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
(5) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne
pristojnosti občinske uprave odloča župan. O pritožbah zoper posamične
akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja
občinska uprava, odloča stvarno pristojno ministrstvo. |
|
|
53.a člen |
Mestna občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za
opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter
opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za
svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov
mora mestna občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to
področje. |
|
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi direktorja in uradnih oseb občinske uprave odloča župan. O izločitvi župana odloča mestni svet, ki v tem primeru tudi odloči v upravni zadevi.
|
|
|
(1) O izločitvi javnih uslužbencev občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v upravnih
zadevah ali za vodenje posameznih dejanj v postopku pred
izdajo odločbe, odloča direktor občine. |
(2) O izločitvi direktorja občine odloča župan. |
(3) O izločitvi župana odloča občinski svet. |
(4) V sklepu o izločitvi je treba določiti uradno osebo, ki
bo namesto izločene osebe opravljala posamezna dejanja ali
vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi. |
|
|
|
55. člen |
|
|
Položaj javnega uslužbenca v občinski upravi urejata zakon
in odlok. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Javnega uslužbenca v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na
podlagi sistemizacije župan, oziroma po njegovem pooblastilu direktor
občinske uprave. O pravicah javnih uslužbencev v upravi iz delovnega
razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju javnih uslužbencev
odloča župan. |
|
|
56. člen |
|
|
Mestna občina lahko skupaj z drugimi občinami v skladu z
zakonom ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI |
|
|
57. člen |
|
|
Mestna občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih
sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom
(lokalne javne službe). Opravljanje javnih služb zagotavlja občina
neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih
gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih družb, z
dajanjem koncesij in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava. |
|
|
58. člen |
|
|
Obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom
ustanav- |
|
|
lja mestna občina na področjih oskrbe s pitno vodo,
odvajanjem in čiščenjem komunalnih, odpadnih in padavinskih voda,
ravnanjem s komunalnimi odpadki in odlaganjem ostankov komunalnih
odpadkov, na področju javne snage in čiščenje javnih površin, urejanja
javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, vzdrževanje lokalnih
cest ter na drugih področjih, določenih z zakonom. |
|
|
59. člen |
|
|
Mestna občina organizira izbirne gospodarske javne službe,
ki jih določi z odlokom za področja oskrbe industrijskih porabnikov z
vodo, oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi, oskrbe naselij s
plinom, urejanja pokopališč in pogrebne službe, javne razsvetljave,
urejanja javnih parkirišč in parkirnih hiš, ulic, trgov in lokalnih
cest, urejanja prometne in neprometne signalizacije in prometnih
režimov, plakatiranje in obveščanje ter na drugih področjih. |
|
|
60. člen |
|
|
Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi
vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. |
|
|
61. člen |
|
|
Mestni svet z odlokom ustanavlja javna podjetja, javne
zavode, javne sklade in druge zavode. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem
mestne občine. |
|
|
(2) Mestna občina sme dajati poroštva za izpolnitev
obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica
je, vendar največ do 5% primerne porabe v letu v katerem se daje
poroštvo. |
|
|
(3) Odločitev o zadolževanju in dajanju poroštev sprejme
mestni svet. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE |
|
|
63. člen |
|
|
(1) Mestna občina je lastnik premoženja, ki je po
predpisih o lastninjenju družbene lastnine in drugih predpisih postalo
premoženje mestne občine. |
|
|
(2) Premoženje mestne občine sestavljajo nepremičnine in
premičnine v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
(3) Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
(4)Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno
pridobiti predhodno soglasje mestnega sveta, če bi takšna pridobitev
povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi
lahko povzročili obveznosti za občino. |
|
|
64. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine,
če ni z odlokom mestne občine drugače določeno. |
|
|
65. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
dohodkov uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo
največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca
proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. |
|
|
66. člen |
|
|
Četrtne skupnosti se financirajo v skladu z zakonom. |
|
|
VIII. AKTI MESTNE OBČINE |
|
|
Splošni akti mestne občine |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Mestni svet sprejme statut mestne občine in poslovnik
za delo mestnega sveta. |
|
|
(2) Mestni svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in
navodila kot splošne pravne akte. |
|
|
(3) Odbori in komisije mestnega sveta lahko sprejmejo
poslovnik za svoje delo. |
|
|
(4) Mestni svet sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun. |
|
|
(5) Predpisi in drugi splošni akti mestne občine morajo
biti objav- |
|
|
ljeni, preden začnejo veljati. |
|
|
(6) Akti iz prejšnjega odstavka tega člena se objavijo v
uradnem glasilu mestne občine. V kolikor gre za akt, ki ga je sprejelo
več občin, se ta objavi tudi v Uradnem listu RS. |
|
|
68. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga
sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega
sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
(1)Z odlokom ureja mestna občina na splošni način zadeve
iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
(2)Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene
pri- |
|
|
stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
71. člen |
|
|
Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo
splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
72. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njunega izvrševanja. |
|
|
73. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) S proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki
in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni
občini. Župan je za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren mestnemu
svetu. O izvrševanju proračuna mora poročati mestnemu svetu na način in
v roku, določenem z zakonom. |
|
|
(2) Proračun mestne občine se sprejme za proračunsko leto,
ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Osnutek proračuna mestne občine mora biti predložen mestnemu svetu
najkasneje do 31. decembra za naslednje proračunsko leto, oziroma
najkasneje mesec dni po sprejemu državnega proračuna. |
|
|
(3) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero
se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot
v preteklem letu. V takem primeru sprejme župan sklep o začasnem
financiranju. O tem obvesti mestni svet in nadzorni odbor ter sklep
objavi na način, kot se objavijo občinski predpisi. Obdobje začasnega
financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v tem
roku, se začasno financiranje občinskega proračuna lahko podaljša na
predlog župana, s sklepom mestnega sveta, če je to potrebno za
financiranje funkcij občine. |
|
|
Proračun mestne občine je sprejet, če zanj glasuje večina
navzočih članov mestnega sveta. |
|
|
Posamični akti mestne občine |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti, s sklepom ali odločbo, odloča
mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene
pri- |
|
|
stojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan. |
|
|
(3) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
|
(4) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih
organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
77. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov,
naselij in zaradi zadovoljevanja krajevnih interesov se območje mestne
občine razdeli na četrtne skupnosti. Ožji deli občine so pravne osebe
javnega prava. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) S tem statutom se na podlagi ugotovljenega interesa
prebivalcev na zborih občanov ustanovijo četrtne skupnosti (v
nadaljevanju: četrti) ter določi njihovo območje. Območje mestne občine
se razdeli na osem četrti: Breg-Turnišče, Center, Grajena, Jezero,
Ljudski vrt, Panorama, Rogoznica in Spuhlja. |
|
|
(2) Posamezne četrti obsegajo naslednja območja: |
|
|
1. Četrt Breg-Turnišče, s sedežem na Ptuju, Mestni trg 1,
obsega del naselja Ptuj, ki leži na desnem bregu Drave. |
|
|
2. Četrt Center, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega
centralni del naselja Ptuj na levem bregu reke Drave in na severozahodni
strani od železniške proge. Mejo na jugo- |
|
|
vzhodni strani predstavlja železniška proga, na
jugozahodni strani pa reka Drava, od Drave poteka meja proti severu na
zahodnem robu vojaškega učnega centra, po delu ulic Vičava, Raičeva in
Maistrova do Volkmerjeve, kjer se obrne proti jugovzhodu mimo
Srednješolskega centra do Doma upokojencev, od tu po Rimski ploščadi, za
parkiriščem in bolnišnico na Ulico 5. Prekomorske, po njej do
Zupančičeve, po Zupančičevi ulici proti jugu do Potrčeve ceste in po
Potrčevi cesti proti vzhodu do predvidene nove ulice, ki se bo v
podaljšku Trubarjeve ulice priključila na novo obvoznico oz. podaljšano
Osojnikovo cesto do železniške proge. |
|
|
3. Četrt Grajena, s sedežem na Ptuju, Grajena 57, obsega
območja naselij Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu in Mestni
Vrh. |
|
|
4. Četrt Jezero, s sedežem na Ptuju, Belšakova ul. 20/a,
obsega območje naselja Ptuj na levem bregu Drave vzhodno od železniške
proge do meje s četrtjo Spuhlja. Mejo na zahodni strani predstavlja
železniška proga, na severu meja s četrtjo Rogoznica, na vzhodu meja s
četrtjo Spuhlja in na jugu meji na desni strani ptujskega jezera na
občino Videm in četrt Breg. |
|
|
5. Četrt Ljudski vrt, s sedežem na Ptuju, Rimska ploščad
24, obsega pretežni del novejše blokovske gradnje (Rabelčja vas vzhod in
zahod) in večji del strnjene individualne gradnje na severnem delu
mesta, kamor se je mesto širilo v zadnjih 30-tih letih. Meje so določene
z mejami s četrtjo Rogoznica na vzhodu do železniške proge in po njej do
meje s četrtjo Center, ki predstavlja mejo na južni strani. Na zahodu pa
se meja po Volkmerjevi ulici podaljša proti severu (meja s četrtjo
Panorama) in združi z obstoječo mejo s četrtjo Grajena ter poteka po
njej proti vzhodu do meje s četrtjo Rogoznica. |
|
|
6. Četrt Panorama, s sedežem na Ptuju, Vičava 46, obsega
severozahodni del naselja Ptuj (ulice Vičava, Orešje, Štuki, Krčevina
pri Ptuju, zaselek Bratje Reš). Meje na južni, zahodni in severni strani
predstavljajo obstoječe meje naselja Ptuj, mejo na vzhodu pa
predstavljajo meja s četrtima Ljudski vrt in Center - Volkmerjeva,
Maistrova, Raičeva, Vičava in severozahodni rob vojaškega učnega centra
do reke Drave. |
|
|
7.Četrt Rogoznica, s sedežem na Ptuju, Slovenjegoriška 18,
obsega območja naselij Kicar, Pacinje, Podvinci, Sp. Velovlak in del
naselja Ptuj po meji med bivšo KS Rogoznica z mejami bivših Krajevnih
skupnosti Spuhlja, Budina - Brstje, Tone Žnidarič in Franc Osojnik, kjer
se na Ulici Jožefe Lackove loči od dosedanje meje in poteka dalje proti
severu (za hišami Ul. Jožefe Lackove 45/a in 46) po južnih oz. zahodnih
mejah parcel 328/1, 328/2, 302, 301/2, 301/2, 297/3, 296/1, 295, 293/4,
292, 282, 281, 280/4, 280/1, 280/3, 246, 249/4, 249/1 in 235/6, kjer se
spoji z mejo bivše KS Rogoznica in poteka dalje po njej proti
severovzhodu. |
|
|
8.Četrt Spuhlja s sedežem na Ptuju, Spuhlja 12/a, obsega
območje naselja Spuhlja. |
|
|
79. člen |
|
|
Četrt ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. Zgoraj na
obodu je napis "MESTNA OBČINA PTUJ", v drugi vrstici naziv četrti. V
sredini je grb mestne občine, pod grbom je naveden sedež četrti. |
|
|
80. člen |
|
|
(1) Organ četrti je svet, ki ga izvolijo občani v skladu z
Zakonom o lokalnih volitvah. Število članov sveta se določi glede na
število prebivalcev četrti, in sicer praviloma: |
|
|
- do 2000 prebivalcev: 5 ali 7 članov, |
|
|
- od 2001 do 5000 prebivalcev: 7 ali 9 članov, |
|
|
- nad 5000 prebivalcev: 9 ali 11 članov. |
|
|
(2) Člani sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika. Četrt
zastopa predsednik sveta. |
|
|
(3) Svet četrti lahko sprejme poslovnik, s katerim določi
način dela sveta. Določila poslovnika ne smejo biti v nasprotju z
določili tega statuta. |
|
|
(4) Strokovna dela za svet opravlja občinska uprava mestne
občine. |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Sveti sodelujejo pri zadevah lokalnega pomena, ki
bistveno vplivajo na življenje krajanov in dajejo mnenja, zlasti v
zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih
aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na
zadeve lokalnega pomena. |
|
|
(2) Sveti skrbijo za izvajanje nalog v okviru finančnih
sredstev, ki so četrti dodeljena iz proračuna mestne občine in finančnih
sredstev, ki jih zberejo občani. |
|
|
82. člen |
|
|
Pravni posli, ki jih sklene četrt brez predhodnega
soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis mestne občine, ki je
potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli
in v kateri višini so posli, ki jih sklene četrt, veljavni brez
predhodnega soglasja župana. |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Lastnik nepremičnin in opreme nekdanjih krajevnih
skupnosti na območju sedanje mestne občine je mestna občina. Četrt s
premoženjem upravlja skladno z odlokom iz prve alinee 84. člena tega
statuta. |
|
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov
prebivalcev četrti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je mestna občina dolžna
posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
|
(3) Četrt mora premoženje, ki ji je dano v upravljanje,
uporabljati kot dober gospodar. |
|
|
(4) Če četrt preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na mestno
občino. |
|
|
84. člen |
|
|
Četrti samostojno opravljajo naslednje naloge: |
|
|
- upravljajo s premoženjem, ki jim je dano v uporabo s
posebnim odlokom, |
|
|
- skrbijo za pospeševanje kulture in drugih društvenih
dejavno- |
|
|
sti, |
|
|
- opravljajo druge naloge, ki se nanje prenesejo z
odlokom. |
|
|
X. VARSTVO MESTNE OBČINE V RAZMERJU DO |
|
|
DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI IN |
|
|
DRUGO SODELOVANJE |
|
|
85. člen |
|
|
Mestna občina se lahko povezuje z drugimi občinami v
interesne zveze in združenja zaradi uresničevanja skupnih koristi
svojega prebivalstva. |
|
|
86. člen |
|
|
Mestni svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice mestne občine oziroma, če se s predpisi
pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine, posega v
njene pravice. |
|
|
87. člen |
|
|
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem
spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi
urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
88. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi mestne občine. |
|
|
89. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne
občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
90. člen |
|
|
Odbori mestnega sveta so dolžni za potrebe mestnega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi mestne občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet
svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Do izdaje predpisov Mestne občine Ptuj se v Mestni
občini Ptuj uporabljajo tisti predpisi in drugi splošni akti prejšnje
občine Ptuj, ki so veljali na dan sprejetja tega statuta na območju
Mestne občine Ptuj na področjih, ki so na podlagi zakonov v pristojnosti
Mestne občine Ptuj. |
|
|
(2) Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem
statutom, je potrebno uskladiti najkasneje do 31.12.2007. |
|
|
92. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem
postopku, kot je določen za sprejem statuta. |
|
|
93. člen |
|
|
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Mestne
občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno
besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05). |
|
|
94. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
vestniku Mestne občine Ptuj. |
|
|
|
|
|
Številka: 007-15/2007 |
|
|
Datum: 18. 6. 2007 |
|
|
|
|
|
Dr. Štefan ČELAN, s.r. |
|
|
župan Mestne občine Ptuj
Spremembe in
dopolnitve Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj, št. 14/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
13. člen |
Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
vestniku Mestne občine Ptuj. |
|
|